Ljubljana, torek tj. maja 1939
Cena 2 Din
Upravmstvo. ujuoijana, Knafljeva 0 — Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Inseratm oddelek: Ljubljana, Selenburgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski «rg 7
Telefon St. 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2.
Telefon St 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislc 78.180. Wien §t 105.241.
Jubilej naših novinarjev
Včeraj se je zaključil v Splitu jubilejni kongres Jugoslovenskega novinarskega udruženja. Minilo je dvajset let, kar je bila ustanovljena skupna organizacija poklicnih novinarjev v Jugoslaviji. Dvajsetletna preteklost tega pomembnega stanovskega udruženja je nemalo značilna tudi za dvajsetletno borbo za ustalitev in uravnovešeni e pokrajinskih in drugih interesov v jugoslovenski skupnosti. Najožji sotrudniki našega tiska, sotvoritelji javnega mnenja, izraževalci tolikih nasprotujočih si nazorov in interesov — novinarji — so si umeli kljub vsem političnim razlikam ustvariti skupno organizacijo stanovsko socialnega in reprezentativnega značaja. Niti najtežje krize našega političnega življenja niso mogle omajati te hvale vredne skupnosti. Zato je dvajsetletna preteklost novinarske stanovske organizacije poučna tudi za druge sloje. Dejstvo, da so novinarji iz vseh delov Jugoslavije, ki so se v nedeljo in v ponedeljek zbrali na jubilejnem kongresu, vzlic napetemu ozračju in raznim razdvajaj očim nagibom ohranili že tradicionalno skupnost svoje organizacije, je dober kažipot vsemu našemu javnemu življenju: Vzlic vsem težko-čam in nasprotjem je treba neprestano, z neomahljivo voljo iskati poti k sporazumu, k uravnovešenju nasprotujočih si sil in interesov,
Značilno je. da so prav ljubljanski novinarji v trenutku, ko so likvidirali predvojno »Društvo slovenskih časnikarjev«, ustanovili »Društvo jugoslo-venskih novinarjev« kot strogo stanovsko organizacijo. Že v imenu tega društva je bila izražena želja po skupnosti. Ljubljansko društvo je vzdrževalo tesne stike s Hrvatskim novinarskim društvom v Zagrebu. In značilno je zopet, da je prav Hrvatsko novinarsko društvo na svojem občnem zboru v septembru 1. 1919 predlagalo sklicanje skupnega kongresa in ustanovitev enotne stanovske organizacije vseh novinarjev v Jugoslaviji. Značilno je vse to zaradi tega, ker tudi ta primer priča, koliko iniciative za skupnost in za narodno povezanost v Jugoslaviji je prihajalo prav iz Zagreba in iz Ljubljane.
A že takoj pri prvih pogajanjih je bilo videti, da si Zagreb in Ljubljana predstavljata skupnost kot zvezo avtonomnih društev, medtem ko so v Beogradu zastopali tudi tu strogo centralistično stališče. Sklenjen je bil kompromis. ki je dal posameznim sekcijam notranjo samoupravo in jih povezal v udruženje s sedežem v Beogradu. Tako sta se v eni izmed važnih in vplivnih stanovskih organizacij uravnovesili avtonomistično in centralistično, sredobežno in sredotežno načelo. V poznejšem času je ta problem še prihajal v pretres, govorili so o federativni zvezi sekcij in urejali odnose med centralno upravo in pokrajinskimi sekcijami, toda misel skupnosti je vedno zmagovala nad skušnjavo raze-dinjenja. v vsakršnem položaju se je vedno na^la možnost komDromisa. samo da je bila ohranjena skupnost.
Le-te niso zahtevali samo idealni oziri. ona je izhajala iz zdravega občutja. da^ bodo novinarji samo v skupni organizaciji uspešno uveljavljali socialne in druge interese svojega stanu. Njihovi zbori in kongresi so bili vedno nekaki miniaturni parlamenti, na katerih so se pod temi ali onimi gesli tolkli med seboj interesi posameznih skupin in interesi skupnosti. Vedno je prevladovalo stališče, da je v socialni borbi skupnost potrebnejša in koristnejša kakor pa še tako »sijajna osamljenost« posamezne skupine. Pri tem pa je bilo vedno jasno, da skupnost ne trpi hegemonije tega dela nad onim in da je mogoča samo na pravilni in pravični razdelitvi kompetenc in sredstev. Tako so se v teh novinarskih parlamentih uspešno reševala vprašanja sporazuma, ki so v širšem narodnem in političnem življenju še vedno nerešena in še vedno akutna.
V teh dvajsetih letih stanovske organizacije novinarjev Jugoslavije — ne pozabimo, da so v nji bili in so še enakopravno zastopani tudi tovariši iz tiska narodnostnih manjšin — so bila rešena nekatera važna vprašanja. Tako je po vztrajnem prizadevanju Ju-goslov. novinarskega udruženja država z uredbo iz 1. 1926 uredila name-ščenske in delovne odnošaje novinarjev. Druga važna zmaga je bila dosežena nedavno ko se je izpolnila stara zahteva naših novinarjev po pokojninskem zavarovanju. Z njo je bil položen trden temelj socialni ustalitvi in starostni preskrbi poklicnih novinarjev. V bližnjem času je pričakovati noveliziranja novinarske uredbe iz 1. 1926 in novo ureditev režima o tisku (tiskovnega zakona), ki je ne glede na politične momente potreben revizije
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št 7, telefon St 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo.
PODPIS VOJAŠKE POGODBE
MED ITALIJO IN NEMČIJO
Pogodbo sta včeraj v Berlinu podpisala italijanski zunanji minister grof Ciano in nemški zunanji minister Ribbentrop
Berlin, 22. maja. a. Danes ob 11.10 je bila podpisana nemško-italijanska vojaška zvezna pogodba.
Še mnogo pred ceremonijo se je zbrala velikanska množica na ulicah v bližini zunanjega ministrstva. Malo pred 11. uro je prišel grof Ciano v družbi generala Paria-nija in drugih članov delegaciie v novo poslopje kancelarstva. pozdravljan z navdušenim vzklikanjem množice. V veliki dvorani je grofa Ciana čakal v. Ribbentrop. Navzočni so bili tudi nemški vrhovni poveljnik v. Keitel, maršal Göring, general v. Brauchitsch. admiral Raeder in drugi. Na dolgi mizi so bili razgrnjeni protokoli, ki sta jih ministra podpisa'a. Grof Ciano je prvi podpisal, nato pa Ribbentrop. Takoj po podpisu sta oba zunanja ministra odšla iz dvorane k voditelju rajha, ki ju je sprejel v svojem delovnem kabinetu. Kmalu nato sta se oba ministra vrnila v sprejemno dvorano in prebrala po radiu izjavo o sklenitvi zveze, potem sita pa oba spet odšla k voditelju rajha. Avdienca je trajala nad eno uro. Hitler je izročil grofu Cianu najvišje nemško odlikovanje, red zlatega orla Po podpisu pogodbe je poslal Hitler italijanskemu kralju tole brzojavko:
V tem zgodovinskem trenutku bi želel izreči Vašemu Veličanstvu svoje globoko zadovoljstvo, da sta naša dvs naroda v neločljivem prijateljstvu zvezana med seboj s skupno usodo.
Italijanski kralj je odgovoril: Čutim potrebo. da vam izrazim svoja najprisrčnej-ša čustva kot zaveznik in prijatelj in da vam istočasno pošljem svoje najiskrenejše želje za napredek in veličino vaše države, ki je zvezana z Italijo z neločljivimi vezmi in globoko skupnostjo koristi ter vzajemnih odločitev.
Vsebina pogodbe
Berlin, 22. maja. AA. (DNB) Pakt prijateljstva in zveze med Nemčijo in Italijo pravi uvodoma:
Ker je za večne čase skupno določena meja med Nemčijo in Italijo in ustvar-
! jena Unija vzajemne pomoči In podpore, izražata obe vladi ponovno svojo zvestobo politiki, za katere temlje in cilje sta se že prej dogovorili, politiki, ki je žela uspehe tako s stališča varnosti interesov obeh držav, kakor tudi za ohranitev miru v Evropi. Trdno združeni med seboj tako z duševno sorodnostjo svojega svetovnega nazora kakor tudi z obsežno solidarnostjo svojih intersov, sta nemški in italijanski narod trdno odločena, da se bosta v bodoče ramo ob rami z združenimi močmi zavzemala za zajamčenje svojega življenjskega prostora in za ohranitev miru.
Pakt vsebuje naslednje odredbe:
Čl. 1. Obe pogodbeni stranki bosta trajno v medsebojnih stikih, da se med seboj dogovorita o vseh skupnih interesih ali o vseh vprašanjih, ki se tičejo položaja v Evropi kot celoti.
Čl. 2. Če bi bili skupni interesu visokih podpisnic ogroženi po kakršnihkoli mednarodnih dogodkih, se bosta takoj zatekli k pogodbi in ukrenili potrebne ukrepe za varstvo svojih interesov. Ce bodo varnost ali drugi interesi ene izmed podpisnic ogroženi od zunaj, bo druga podpisnica dala ogroženi stranki vso svojo politično in diplomatsko podporo, da se ta nevarnost odpravi.
Čl. 3. Če bi se v nasprotju z željami in upi visokih podpisnic zgodilo, da bi se ena izmed podpisnic zapletla v vojno s katero drugo državo ali z drugimi državami, ji bo druga podpisnica kot zaveznica takoj pomagala z vso svojo vojaško močjo na kopnem, na morju in v zraku.
4. Da bi mogli v danem primeru obe državi pogodbenici izpolniti v točki 3. prevzete obveznosti, bosta vladi obeh držav še bolj poglobili medsebojno sodelovanje na vojaškem področju in na področju vojne industrije.
Čl. 5. Visoki podpisnici se obvežeta že zdaj, da bosta v primeru vojne, ki bi se vanjo skupno zapletli, sklenili premirje in mir samo v popolnem medsebojnem soglasju.
Čl. 6. Obe visoki pogodbenici se zavedata pomena svojega sKupnega razmerja
do prijateljskih držav. Odločeni sta to razmerje tudi v bodočnosti vzajemno razvijati v duhu soglasnih koristi, ki ju vežejo z omenjenimi državami.
Čl. 7. Ta pakt stopi v veljavo v trenutku podpisa. Obe visoki podpisnici sta se zedinili, da bo prvo razdobje njegove veljave trajalo 10 let, pred potekom tega roka se bosta pa o pravem času dogovorili glede podaljšanja veljave pakta.
Japonska pozdravlja zvezo
Tokio, 22. maja. br. Japonska politična javnost je z velikim zanimanjem pričakovala sklenitev vojaške zvezne pogodbe med Italijo in Nemčijo. Politični krogi naglašajo, da je Japonska slej ko prej pripravljena v okviru in duhu pakta proti kominterni sodelovati z obema srednjeevropskima velesilama. To je danes v kratki izjavi potrdil tudi zastopnik japonske vlade v razgovoru z novinarji, ki je naglasil, da je japonska vlada vzradoščena spričo zvezne pogodbe med obema prijateljskima državama, ki bo v še vse večji meri dala izraza njuni skupni politični smeri. .
Še včeraj so se v japonskih političnih krogih širile vesti, da bo najbrž tudi Japonska v kratkem pristopila k zvezi, ki je bila danes sklenjena v Berlinu. Po informacijah, ki jih je zbral poročevalec londonskega lista »Times«, pa kaže. da se japonska vlada še ni mogla odločiti za tak usoden korak. Na Japonskem so si na jasnem, da bi pristop Japonske k zvezni pogodbi z Nemčijo in Italijo do skrajnosti poostril napetost, ki že sedaj vlada v odnošajih med Japonsko na eni ter Rusijo. Anglijo in Zedinjenimi državami na drugi strani. Po informacijah poročevalca omenjenega londonskega lista se je na sobotni seji japonskega ožjega kabineta pojavilo zaradi tega vprašanja nesoglasje. Nekateri ministri so se odločno izrekli proti temu, da bi se Japonska že sedaj priključila tej vojaški zvezi.'
Izmena brzojavk
Mussolini—Hitler
Berlin, 22. maja. AA. O priliki podpis« nemško-italijanske pogodbe je Hitler poslal Mussoliniju naslednjo brzojavko: V tem zgodovinskem trenutku, v katerem je bil ob navdušenju vsega nemškega naroda podpisan nemško-italijanski pakt o zavezništvu in prijateljstvu, čutim potrebo izraziti vaši ekscelenci svoje veliko veselje nad tem, da je nerazdružljiva skupnost fašistične Italije in narodno socialistične Nemčije zdaj utrjena tudi s svečano pogodbo. Svet bo iz tega videl, da so zastonj vse nade po oslabitvi osi Rim-Berlin. Nemčija in Italija, združeni v blok 150 milijonov ljudi bosta ostali združeni vedno, da branita sveto dediščino civilizacije in da zavarujeta mir, ki temelji na pravičnosti.
Mussolini je odgovoril Hitlerju takole: Danes, ko se med narodno socialistično Nemčijo in fašistično Ital;jo s podpisom pogodbe o zavezništvu in prijateljstvu potrjuje duhovna in stvarna solidarnost, ki veže oba naroda, vam želim poslati svoj prisrčen pozdrav in najboljše želje vam in za bodočnost Nemčije. Nerazdružljiva skupnost naše volje, naših sni pomeni najtrdnejšo podlago za mir in za napredek obeh zavezniških narodov, ki sta dunes in ki bosta tudi v bodoče zvezana z močnimi vezmi obljubljene zvestobe, ki sta jo danes med seboj izmenjali.
Razdelitev interesnih
sfer
London, 22. maja z. V angleških političnih krogih je izzvalo pozornost, da je nem-ško-italijansko zavezništvo v vojaškem pogledu omejeno predvsem na konzultativna posvetovanja. Na drugi strani pa se poudarja, da je dosežen popoln sporazum glede razdelitve interesnega področja. O tem je sestavljen poseben dokument, ki ne bo objavljen. Po tem dokumentu se priznava Sredozemsko morje kot izključno italijansko interesno oodročje, , ,, t
, To bo imelo, kakor z vso gotovostjo zatrjujejo dobro informirani krogi, za posledico tudi novo ureditev trgovinsko političnih odnošajev. Po vesteh iz Berlina opozarjajo berlinski diplomatski krogi predvsem na manifestativni pomen danes podpisane zavezniške pogodbe. Tako v Berlinu, kakor v Rimu pričakujejo, da bodo Tapr-dre velesile pod vtisom te pogodbe spremenile svojo dosedanjo politiko, o kateri smatrajo, da je naperjena predvsem na obkolitev Italije in Nemčije.
Kompromis med Anglijo
In Musilo
Po posredovanju Francije bo v najkrajšem času sklenjena rusko-angleška obrambna pogodba
London, 22. maja. z. Med Anglijo in Ku-sijo je bil dosežen kompromis po predlo, gih francoskega min. predsednika Dala-dierja. Kompromis predvideva najdaleko-sežnejše sodelovanje. Rusija, Anglija in Francija se po tem kompromisu medseboj. no obvezujejo, da se bodo podpirale ne samo za primer, da bo napadena ena izmed teh držav, nego tudi v primeru, da bo napadena katerakoli izmed držav, ki meje na Nemčijo. Pogodba, ki bo sklenjena na osnovi tega kompromisa, ustreza nele glavnim ruskim zahtevam, marveč vpošteva tudi stališče Anglije, predvsem kar se tiče baltskih držav, izmed katerih je izvzeta samo Litva. Medsebojna obveznost vseh treh pogodbenih držav stopa v danem primeru avtomatično v veljavo.
V Londonu z vso gotovostjo računajo, da bo končni sporazum dosežen in podpisan še ta teden. V angleških političnih krogih so po razgovorih v Parizu in ženevi zelo optimistični in računanjo s tem, da je sklenitev angleško-francosko-ruskega zavezništva že gotovo dejstvo. Angleški opazovalci v ženevi računajo s tem. da se bo vrnil angleški zunanji minister lord Halifax v sredo v London že s perfektnim sporazumom, ki ga bo nato samo še odo. bril ministrski svet, ki se sestane tega dne dopoldne.
Listi vseh taborov pozdravljajo kompromis in celo skrajno konzervativni »Ob-server«, ki se je doslej vedno protivil pretesnemu zavezništvu z Rusijo, zastopa danes mnenje, da je potrebno najtesnejše sodelovanje Anglije, Francije in Rusije. V Londonu je izzvalo globok vtis pisanje oficiozne rimske »Relazioni Internazionali«, ki se zavzema za nemške kolonialne zahteve in za nemško stališče glede Gdanska. Iz pisanja tega oficioznega glasila
italijanskega zunanjega ministrstva se tudi jasno vidi da se Italija sedaj ne namerava več zadovoljiti samo s koncesijami v Tunisu, Džibutiju in v upravi Sueškega prekopa, nego sega nazaj na zahteve Italije do leta 1849., kar pomeni popolno izpremembo statusa quo.
V ženevskih krogih so bile z zadovoljstvom sprejete vesti, da je napetost med Nemčijo in Poljsko zaradi zadnjih dogodkov v Gdansku znatno popustila. Predsednik gdanskega senata Greiser se je opravičil pri poljskem komisari iatu zaradi zadnjih dogodkov in zagotovil polno zaščito poljskih pravic in varnosti poljskih državljanov. Iz tega obenem sklepajo, da Nemčija ne namerava iti do skrajnosti ter da je še vedno podana možnost mirne poravnave med Poljsko in Nemčijo.
Hall£axova posvetovanja v ženevi
ženeva, 22. maja. o. Lord Halifax je včerajšnja posvetovanja nadaljeval tudi danes z ruskim poslanikom Majskim in s tajnikom Društva narodov Avenolom. V teku dneva je imel tudi razgovor s komisarjem Gdanska prof. Burhardtom. V februarju 1940 poteče mandat Društva narodov'nad Gdanskom. nakar bo odbor Društva narodov v dokončno uredil kontrolo Društva narodov nad tem mestom. Splošno se pričakuje, da glede tega ne bo nobene spremembe in bo ostalo pri sedanji kontroli. Lord Halifax je v teku popoldneva razpravljal tudi s francoskim zunanjim ministrom Bonnetom ter s predstavniki Finske in švedske.
INSERIRÀJTE V „JUTRU"!
Resen Incident v
Razdejanje poljske carinarnice — Energična nota
poljske vlade
iz čisto stanovskih interesov onih, katerim je poverjeno odgovorno delo pri listih.
Tisk v Jugoslaviji se je v teh dvajsetih letih močno razvil, v mnogočem moderniziral in prilagodil tempu našega časa. Čeprav je dobil v tem času poročevalskega tekmeca v radiu, se vendar njegov pomen in vpliv ni nič zmanjšal: še vedno je tisk velik čini-telj javnega mnenja. Tisti politični in kulturni delavci, ki stoje največkrat anonimni za vsakdanjimi stolpci naših dnevnikov, so pač preskromni, da bi pogosteje pisali o sebi in svojem stanu ter glasno poudarjali njegov pomen. So pa trenutki, ko je treba spregovoriti tudi o važnosti novinarstva in novinarskega poklica. Dvajsetletni jubilej skupne orgaaiizacije naših novi-
narjev nam nudi priliko za tako besedo. Kako je zrasel pomen te stanovske organizacije, priča že razveseljiva pozornost, ki jo izkazujejo njenim zborovanjem službeni krogi: v tem pogledu je bil obisk ministrskega predsednika na celjskem zboru slovenskih novinarjev prav tako značilen kakor govor ministra za socialno politiko na nedeljskem jubilejnem kongresu v Zagrebu.
Novinarji so tudi sedaj pokazali, da ostanejo zvesti ideji skupnosti. V tem dajejo vzgled vsem drugim, ki naj v borbi za politične, socialne, stanovske in druge interese nikdar ne pozabijo, da obstoje nad vsemi posebnimi interesi koristi skupnosti, življenjske potrebe celote in da tam, kjer propada skupnost, propadejo hočeš — nočeš tudi njeni delü
Varšava, 22. maja. d. V soboto ponoči so gdanski narodni socialisti napadli poljsko carinarnico v Gaikovu (Kalthofu). Poljski cariniki so se morali umakniti sili, nakar so narodni socialisti do tal razdejali carinarnico. O tem težkem incidentu je bil takoj obveščen namestnik poljskega komisarja v Gdansku, ki je zahteval od gdanskih oblasti policijsko spremstvo, da se more prepričati o dogodku in ga preiskati. Gdanska policija je odklonila zaprošeno spremstvo, nakar se je poljski namestnik v družbi dveh uradnikov odpeljal z avtom v Galkov. Pred poslopjem carinskega inšpektorja pa so neznanci napadli poljskega šoferja, ki je moral v silobranu streljati ter je bil pri tem ubit eden izmed napadalcev, za katerega so pozneje dognali, da je pripadal napadalnim oddelkom. Šoferja so aretirali.
Poljski generalni komisar v Gdansku je izročil v imenu poljske vlade ostro protestno noto gdanskemu senatu, v kateri ugotavlja organizirano akcijo proti poljskim državnim nameščencem ter očita senatu, da kljub uradnemu poljskemu obvestilu o incidentu ni podvzel ničesar za varnost poljskih uradnikov. Nota ugotavlja, da gdanske oblasti ne morejo ali pa nočejo zagotoviti miru na ozemlju svobodnega mesta in da je zato poljska vlada prisiljena ugotoviti popolno odgovornost gdanskih oblasti za dogodek v Gaikovu.
Poljska vlada izjavlja v svoji noti:
1.	Poljska vlada ne bo dovolila, da se potom gotovih dejstev omejijo poljske pravice glede carinske kontrole.
2.	Poljska vlada zahteva preiskavo proti krivcem in sporočilo o rezultatu te preiskave.
3.	Poljska vlada zahteva povrnitev škode, napravljene na poslopju poljskega carinskega inšpektorata v Gaikovu.
4.	Zaradi vedno pogostejših napadov proti poljskim uradnikom in poljskemu prebivalstvu v svobodnem mestu je poljska vlada prisiljena zahtevati jasno in obvezno izjavo glede garancij, ki jih senat svobodnega mesta lahko da poljski vladi glede ohranitve reda in varnosti poljskih uradnikov in poljskega prebivalstva v svobodnem mestu Gdansku.
Zaradi incidenta v Gaikovu vlada po vsej Poljski veliko razburjenje. V Londonu in Parizu poudarjajo, da morejo taki dogodki postati zelo nevarni za mir v Evropi.
Kaj pravi o incidentih presbiro Gdanska
GdansK, 22. maja. AA. Presbiro svobodnega mesta Giani'ka sporoča: v toku noči od 20. na 21. maj je Poljak šofer Mo-rawski ubil brez vsakega razloga meščana Grübnerja. Predsednik senata Greiser je poslal predstavniku Poljske v Gdansku nato, v kateri ostro protestira proti za-
držanju polj k ih eksteritorialnih funkcionarjev v Gdansku. Greiser zahteva v Doti potrebne ukrepe, da se preišče ome, njeni umor, in izplača odškodnina oškodovancem. Na o sne v i rezultatov sedanje policijske preiskave je bilo ugotovljeno, da je bil strel oddan iz revolverja, kakršne uporablja poljska vojska.
Berlin, 22. maja. A A. (DNB): O priliki smrti nekega Nemca v Kalthofu ugotavlja »Deutsche diplomatisch politische Korrespondenz«: Medtem ko na poljski strani malo spoštujejo življenje Nemcev in njihovo imovino, nemško prebivalstvo v rajhu in zunaj Nemčije kaže veliko vzdržnost in no reagira na izzivanja. Manifestacije, ki so bile od sobote zvečer dalje na gdanskih tleh ob carinarnici v Kalthoiu, so bile posledica poljskega postopanja. Dejstvo, da poljski uradniki često na najnesramnejši način na obeh straneh vzhodne Pruske in gdanske meje kontrolirajo nemške ženske in dekleta, je že davno neznosno. Po končanih demonstracijah je streljal iz avtomobila neki poljski uradnik in to z uspehom. 1'foit jo bil neki Nemcc. Ne da bi se brigal za nadaljnjo usodo tega Nemca, so poljski uradniki pobegnili na poljsko ozemlje. Poročilo, ki so ga dali ti uradnik) in ki ne odgovarja dejstvom, je bilo objavljeno v Varšavi, čemur sc noben Nemec ne more čuditi. Tudi v Nemčiji pa zbuja začudenje dejstvo, da v Angliji in Franciji kljub možnosti, da dobe o tem težkem primeru avtentične podatke, tamkajšnje časopisje povzema netočne vesti iz Poljske.
Sestanek na Dunavu
Buta» rešta, 22. maja. br. Rumunski zunanji minister Gafencu se je daners izOr-šove vrnil v Bukarešto. Kako znano. Se je včeraj na Dunavu sestal s svojim jugoslovenskim tovarišem, zunanjim, ministrom di'. Cincar-Ma rkovičem. V smislu uradnega komunikeja, ki je bil tu izdan, fio se razgovori nanašali na balkanska vprašanja. Bili so informativnega značaja.
Politični krogi naglašajo. da sta Gafencu in dr. Cincar-Markovič v or«n vrsti govorila . ^ * . * . -.i a t i i j a Jti . • • - - - - - >	u. . a A t * n \ii
razvoj prilik na Balkanu. Gafencu odpo. tuje 8. junija v Ankaro, da se odzove vabilu turškega zunanjega ministra Sa*, radzogla. Nazaj grede se bo ustavil tudi v Atenah.
Odhod tujih prostovoljcev iz Španije
Madrid, 22. maja. AA. Nemški prostovoljci se bodo vkrcali v pristanišču Vigo 24. maja ter odpotovali v Nemčijo. Italijanske čete ise bodo začele vračati v Ita. Igo začetkom junija iz sredozemskih tu—
VOD
LI VAJO..
Po hudih nalivih nastopajo katastrofalne povodni i
Ljubljana, 22. maja Pomladno deževje nas ta mesec prav pridno obiskuje, saj že nekaj dn> sem dežuje, takorekoč od jutra do večera Lepi, sončni marčevi in aprilovi dnevi so nas močno razvedrili, da nam resnično m kaj všeč in prav ko brodimo po lužah in biozgi — le te se naše ulice in ceste najbrž nikoii ne bodo iznebile. Galoše so spet v modi, marsikomu luknjasti čevlji zada jejo bnge in skrbi. Dežni plašči v vseh barvah, s podloženo balonsko svilo zbujajo zlasti pri damah občudovanje. Iznašli so novo vrsto ženskih dežnikov, namreč barvanih. Barve odsevajo na polti krasotic. jo delajo še lepšo in hkratu zanimivejšo. Dela na stavbah deževje ne moti posebno. Na Mestnem trgu nemoteno polagajo nove tramvajske tračnice na sve že nasuto gramozno plast. Malce težje je pri delih na novi cesti kraj Tivolija, ki bo tekla vzdolž železnice, mimo igrišča Atene do Ceste v Rožno dolino. Težka, ilovnata zemlja se brž napije vlage in jarki ostanejo nepropustni za dežnico. Ves prostor ob tivolskem ribniku je močno razdrapan in zdajle ob deževju prav neokusfeD. Bo pa. upajmo, po končanih delih zato tem lepši in prijetnejši za oko in za oddih.
Ljubljanica je precej narat>ia m se porja vila. Njena površina sega zdaj menda pravdo vrha regulacijske črte ki jo bo dosegla po končani dolgoletni regulaciji. Še nekaj takih deževnih dni, pa bo nevarnost poplav postala dejstvo
Se nekaj številk iz statistike padavin za letošnji april in maj. Dočim je imei april vsega skupaj samo 7 deževnih dni in je padlo 23.6 mm padavin, ima mesec maj do danes (do 22. t. m.) že 17 deževnih dni, s kvantumom 183.9 mm padavin. Najvišja dnevna mera padavin v preteklem mesecu je dosegla število 10.1 mm in to dne 18 aprila, meseca maja — m to baš danes — pa celih 55.6 mm Lanski april je dosegel vsega skupaj 101. maj 108 mm padavin Nista pa to v splošnem deževna meseca, po statistiki pade v Ljubljani največ dežja ju-'iia in oktobra.
Visoko stanje Save
Litija, 22 maja. Staro lepo pesmico o ljubem in lepem ma ji bomo letos zavrgli med staro šaro. Po \led v statistično kn jigo raše ombrometrič ne postaje kaže obupno sliko. V letošniem maju smo imeli več deževnih dm kakor vse ostale letošnje mesece April, ki je znan po padavinah, je bil letos majski, dočim beležimo v maju že 12 deževnih dni.
In kolikšna množina dežja je padla! Vče raj zjutraj, v nedeljo, je bilo v ombrometru 350 enot padavin, danes pu celo 565. Še vse leto nismo zaznamovali tolikšne dobrote izpod neba.
Zaradi obilnega dežja močno naraščajo dotoki Save. Potok Reka pri Bregu sega do roba mostu. Razlit se je čez njive m trav nike. Mestoma so poti pod vodo Opazoval niča pri litijskem mostu je beležila močnejše naraščanje vode v nedeljo ob 14. uri. Davi ob 8. uri je narasla Sava za 160 centimetrov nad normalo. Sava pa še sproti narašča, kar je znak. da imajo tudi na Gorenjskem močnejše nalive Zjutraj, po ce-lonočnem močnem deževanju, je bilo na mnogih travnikih in njivah vode za mate ribnike, tudi na nek»terih vrtovih je bilo dovolj vode. Ilovnata zemlja ni mogla sproti požirati tolikšne množine deževja.
Za primero z včerajšnjim in nocojšnjim dežjem naj navedemo: v aprilu smo imeli le 3 deževne dni; vseh padavin v aprilu je bilo 142 enot, včeraj in ponoči pa kar 915 enot.
Vsi načrti za včerajšnje izlete so padli — v vodo. Sokolska mladina je namerjala na Sv. Goro, pa ni dospela dalj kakor do Save. Mladež je tam použila svoje brašno; ker dež le ni hotel pojenjati, so se morali vrniti.
Hudi nalivi v Ptuju in okolici
Ptuj, 21. maja V noči od sobote na nedeljo so pustošili po Ptuju in v okolici hudi nalivi. Utrgal se je oblak in velika voda je drla po cestan in razdirala, kar ji je bilo na poti.
Potok Grajena je tako narasel, da je prestopil bregove. Odplavil je nekaj lesenih mostov. Zelo je opustošen park v Ljud. skem vrtu, katerega lastnik je Olepševalno društvo. Po stezicah in potih je voda izkopala velike kotanje pa tudi cvetje je uničeno. V okolici je naliv povzročil veliko škodo na poljih in vrtovih.
Nalivi v celjski kotlini
Celje. 22 maja Hudo deževje, ki se je pričelo v soboto zvečer in je trajalo do danes, je povzročilo, da so začeli Savinja in njem pritoki v noči od nedelje na ponedeljek naglo naraščati. Danes popoldne je dosegla Savinja že dva metra nad normalo Savinja nosi s seboj velike množine lesa in je preplavila promenadnc pot pri izlivu Sušnice. Tudi Sušnica se je razlila po travnikih na »Otoku«. Zelo močno je narasla Voglajna, ki je danes poplavila pešpot in travnike za prvim železniškim mostom blizu izliva ter del Ceste na grad. Tudi železniški podvoz pri hotelu »Pošti« na banovinski cesti Celje—Teharje in vrtove v Aškerčevi ulici je voda zalila Ker pa je danes prenehalo deževati, kaže, da bo začela voda kmalu upadati in da ne bo še večjih poplav. Današnja poplava je povzročila mnogo škode
V Zagoriu in zasavskem hribovju
Zagorje. 22. maja. Z veseljem so zlasti nekateri višje ležeči kraji, katerim je doslej primanjkovalo vode. sprejeli v soboto zvečer lahak, blagodejen dež. Ponoči pa ie pričelo liti kakor iz škafa in vmes je močno grmelo. Tudi v nedeljo so se nalivi nadaljevali Potoki eo naglo naraščali in je voda odnašala kaT je dosegla. Močno je prizadeto prebiva'stvo kumijanskega okoliša. Edina cesta iz Zagorja preko šklendrovskega grabna do Št. Jur-ja je zaradi plazov zaprta S hribov drvijo divji hudourniki, ki odnašajo v dolino zemljo in kamenje na cesto Na nekaterih mestih je cesta raztrgana, da je tudi pešcem nevarna. To je posebno prieizkusü poštni
Andrej Smagur. ki dnevno prenaša pošto iz Št. Jurja v Zagorje in obratno. Na več mestih je moral prebroditi vodo preko ceste. Posebno nevarno pa je bilo. ko je prišel v ozko dolino med dvema pobočjema, na obeh straneh je visoko hribovje, po soteski pa razburkano valovi Kotredežca in vali s seboj kamenje, s hr bov pa lete kamni Takega tudi Smagur še ni doživel, čeprav že vrsto let opravlja to službo. Ves
premočen je spet odnesel pošto iz Zago. ja in sebi in verjel, da bo srečno prispel do-
mov.
Tudi obiskovalci naših planinskih postojank. ki radi odhajajo že ob sobotah popoldne na Sv. Goro ali Sv. Planino, da pre-noče v kočah, so doživeli nepričakovane neprijetnosti. Prišli so premočeni in premra-ženi domov ter so preživeli tud; precej strahu.
rka ie spet zdivjala
Novo mesto, 22. maja
V dveh dneh hudih nalivov so vsi dotoki reke Krke prestopili svoje bregove in se razlili po travnikih in plodnih ravnicah. Krka je v vsem svojem območju prestopila strugo in narasla za 2.50 m nad normalo. Ogromni hudourniki, ki so pridrveli v nižmo, so napravili za seboj pravo pustoš. Od bregov so se utrgale cele plasti zemlje, ki je zdrknila ponekod na ceste in s tem zaprla dovozne poti. Krka, ki je ponoči prestopila svojo strugo, se je na levem bregu razlila po mestnih vrtovih in nasadih, kjer je napravila zasebnikom ogromno škodo. Krasni vrtovi so uničeni. Tudi lepa Seidlova cesta je poškodovana. Bati se je, da jo bodo morali za. promet zapreti. Poškodovana je tudi banovinska cesta v Prečni in na več krajih cesta proti Stopičam in Dolžu.
Veliko škodo je Krka napravila v Ga-brju, Malih in Velikih Brusnicah, kjer urejajo hudournik do vznožja Gorjancev. Tudi banovinska cesta je na več krajih zasuta od plazov. Isto sliko nudi banovinska cesta na škerjancih proti Ruperč vrhu, a banovinsko cesto proti šmarjeti in škocijanu je na več krajih zasul plaz. Na poti nudi žalostno sliko grad Otočec kjer je Krka znova raztrgala in odnesla pro-vizorni most, ki spaja banovinsko cesto z gradom Dohod k gradu je zaenkrat nemogoč. Cesto v tem odseku je na več krajih zasul plaz, ki je zavalil nanjo po več stotov težke skale in izruvana drevesa. Cesta je na več mest;h poplavljena. Nova graščinska žaga je vsa v vodi. Odneslo je veliko lesa in izdelanih plohov. Iz vode molijo le strehe nekaterih gospodarskih poslopij.
Blizu gradu Struga, ki leži ob desnem bregu Krke ie voda poplavila velik kompleks obdelanega polja. Tu štrlijo brzojavni drogi le en meter nad vodo. V Kro-novem je Krka zalila in udarila v razne stanovanjske in gospodarske objekte in so liudje ponoči reševali svoje imetie. Nova žaga v Kronovem. last novomeškega trgovca Bernarda, je bila davi vsa v vodi. Voda je zalila skladišče in odnesla množino rezanega in okroglega lesa. Reševanje je bilo možno le na ta način, da so v poplavlienem kraiu iz lesen'h kolov zgradili nekak iez. ob katerem s» delavci z drogovi in cenini lov5!? les Banovinska cesta proti škociianu 'n Mokronogu je na več mestih zasuta od nlazov in ponlavlje-na nekateri deli ceste so pa razdrapani.
Potok Radulja je v vsej svoji dolžini 17 km prestopil strugo in poplavil ogromen kompleks obdelane zemlje, kamor je voda nanosila razno navlako. V 2burah je voda zalila več hiš in gospodarskih poslopij. Tudi vasi Zalog in škocijan sta v vodi in banovinska cesta je poplavljena V samem škocijanu je voda 2 m nad normalo. Promet s Krškim se vrši tudi s prestopanjem. V takozvanem Pokopanem je Radulja zalila banovinsko cesto in leseni most, tako da je promet nemogoč. Avtobusna zveza s Krškim, ki vozi tudi pošto v Novo mesto, se zdaj vzdržuje preko Bučke do škocijana, kjer se mora prestopiti.
Vasi Dobrava, čučja mlaka in Hrvatski brod so vse pod vodo in njih ves bližnji okoliš. Krka se je razlila na kilometre široko in napravila ogromno škodo. Resna nevarnost preti nad 100 m dolgemu lesenemu mostu, ki spaja oba bregova Krke pri Beli Cerkvi, s katerim je zvezana šentjernejska dolina. Most je bil na novo zgrajen šele leta 1934. ko je stari most odnesla narasla Krka. Tega leta je Krka po večdnevnem, skoraj teden dni trajajočem deževju, narasla za 2.60 m nad normalo, zdaj pa je v samih dveh dneh dosegla 2.50 nad normalo. To dokazuje, da je bil naliv v teh 48 urah naravnost strahovit.
V Kostanjevici je prehod na cesti do Brežic, kakor tudi do Kostanjevice nemogoč, ker sta oba mosta na cesti poplavljena. Krka je zalila tu vso okolico da je mesto Kostanjevica videti kakor pravcate Benetke. Voda je 4 m nad normalo. Vdrla je v kleti in niže ležeče objekte. Vse hiše stoje v vodi. Voda je naplavila les, tramovje in druge predmete Oba mosta sta pod vodo. Sedaj skušajo dvigniti most na ta način, da polagajo deske. Zaradi ogromne množine vode, ki z veliko brzino drvi čez oba mosta, se je resno bati za njun obstoj. Pri Sv. Križu stoji voda 3.80 nad normalo. Tudi tu je vsa okolica visoko pod vodo. Voda je odnesla več hiš, več pa jih je pod vodo. Vsi posevki so uničeni, kajti voda je napravila pravo razdejanje in pustoš. V Kostanjevici voda proti večeru še vedno narašča. Zaradi velike elementarne nesreče so ljudje povsem obupani in nujno prosijo pomočL
Pošta Brežice—Novo mesto je do nadaljnjega zaradi povodnji v Kostanjevica ustavljena in tudi ni avtobusne zveze.
Milijonska škoda na Krškem polju
Krško 22 maja
Deževje včerajšnjega dne. ki je padlo na Krško polje, je napravilo milijonsko škodo v vsej okolici Prebivalstvo je vse obupano, ker je letošnji pridelek popolnoma uničen Povsod stoje jezerca vode Sava in ostale reke stalno naraščajo Najhujše je prizadeta občina Cerklje, kjer se je utrgal oblak To občino je že pred dvema letoma, in sicer 1 avgusta, prizadela enaka vremenska nesreča, in letos so spet prizadeti isti kraji
V nedeljo okrog 4 zjutraj je potok Pi-rošica, ki teče skozi vasi Zver. Dolnja in Zgornja Pirošica in Brvi. tako narasel, da je pri mostu dosegel pol metra nad banovinsko cesto Vse njive in vrtovi teh vasi so globoko pod vodo Krka še vedno narašča in se je razlila že 3 km na široko.
Včeraj popoldne je ponovno nastal velik naliv, ki je trajal dve uri Kaže. da se je utrgal oblak Piroški potok je bil meter visoko nad banovinsko cesto Voda pa je tako naglo naraščala, da je bilo izključeno kaj rešiti Bila je 40 cm višja, kakor pri poplavah pred dvema letoma-Naraščala je s tako naglico, da so morali Stoparjevo družino iz Dolnje Pirošice na levi strani potoka ob banovinskem mo-
stu rešiti s čolnom, prav tako tudi živino Živino mlinarja Franca Steniča iz Dolnje Pirošice so morali odgnati v sosedno vas Malence. Vse ograje v vasi so popolnoma porušene, ali pa jih je voda odnesla Uničena je tudi vsa letina, kajti travniki, polja, njive in vrtovi so zaliti z vodo. Ponoči okrog 2. zjutraj je potok ponovno narasel za pol metra nad banovinsko cesto. Vse zveze z ogroženimi kraji so prekinjene.
V vasi Šutni je voda ponovno odtrgala vogal hiše posestnika Hribarja, kakor že leta 1937 Nadalje je odnesla banovinski most čez potok Gradišček in raztrgala okrog 100 m banovinske ceste Vse hiše v tej vasi so pod vodo Krka še vedno narašča, prav tako tudi Sava Kakor pripovedujejo, je tudi pri Sv Križu vse pod vodo. Lesnemu trgovcu Josipu Kotniku je odneslo okrog 100 kubikov lesa Kolika je škoda, še ni znano, ker še niso prispela poročila s hribov, kjer so tud' ogromni nalivi. Sava še vedno narašča in je danes do štirih popoldne narasla spet za 1 m. tako da ima zdaj 2.5 m nad normalo. S seboj nosi velike množine lesa Prebivalstvo se boji katastrofalnih posledic povodnji.
Usodne posledice na štajerskem
Maribor. 22 maja Neprekinjeno deževje je napolnilo struge pohorskih hudournikov in potokov Narasle vode so se razlile preko svojih bregov in marsikje preplavile njive, vrtove in travnike Tudi Drava je zaradi zadnjih nalivov nenavadno narasla Na svoji motni površini nosi cele hlode vejevje, pa tudi obdelan les Ob nabrežjih prestrezajo ljudje drevje, ki ga bodo uporabili za kurjavo Zdi se. da ie Drava v svojem gornjem toku odplavila veliko množino lesa. pa tudi drugih predmetov ki so bili v njeni bližini
Tudi Pesnica je mestoma prestopila svoje bregove ter povzročila občutno škodo. Prav tako Dravinja. ki se je razlila preko bližnjih njiv polj in vrtov Nekatere hiše je popolnoma izolirala od soseščine. Vzdolž železniške proge proti Pra-gerskem. Slovenski Bistrici in Poljčanam so polja in travniki precej poplavljeni Visoko narasli potoki nosijo ogromne množine vode, ki se je valila s pohorskih vrhov v nižino.
Potniki, ki so se danes peljali proti Celju in Zidanemu mostu, pripovedujejo o hudih posledicah naraslih voda Voglajna je prestopila bregove ter se na široko razlila preko bližnjih travnikov in njiv Številne hiše so obdane od vode, ki leži nad vrtovi, pašniki in drugimi kompleksi. Ponekod se je narasla voda približala do višine železniške proge. Zlasti okolica Sv. Ahaca od Grobelna proti Sv Juriju ob južni železnici je precej hudo prizadeta. Mlini, hiše, gospodarska poslopja so v vodi. ki se preliva daleč naokrog, tako da so se gotova področja pretvorila v pravcate ribnike in mala jezera, po katerih se mladina vozi na večjih deskah. Opustošenje, ki ga je povzročilo naraslo vodovje, je napravilo veliko škodo kmetovalcem, zlasti od Grobelna do Celja in še naprej do Tremerja. Tudi Savinja je
izredno narasla in nosi na svoji površini velike množine vejevja, debel pa tud" različnega obdelanega lesa Široko se le razlila na mestih, kjer ni regulirana, preko polj in travnikov ter je napravila prizadetim posestnikom veliko škodo Ce bi se nalivi ne ustavili in bi neprekinjeno deževje ne pojenjalo, se je bati še usodnejših posledic.
Posebno močno 90 trpeli kraji ob vznož ju Kozjaka in Pohorja Izpod Velike Kope prihaja v dolino potok Cirkvenica. ki se pr Vuzenici steka v Dravo S seboj je prinesel ogromne množine h'odov. lesa. vejevja in drugih predmetov Na va' vode je bil tak da je deloma porušil celo betonski most. zgrajen šele leta 1937, ob železniškem mostu Zaradi tega so morah deloma prekiniti promet preko mostu. Vode pa naraščajo 6 tako močjo da je resno ogrožen sam železniški most. Ogromne množine vejevja, lesa. debel in izruvanih dreves z velikansko siilo pritiskajo na oboke mostu. Zaradi povodnji je že sedaj Škoda zelo velika. Nekatere hiše ob potoku so v nevarnosti.
Na koroüki progi je danes popoldne iztiril potniški vlak. Najbrž je lokomotiva za-vozila v plaz, ki je zgrmel z višine na progo. Iz Maribora so poslali pomožni vlak z delavstvom, da očisti progo. Tudi telefonski promet z nekaterimi kraji je popolnoma
prekinjen.	_
Drava je narasla za 2-5 m nad normalo in je poplavila velike predele Dravskega polja, zlasti niže ležeče kraje.
Dravinja je prestopila bregove
Poljčane, 22. maja Od suše do povodnji v naši dolini ni daleč in bo vedno tako, dokler Dravinja ne bo regulirana, kar pa na žalost nič ne kaže. Naši kmetovalci danes aget obupno
zrejo na svoje travnike in njive, ki jim grozi povodenj z uničenjem sena in drugih kultur. V soboto zvečer je začelo deževati in je bilo v nedeljo ves dan, tako da ni bilo moči iz hiše. Dravinja je na več mestih prestopila strugo. Prav tako tudi Brežnica. Mnogi travniki in njive so že zaliti z vodo. Tudi čez cesto teče ponekod voda, tako da je ogrožen promet in bodo spet ceste na najprometnejših točkah razdejane.
Naš kmet bo, dokler ne bo regulirana
Dravinja, v stalnem strahu za svojo zemljo. Saj pravijo: Če ne pride nesreča za binkošti da uniči seno, pa pride jeseni po otavo. Ker vse kaže, da deževja ne bo konec, se je bati resne povodnji.
Beležke glej stran 5
Omladina JNS je zborovala
Krasna manifestacija našega naprednega mladega rodu
Kakor smo že kratko poročali, je v ne- | deljo dopoldne zborovala v veliki dvorani Kazine nacionalna mladina, organizirana v banovinski organizaciji OJNS. V prepolni dvorani, ki je bila okrašena z zastavami in zelenjem, so bili zbrani delegati organizacij nacionalne mladine iz vseh delov dravske oanovine. Poleg 410 polnomočnih delegatov je bilo navzočih še lepo število članov OJNS in to ne samo iz Ljubljane in okolice, temveč tudi iz oddaljenejših krajev. Samo iz konjiškega sreza je prišlo na skupščino 32 omladincev, ki se niso ustrašili slabega vremena. Med mladino pa smo opazili tudi mnogo starejših, preizkušenih strankinih borcev, ki so prihiteli na skupščino, da spoznajo delo mladine. V imenu vodstva JNS so bili navzoči podpredsednik stranke dr. Grga Andjelinovič, gen. sekretar dr. Albert Kramer ter Ivan Pucelj.
Skupščino je ob 10. otvoril predsednik banovinskega odbora OJNS g. inž. Jože Rus Po uvodnem pozdravu prvakov stran, ke ui vseh navzočih, je prečital došle brzojavne in pismene pozdrave, nato pa je s toplimi besedami komemoriral spomin tragično preminulega tovariša Jakopiča, ki je o veliki noči nenadoma zapustil naše vrste. Njegov spomin so navzoči počastili s trikratnimi »Slava«-klici Predlagana brzojavka predsedniku stranke g. Petru Zivkoviču je bila sprejeta z velikim navdu. enjem Sledile so formalnosti, pri katerih sta bila izvoljena zapisnikarja skupščine ter kandidacijski in verifikacijski odsek, nato pa je podal
poročlo predsedstva banovinskega odbora OJNS
g. Inž. Jože Rus, ki je med drugim izvajal
Ko gledamo danes nazaj na svoje dveletno politično delovanje z lahkoto lahko trdi. mo, da smo ponosni na svoje uspehe in to tembolj, ker so bili doseženi v najtežjih časih. Odveč bi bilo govoriti, kakšne težave in kakšna pota smo morali prehoditi, kadarkoli smo se vidnejše pojavljali s svojim delom.
Ni ga skoraj sreza da bd ga ne bili vodiku funkcionarji ban. odbora OJNS v preteklih dveh letih obiskali vsaj po dvakrat S temi obiski je bil ustvarjen živ neposredni kontakt s somišljeniki naše stranke širom našega podeželja. V središčih mnogih srezov so sraske mladinske postojanke naše stranke ob sodelovanju banovinskega odbora organizirale krasne mam. festacije. Nešteto prireditev smo imeli tudi v manjših krajih. Povsod so vidni sledovi požrtvovalnega dela nacionalne mladine.
V	prvi poslovni dobi našega mladinskega gibanja smo imeli priliko se tudi neposredno praktično politično uveljaviti, zlasti o priliki decembrskih volitev v narodno skupščino Marsikomu, ki ne zna z današnjemu času odgovarjajočo naglico slediti razvoju političnih dogodkov, se je zdela predvolilna poteza naše stranke težko razumljiva in riskantna. Kdor pa je znal že takrat pogledati malo dalje v bodočnost, si je bil lahko na jasnem o zgodovinskem pomenu sodelovanja naše stranke na vsedržavni opozicijski listi dr. Mačka. Mladi strankini pristaši smo znali to potrebo takoj doumeti in zagovarjati.
Včasih je bilo treba jeklenih živcev in kreme-nite volje da ni človek podlegel psihozi, ki so jo ustvarjali brezvestni elementi, izrabljajoč senzacije, ki so se odigravale ikrog nas Nacionalna mladina je v najtežjih dneh vedno storila svojo patriotsko dolžnost. Ce je kdo spričo zadnjih mednarodnih dogodkov nehal verovati v moč ju-goslovanstva. ta gotovo ni iz naše družbe. Za nas je to aksiom, ki stvarno ne potre-ouje nobenih dokazov kljub kritičnim časom. ki jih doživljamo Naša vera v našo nacionalno misel in slovanstvo je trdna in neomajna, kakor naš ponos na naše slovenske matere in edino domovino Jugoslavijo.
Kot mladi nacionalisti in politični delavci moramo voditi računa o vseh pojavih v našem javnem življenju. Pri svojem političnem udejstvovanju pa se vedno zavedamo. da morajo biti tudi v politični borbi gotove meje in da v življenju vsakega naroda lahko nastopijo momenti, ko je toleranca zgodovinska dolžnost vseh političnih struj.
Mladina si želi ravnopravne politične borbe, ker le pri taki je možna pravilna presoja moči obstoječih taborov.
Nacionalna mladina nikdar ni nehala širiti evangelija o jugosloven-stvu. ker je prepričana, da je samo v tem okviru možno rešiti tudi najtežje probleme naših notranjepolitičnih težav. Naše jugo-slovenstvo ni zadeva taktiziranja in suhega strankarskega računa. Globoko smo prepričani, da je v jugoslovenstvu največja garancija naše svobode.
V	dobi našega dveletnega političnega dela smo mi mladi poborniki JNS somišljenikom v naši ožji domovini utrdili vero v njeno veljavo in njen program. Zaščitili pa smo ob vsaki priliki tudi najvidnejše predstavnike naše stranke pred pavšalnimi natolcevanji in obsodbami
V	naših vrstah so mladi izklesani značaji. ki niso na prodaj za košček kruha.
Izvajanja g. inž. Rusa so bila večkrat prekinjena z živahnim odobravanjem. Za njim je podal
TajniSko poročilo g. Uršiča
V	prvem delu poročila je podal pregled, no sliko delavnosti omladinskega gibanja JNS. Banovinski odbor OJNS ae je v pretekli poslovni dobi sestal na devetih sejah, izvršni odbor pa, ki je izvajal njegove sklepe, se je prav često sestajal po potrebi. Prejetih je bilo 364 dopisov in ravno toliko odposlanih. Med zadnje niso vštete številne okrožnice. Banovinska organizacija OJNS ima 19 areskih organizacij in pet sreskih poverjeništev. V njih je včlanjenih 6486 pripadnikov OJNS. Organizacije OJNS 9o izvedle ▼ pretekli poslovni dobi 247 političnih prireditev, katerim so v večini slu-čajev prisostvovali odposlanci banovinske.
Ob zaključku svojega poročila se je tajnik g. Uršič ponovno dotaknil zadnjih državnih volitev ter ugotovil na podlagi volilnih zapiskov, da je JNS predvsem stranka malega človeka, ki se ne da zlomiti od nikogar. Temu odgovarjajoče bo tudi stranka v bodoče usmerjala svoje delo.
Tudi poročilo g. Andreja Uršiča je bilo sprejeto z burnim pritrjevanjem. Sledila so
razna poročila
pri katerih je najprej podal izčrpno blagajniško poročilo blagajnik banovinskega odbora OJNS g. Dušan Verbič. Za njim je bila na predlog predsednika nadzornega odbora g. dr. Marjana Zajca izglasovana odboru razrešnica s pohvalo.
Pred prehodom k volitvam novega odbora pa je podal daljše zunanjepolitično poročilo g. dr. Branko Vrčon, ki je podal sli. ko današnjega mednarodnega položaja. Sledile so
volitve novega odbora
Za predsednika je bil med živahnimi ovacijami ponovno izvoljen g. ing. Jože Rus, za podpredsednike gg. Milan Gorišek (Sv. Lenart v Slov. goricah), Ivan Knez (Vič), Miha Ferčej (Zasip - Bled), dr. Branko Vrčon (Ljubljana) in Jože Veble (Celje), za tajnika gg. Andrej Uršič in France ju-van. za blagajnika g. Dušan Verbič, za odbornike pa gg. Peter Šmid (Selce), Tine Kalan (Stara Loka), Lado Šmajdek (Ljubljana), Karel Čižek (Maribor), Rudolf Ma-rinčič (Vič), Anton Knez (Kamnik), Stane Brodnik (Moste), Rudolf Guštin (Moste), Vinko Rebolj (Moste), Stane Janežič (Je-žica), Ferdo Lajbaher (Tržič) in dr Marjan Zaje (Ljubljana). V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg. dr. Branko Alujevid (Ljubljana), Karel Strahovnik (Žalec) in Mirko Raner (Maribor).
Po končanih volitvah so pozdravili mladino
člani vodstva JNS.
Prvi je viharno pozdravljen izpregovoril podpredsednik stranke g. minister v p. in senator dr. Grga Andjelinovič, ki je zs svoja iskrena in krepka jugoslovenski. izvajanja sprožil vihar navdušenja in odobravanja. Za njim sta govorila senatorja gg. Ivan Pucelj in dr. Albert Kramer Vsi trije govorniki so bili za svoje vzpodbudne besede nagrajeni z dolgotrajnim ploskanjem, ki se je le polagoma poleglo.
Naposled je še g. dr. Branko Alujevic prečital obširno resolucijo, v kateri skupščina OJNS iznaša svoje poglede na notranji in zunanji politični položaj ter razvija svoj program za bodoče poslovno leto. Predlagan resolucija je bila soglasno sprejeta.
Končno se je predsednik g. ing. Rus z izbranimi besedami zahvalil vsem za sodelovanje ter z bodrilnimi besedami za bodočnost zaključil krasno uspelo skupščino. Vsi navzočni so stoje zapeli himno »Hej, Slovani!«, nakar so se vzklikajoč kralju, narodnemu in državnemu edinstvu ter voditeljem stranke, razhajali polni volje in novega poguma za delo do končne zmage napredne in narodne misli.
Pozdrav JNU
dr. Mačku
Split, 22. maja. o. Danes popoldne je bil tukaj zaključen kongres Jugoslovenskega novinarskega udruženja. Zaključna seja je bila v mestni posvetovalnici, kjer so se ob tej priliki zbrali številni predstavniki vojaških in civilnih oblastev. V imenu splitskih novinarjev je zborovalce pozdravil domačin Jerolim Cogelija. Na predlog beograjskih novinarjev je bil poslan naslednji brzojavni pozdrav predsedniku HSS dr. Vladimirju Mačku v Rogaško Slatino:
Novinarji, zbrani na kongresu udruženja, vam pošiljajo pozdrave kot borcu za svobodo tiska.
Kongres je bil zaključen ob 13. tiri, nato pa so se udeleženci s parnikom »Šumadija« odpeljali na izlet po morju.
Povodnji tudi
v Avstriji
Gradec. 22. maja. w. Zaradi neprestanega deževja v zadnjih dnevih so v velikem delu Štajerske nastale povodnji. Mura 'narašča stalno, prav tako tudi njeni pritoki. V Gamlitzu in Ehrenhausenu je zaradi močnih nalivov in deročih voda nastala ogromna škoda. Potok Gamiitz se je v kratkem času spremenil v hudournik, ki je poplavil ogromne ploskve polja in travnikov. Daleč naokoli je tamkaj uničena vsa letina. Živino so razen nekaj prašičev, ki jih je voda odnesla s seboj, še pravočasno rešili. Tudi železniško progo je na enem mestu zasula velika plast zemlje, ki pa so jo kmalu spet odstranili, tako da vlakovni promet ni rupe! zamude.
V teku včerajšnjega popoldneva je začela nenadoma naraščati tudi reka Sülm, ki je proti večeru na več mestih prestopila bregove. Vsa Sulmska dolina je pod vodo in budi tamkaj so uničeni skoraj vsi letošnji pridelki. Voda nosi s seboj drevje, les in še mnogo drugih predmetov. V Murau je včeraj Mura narasla za 1 meter in pol in tudi iz Radgone poročajo, da voda stalno narašča in je že dosegla rob brega. Po mestu je vse v strogi pripravljenosti. Tudi pri Cmureku je Mura na nekaj mestih že zapustila korito.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved: za 23.
maj: Pretežno oblačno in precej	nestalno
vreme. Ponekod dež in nevihte.	Toplota bo padla.
Dunajska: V splošnem močno oblačno, ponekod tudi št padavine, sicer pa vetrone in hladno.
Naši Sokoli v Varšavi
Poljski bratje so finn priredili sila gostoljuben sprejem
Osrednji zavod za telesno vzgojo v Varšavi
Varšava, 19. maja Po srečanju naše sokolske telovadne vrste v Parizu s Francozi smo nadaljevali pot preko Belgije in Nemčije v Varšavo, kjer je bila na praznik 18. t. m-meddržavna tekma naše tekmovalne vrste s poljsko sokolsko telovadno reprezentanco. Pri prvem srečanju leta 1938-na mednarodni tekmi v Pragi so nas Poljaki presenetili z dobrim telovadnim materialom. Čeprav so tedaj prvič nastopili na mednarodni tekmi, so bili že na lepi višini in se uvrstili takoj za Francijo, nad katero je tedaj naša vrsta zmagala z le 1.1 točke razlike Med tem časom pa je imela Poljska več meddržavnih srečanj, zaradi česar smo upravičeno pričakovali njih napredek.
Telesna vzgoja je na Poljskem lepo razvita in so nam itak dobro znani njih športni uspehi na olimpijadah. V zadnjih letih je tudi sokolstvo na Poljskem pospešilo z intenzivnim zanimanjem in delom napredek orodne telovadbe in si zadalo nalogo stopiti na enako visoko raven kakor ostali šport. Prepričani smo, da bodo v tem tudi uspeli, ker je njih delo smotrn
Naša reprezentanca je bila zaradi dveh tekem — izbirne v Mariboru 7. t. m. in Parizu 14. t. m. — ter zelo dolge poti Maribor—Pariz—Varšava izmučena, kar se je pokazalo na prvem treningu v Varšavi. Ta dan so zaradi utrujenosti le lahko trenirali in so nato dva dni počivali. Tekma je bila 13. t. m. popoldne v telovadnici društva »Inga«. Gledalcev je bilo v dvorani okoli tisoč, ki so lojalno priznavali izvajanje boljših telovadcev. Naša vrsta je bila sestavljena zelo homogeno in sta nastopila na novo edino Bela in inž. Ivančevič mesto Primožiča in Strgarja, ki sta se v Parizu uvrstila kot sedma in osma. Jugoslovenski zmagovalec iz Pariza brat Grilec iz Celja je postal v Varšavi prvak te tekme. Merzli-kin je pa moral zaradi poškodbe (Meniscus) na nogi odstopiti od nadaljne tekme. Pustiti smo ga morali v Varšavi, kjer ga bo znani specialist dr. Levitou operiral, "orte je odlično tekmoval in je zasedel drugo mesto za Grilcem z razliko le 0.25 ' očk. Razlika med prvim in petim našim tekmovalcem je majhna, le 1.40 točke. Plasma posameznih se je na tekmah v Mariboru Parizu in Varšavi vsakokrat menjal in je bilo le slučaju pripisati, kako so se posamezniki uvrstili. To je zelo razveseljiv pojav, ker smo bili vajeni, da naša vrsta zadnjih 10 let ni bila tako homogena. Podajamo rezultate, ki pričajo., da je bila borba med posamezniki ostra. Klasifikacija po vrstah: I. Jugoslavija 335, II. Poljska 324.75. Razlika v korist Jugoslavije 10.25 točk. Klasifikacija posameznikov: 1. Grilec (J) 56.90, 2-Forte (J) 56.65, 3. Kosman (P) 56.45. 4-Budja (J) 56.05, 5. Pietozykowski (P) 55.95, 6. Kujundžič (J) 55.80. 7. Pristov (J) 55.50, 8. inž. Ivančevič (J) 54.10, 9. Bela (J) 53.70, 10. Ga ca (P) 53.50. U. Radojevski (P) 53.45. 12. Lewicki (P) 53.10, 13. Bettyna (P) 52 30. 14. Pradela (P) 52.15, 15. Šlosa-rek (P) 43.80.
V prostih vajah sta bila najboljša Kujundžič in Merzlikin z 9.8 točkami. Sledil je Pietozykowski (P) z 9.7 točkami. Pri zadnji tekmi med Poljaki in Nemci je Pietozykowski zmagal v prostih vajah nad Nemci, zato smo se zmage naših dveh telovadcev razveselili. Na bradlji je bil najboljši Kosman (P) z 9.55, sledi mu Forte (J) 9.50, Grilec (J) in Budja (J) 9.40, Pristov (J) 9.35. Drog: 1. Forte 9.55, 2-Grilec in Budja 9.40. Konj: 1. Grilec 9.70, 2. Forte 9.55, 3. Pristov 9-40. Krogi: 1-Kosman (P) 9.80. 2. Ivančevič 9.75, 3-Budja 9.55, 4. Forte 9.50. V skoku preko konja je dosegel najvišjo znamko dneva Kosman (P) 9.95, izvedel je letni skok res vzorno. Sledi mu Pietozykowski in Kujundžič. Na vseh orodjih je dosegla naša vrsta boljše rezultate kakor poljska vrsta. Od Poljakov je brezdvomno najboljši Kosman, slušatelj akademije za telesno vzgojo, je sošolec našega Ziherla, ki mu je dosti pripomogel ravno na krogih. Kosman je najelegantnejši poljski telovadec. Odpovedal je samo na drogu, za to orodje je bil pač predobro ocenjen. Glede naših telovadcev moramo reči, da so tekmovali vzorno, mirno in s samoza-
Albert Kolman lastnik tiskarne »Slovenija« v Vegovi ulJoi vzgteden narodni delavec, je včeraj v krogu svoje družine praznoval 601etnico živ-ljjenja. Uglednem« možu, o katerem je pisalo že ponedetjstoo »Jutro«, tudi naše
vestjo. Če bi tako tekmoval! v Parizu, bi zmagali gotovo z nekaj točkami razlike. Sojenje je bilo zadovoljivo, med sodniki ni^ prišlo do večje razlike kakor ena točka, med tem ko so bile razlike v Parizu med našimi in francoskimi sodniki celo do 3 točk. Ob koncu tekme zvečer
je pozdravil starosta poljskega Sokola polkovnik Arciszewski tekmovalce in izroča naši vrsti krasno sliko poljske zmage nad Nemci. Zahvalil se mu je načelnik saveza SKJ brat Kovač in izročil v spomin pirotsko preprogo, nakar je načelnik Fazanovič objavil rezultate tekme.
Poljaki so izkazali našim Sokolom v času bivanja v Varšavi vso pozornost 2e ob prihodu so nas sprejeli na kolodvoru zastopniki poljskega sokolstva, našega poslaništva in poljsko-jugoslovenske lige. Prihodnji dan dopoldne je naša vrsta v spremstvu zastopnikov poljskega sokolstva in našega poslanika položila venec na grob neznanega junaka. Dne 17. t. m smo imeli ogled mesta z avtobusom, opoldne pa pose t akademije za telesno vzgojo. kjer so priredili kosilo. Pozdravil nas je direktor polkovnik Nadolsky, ki je svoječasno vodil ekskurzijo »Arof« po Jugoslaviji in se zahvalil za prijateljske sprejeme in gostoljubnost Jugoslovanov. Po tekmi smo bili povabljeni k predsedniku mednarodne telovadne zveze grofu Zamojskemu. Poljsko - jugosloven-ska liga je pripravila našim telovadcem kosilo, na katerem so bili prisotni naš poslanik dr. Aleksander Vukčevič z višjim uradništvom poslaništva, predsednik Poljsko-jugoslovanske Ege dr. Baranski in predsednik poljskega sokolstva polkovnik Arciszewskv. Popoldne nam je pa priredil jugosl. poslanik na svojem domu čajanko, katere so se udeležile visoke poljske osebnosti. V soboto zjutraj smo se odpeljali v domovino. Boris Gregorka
Spominsko slavje v Guštanju
se je kljub nalivu lepo obneslo
Maribor, 22. maja
Nedeljsko slavje v Gustanju, združeno s svečanim odkritjem spominske plošče junaku Zapundžiču. je precej motilo deževno vreme in se je moral prvotni spored precej omejiti in spremeniti. Iz Maribora so se podali h guštanjskim slovesnotim predvsem Sokoli, potem gasilci z godbo, ttgovski pevski zbor, Maistrovi borci, četniki itd. Tudi iz Ljubljane, Celja in iz drugih mest so prihiteli številni nacionalni zastopniki. S kolodvora se je razvil lep sprevod, ki je šel pred Sokolski dom, potem pa v cerkev.
Ob 10. uri pa so se pričele svečanosti odkritja spominske plošče nepozabnemu Zapundžiču. Tople besede so spregovorili poleg guštanjskega župana predsednik Maistrovih borcev iz Maribora g. Güstin in zastopniki raznih društev. Predstavniki Sokola. Maistrovih borcev, koroških borcev in drugih organizacij so potožili pred spominsko ploščo lepe vence. Vneto so sodelovali pri slavju pevci, ki so odpeli »Molitev« in »Slovenec, Srb, Hrvat«, ter mariborska godba.
Sledila je pietetna počastitev Prana Malga ja ter ostalih padlih borcev. Spominsko slavje je bilo v dvorani Sokolskega doma. Spregovorili so Andrejka, Pavlica, dr. Mejak ter predstavnik zagrebških borcev. Godba je zaevirala »Molitev«, pevci pa so zapeli »Od Urala« ter »Malgaj ne spi«, z vse-slovansko himno »Hej Slovani« je bila zaključena prisrčna počasti tv ena slovesnost.
Popoldne pa je imel pevski zbor Slovenskega trgovskega društva iz Maribora svoj koncert Na sporedu je bila serija izbranih narodnih pesmi, predvsem koroških, pa tudi umetnih pesmi. Pevci so ubrano odpeli svoj pevski spored pod vodstvom svojega zborovodje učitelja Cibica. Želi so toplo, prisrčno priznanje. Z Malgaje-, o himno in vseslovansko himno »Hej Slovani« je bil zaključen učinkovit koncert, ki je znova pokazal lepoto naše narodne pesmi. Z globokim občutjem so se razhajali udeleženci s prisrčnih slovesnosti, ki so se pretvorile v toplo, iskreno nacionalno manifestacijo ob naši meji.
Zmaga slovenske pesmi v Kočevju
Akademski pevski zbor je bil prisrčno sprejet
Kočevje, 22. maja
Nedelja je bila za slovensko Kočevje pomemben praznik. Akademski pevski zbor iz Ljubljane je pod visokim pokroviteljstvom Njenega Veličanstva kraljice Marije in pod spretnim vodstvom zaslužnega dirigenta Franceta Marolta ponese! slovensko prepo-rodno pesem med kočevske Slovence, ki so žejni lepe slovenske besede in naše mehke melodije pohiteli v Kočevje iz vseh krajev Kočevske, da stkupno s pionirji slovenske pesmi manifestirajo za slovensko stvar.
Razveseljivo je bilo opazovati kljub slabemu vremenu množice ljudi, ki so iz bližnjih in daljnih vasi hribovite kočevske zemlje hiteli za glasom svojega srca. Nikjer ni bila mogoče v poslednjem času pesem APZ sprejeta tako prisrčno in toplo ter s takšnim frenetičnim navdušenjem, kakor v Kočevju, v tem osredku slovenske zemlje, kjer so naši rojaki hvaležni za vsako kulturno poslanico, ki prihaja iz Ljubljane, srca Slovenije. Ogromna udeležba pri koncertu je pričala, da trud ki so ga imeli prireditelji tega koncerta ni bi! prazen in da so kočevski Slovenci s čustvi globoke hvaležnosti do nosilcev slovenske pesmi pokazali vso voljo in dokazali, da stoje neomajno na mrtvi straži za podvig kulturnih razmer na Kočevskem. Dvorana, kjer je bil koncert, je bila prenapolnjena. Med odličnimi osebnostmi slovenske Kočevske pa smo opazili gospoda sreskega načelnika g. Brezigarja, ravnatelja kočevske gimnazije Burgerja in starešino okrajnega sodišča dr. Reichmana. Pohvalno moramo kot kronisti zabeležiti, da se je tudi slovensko uradni-štvo v Kočevju brez razlike na nazorsko pripadnost spontano ude ežilo slavja prepo-rodbe pesmi v Kočevju. Tudi naši vrli Rib-
ničani-Sokoli, ki so že od nekdaj bili v veliko oporo narodnostnim težnjam kočevskih Slovencev so se na vabilo učiteljice Anke Debeljakove v velikem številu udeležili koncerta. Ta narodna manifestacija bi ne bila popolna, če bi med ug'ednimi gosti ne opazili naših požrtvovalnih dam za narodno stvar, ki so se za današnji praznik slovenske pesmi v Kočevju okitile z, narodnimi nošami. Poleg gorenjskih in domačih kostelskih narodnih noš, smo opazili tudi prelepe ziljanske noše.
V odmoru so narodne noše v imenu hvaležnih kočevskih Slovencev pozdravile zbor APZ in požrtvovalnega pevovodjo ter mu v znak vroče hvaležnosti poslušalcev izročile šopek slovenskega cvetja, zastopnica Ribničanov pa simbolni šopek suhe robe.
Zbor je slovensko preporodno pesem prednašal homogeno in globoko čustveno, da je mnogim zavednim kočevskim Slovencem privabil v oči solze. Ničesar čudnega ni to. saj se slovenska pesem v Kočevju ne meri samo z umetniškimi merili, temveč je živ odmev vsega tistega, za kar se danes Slovenci na Kočevskem bore m trpe. Prav zaradi tega smo vsi, ki smo koncertu prisostvovali, od srca hvaležni prirediteljem in organizatorjem tega slavja, ki bo ostal v srcih kočevskih Slovencev v neizbri-nem spominu. Ko je APZ po končanem programu ponovil Hajdrihovo »Hercegovsko«, je val navdušenja prikipel do vrha. Živa vez med zborom in poslušalci je bila v tej pesmi, ki vsebuje s krvjo pisan dokument vseh tistih čustev, ki danes odlikujejo slehernega kočevskega Slovenca, ki se zaveda, da je živ člen verige, s katero je pripet na košček naše zemlje.
— c.
Smrtna nesreča v kopališču Iliriji
Električni tok je ubil delavca Antona Štalca
Ljubljana, 22. maja V kopališču Iliriji se je med prazne njem bazena pripetila danes malo pred 16. uro huda nesreča, ki je zahtevala življenje 441etnega strojnika Antona štalca, stanujočega na Celovški cesti 78.
Stale je pri praznjenju bazena popravljal električno črpalko. Med delom je stopil v vodo, pri tem pa se je na doslej še nepojasnjen način s kazalcem desne roke dotaknil žice ob stikalu, po kateri je strujala električna energija visoke napetosti. Ko so drugi opazili nesrečo, so takoj ustavili tok in Štalcu priskočili na
pomoč, hkratu pa so pozvali mestne reševalce. Ponesrečenca so jadrno prepeljali v bolnišnico, a že spotoma je umrl, da so se ž njim vrnili v prostore Mestnega doma. Tja so pozvali policijsko komisijo, s katero sta prišla zdravstveni svetnik dr. Lužar in dežurni uradnik Kette. Vse truplo je bilo kakor nedotaknjeno, samo kazalec desne roke je Ml ožgan.
Na odredbo policijske komisije so mrtvega Antona Šnalca, ki je bil po rodu iz Dolenje vasi pri Ribnici, prepeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice. Tam bo jutri sodna komisija izvršila obdukcijo.
Umor v Sotenskem pri Šmarju
Posestnik Pošak je dal umoriti svojega hlapca, od kate-rega si je bil izposodil ZO.ooo din
Celje, 22. maja Pri posestniku Karlu Pošaku v Sotenskem blizu Šmarja pri Jelšah je služil za hlapca 451etni Franc Jereb. Jereb je bil doma s Primorskega in je imel • pri hran j e-ega precej denarja. Pošak, ki je nujno potreboval denar, si je ob neki priliki izposodil od Jereba 20.000 din. Obljubil mu je, da mu bo ta denar na stara leta vrnil in mu izgovoril preužitek. Pozneje pa je začel Pošak premišljevati, kako bi se Jereba znebil, V soboto je pregovoril po-sestnikovega sina Jožeta Vrbovška iz iste vasi, da bi usmrtil Jereba. Okrog 22. je Vrbovšek izvabil Jereba v Pošakovo klet, češ da bosta spravila sod iz kleti. V kleti sta oba popila nekaj vina. Nenadno pa je
Vrbovšek izvlekel iz žepa samokres in ustrelil Jereba v trebuh in nato pobegnil. Jereb se je kljub težki poškodbi še privlekel iz Pošakove hiše, nato pa se je zgrudil nezavesten. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je v nedeljo podlegel poškodbam.
Vrbovška in Pošaka so takoj aretirali. Vrbovšek je izpovedal, da je izvršil svoje dejanje na prigovarjanje posestnika Karla Pošaka, ki mu je tudi izročil samokres, s katerim naj ustreli Jereba. Pošak zanika, da bi bil nagovoril Vrbovška. priznava pa. da mu je dal samokres, ker ga je Vrbovšek potreboval zase. Vrbovška in Pošaka bodo po zaslišanju izročili okrožnemu sodišču v Celju.
Roparski napad na služkinjo
Ropar jo je moral brez plena odkuriti
Lipica, 22. maja.
Vsa soseska razpravlja o drznem napadu, ki ga je v noči na soboto doživela služkinja Francka Osenikova iz Lipice pri škofji Loki. Kdo je bil napadalec in ali jih je b.lo morda več, bo bržčas ugotovljeno v nel aj dneh. Osenikova služi pri posestniku Jožefu štempiharju. po domače Štefanu. V usodnem času gospodarjevih ni bilo v hiši. štempihar in njegova žena Anton.ja sta bila v hlevu, ker je imela kobila dobiti mladiča. Preden sta šla v hlev. sta zaklenila sobna vrata in dala ključ v mizni predal v veži. Služkinja je bila ta čas v kuhinji, kamor je prišel okrog 21. delavec čepelnak Jože iz Vižma-rij. Osenikova je postregla prišlecu s kavo in kruhom in tako sta ostala v razgovoru kako pičlo uro, ko se je čepelnik poslovil in šel. Potem je šla tuidi Osenikova k počitku v podstrešno sobico.
Okrog dveh zjutraj so Osenikovo izne-nada zbudili močni udarci s pestjo po vratih. Vprašala je. kdo je zunaj. »Odpri«, se je oglasil neznan moški glas in že so se ponovno stresla vrata od udarcev. Osenikova se je za silo oblekla, medtem pa so se koraki od njene sobice oddaljili in se izgubili po stopnicah navzdol, čeprav prestrašena, je služkinja šla gledat, kdo rogovili po hiši. Prižgala je svečo in stopila ven. Pod stopnicami je ugledala v medlem svitu luči neznanega moškega. ki je držal v eni reki električno žepno svetilko, v drugi pa pol metra dolg
kol. Moški je bil velike postave in temno oblečen. Ko je ugledal Osenikovo. se je zadri nad njo; »Daj denar, če ne te bom ubil. onadva v hlevu sem že!« Osenikova je zatrjevala neznancu, da denarja nima. Ko pa je videla, da ie ne more izmuzniti iz hiše, je izpremenil?, svoje besede in rekla: »Saj ti dam denar, pred hlevom imam zakopanega ... « Osenikova je šla po stopnicah dol. v tem pa so jo že zadeli udarci s kolom. Moški je sunil Osenikovo najprej v trebuh, nato jo je udaril po desni roki in preko leve rame. Ves čas je možak zahteval denar, sicer da jo bo na mestu ubil. Osenilkova je vneto zatrjevala pajdašu, da mu denar izroči, samo do hleva naj prideta, kjer ima zakopanega. Ko se je služkinja približala hišnim vratom, je neznanec dvignil kol in zagrozil: »Te bom. če daš le najmanjši glas od sebe!« Kljub temu je Oseraiko-vi uspelo, da se je toliko oddaljila od roparja, da je zbežala po dvorišču okrog hiše do hleva, kjer sta jo sprejela štem-piharjeva, ki jima je povedala, kaj se je zgodilo. Vsi so bili toliko prestrašeni, da se nekaj časa nihče ni upal iz hleva.
Domači pravijo, da so pred naipadom slišali, da sta se pogovarjala dva moška. Zaradi oddaljenosti niso mogli razumeti, o čem je tekla govorica. E!dini pa so si v tem. da so bili glasovi od moških ki so sodelovali pri napadu na služkinjo, ki je o njej znano, da ima nekaj malega prihrankov. Orožniki si prizadevajo, zagonetni roparski napad objasniti.
Dve novi učiteljski gomili
Ptuj, 21. maja Neutrudljivo kosi smrt med našim uči-teljstvom. V soboto smo spremili na zadnji poti 651etnega učitelja v pok. Valentina Kajniha. v nedeljo pa se je zagrnil grob nad 361etno učiteljico Vlasto Biten-čevo.
K pogrebu učitelja Kajniha se je zbrala velika množica sorodnikov prijateljev, znancev, zlasti učiteljstva in, deputaci ja Sokola, poleg tega pa učenci in učenke obeh okoliških šol z učitelji. Pred domačo hišo je pevski zbor Glasbene Matice zapel pokojniku žalostinko »Vigred se povrne« in sprevod se je začel pomikati proti ro-gozniškemu pokopališču. Ob odprtem grobu sta se poslovila od umrlega učitelja minoritski župnik g. Alfonz Svet in učitelj Ciril Kofol. Oba sta poudarjala pokojnikove zasluge na šolskem polju, saj je čez 30 let daroval ptujski okoliški mladini, jo vzgajal in vodil. Bil je tudi eden prvih in najvztrajnejših pevcev ptujskega sloven-
skega pevskega društva, še enkrat so mu Matičarji zapeli v slovo, zapela pa mu je tudi šolska deca in mu grob zasula s cvetjem in venci.
Turoben sprevod se je pomikal tudi danes iz Vičave na mestno pokopališče, ko so peljali k zadnjemu počitku vzgojiteljico in mater Vlasto Bitenčevo, ki jo je smrt v najlepši življenjski dobi iztrgala bridko prizadetemu soprogu, hčerkama in šolski mladini. Ob njenem grobu smo ihteli z užaloščenimi svojci ter šolsko deco, ki se je iz oddaljenega Runeča v spremstvu uči. teljistva, kljub dežju in nalivom prihitela poslovit od priljubljene učiteljice. Pokoj-nici v slovo in svojcem v tolažbo je govoril predsednik ormoškega učiteljskega društva JUU g. Belšak. Učenka runeške šole pa se je v imenu učencev ganljivo poslovila od svoje dobre učiteljice, žalostno je zadonelo po pokopališču žalostinka »Blagor mu« in prezgodnji grob smo zakrili s solzami in s cvetjem.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Pri bobnu sreče
Zanimivosti z žrebanja za nagrade „Jutra"
Ljubljana, 22. maja
V	nedeljskem in ponedeljskem »Jutru« smo že izčrpno poročali o poteku in rezultatih velikega »Jutrovega« nagradnega žrebanja, ki je po pravici vzbujalo napeto pozornost med desettisoči naših čita-teljev širom naše države in onkraj meja. Danes dodajamo tem poročilom še nekaj zanimivih podrobnosti.
V	soboto se je ob 9. uri zbrala komisija, ki ji je predsedoval urednik »Jutra« Fran Seunig in v kateri so bili zastopani še uredništvo, uprava in oglasni oddelek »Jutra« pa naročniki in inserenti našega lista. Komisija je ugotovila, da je vsega prišlo 23.945 rešitev, ki so bile v zaprtih kuvertah razvrščene v 26 zabojčkov. Enako število številk za žrebanje je bilo porazdeljenih v 23 vreč. člani komisije so se prepričali, da so rešitve pravilno vložene in da so številke v vrečkah v redu. Nato so bile vrečke izpraznjene in številke nameščene v velik boben za žrebanje. Ob 9.30 je komisija zaključila pregled, ki mu je prisostvoval tudi kr. notar dr. Andrej Kuhar. G. notar je boben za žrebanje sam zapečatil. Ob 10. se je v veliki kazinski
dvorani začelo kolo sreče vrteti.
*
Ob takih dogodkih so ljudje zmerom deležni vznemirljivih, lepih doživetij. Upanje lahko mine, v srcu pa le ostane lep spomin. Med takšne primere spada pisemce, ki ga je uredništvo »Jutra« prejelo v soboto zjutraj, tik preden se je žrebanje začelo, in ki nam ga je poslala neznana »nadepolna čitateljica«:
»God razočaranih se bliža. Gojim tiho nado, da ne bom med njimi, in obžalujem le, zakaj ni »Jutro« velikodušno priključilo avtomobilu še — fejst šoferja. Alida bi bil sistem po vzrocu »mizica pogrni se!«
Avto je na žalost zgrešil nadepolno tateljico in si poiskal lastnika v mladem celjskem študentu, ki nam je na naše brzojavno sporočilo prav tako brzojavno kratko sporočil svojo zahvalo.
Tiskarski škrat ni tak, da bi zmerom uganjal same nevšečnosti. Včasih si izmisli tudi kakšno plemenito nakano. Te vrste je brez dvoma zadeva s pokromano uro, o kateri smo v nedeljo pisali, da jo je zadel magistratni uradnik Stane Fle-gar. stanujoč Pod Turnom št. 3.
Ko smo pisali poročilo, smo prezrli, da živita v Ljubljani dva magistratna uradnika Flegarja, Stane, ki biva v Ilirski ulici 1, in Janez, ki stanuje pod Turnom. Tiskarski škrat je iz obeh Flegarjev napravil enega, Staneta, ki je v naši javnosti znan kot dolgoletni tajnik ljubljanske sokolske župe, in ga je preselil Pod Turen. Nič ni moglo biti čudnega, ko sta se davi oba oglasila pri šefu našega in-seratnega oddelka Lojzetu Novaku. Pomota je bila res nerodna in razočaranje je zmerom grenka reč. Gospod šef je gor-dijski vozel presekal tako, da je brž poslal še po eno pokromano uro in osrečil oba. Tiskovna pomota je Stanetu Flegarju prinesla nagrado.
Petošolec Leon Hvala ie Celja, ld mu je sreča naklonila »Jutrov« avto
žrebanje se je nadaljevalo popoldne ob 15. uri.
že druga izklicana številka je bita. razveljavljena — rešitev uganke je nepravilna! Sreča je spet naprej izbirala med dijaki, krojačicami, tesarji, naklonila je »Solea« kremo tudi književniku, brezposelni uradnici iz Ljubljane, trgovskim potnikom, izdelovatelju košar in šoferjem.
»Halo, halo, izžrebali smo 200 številk!« oznanja član komisije. Dvorana je zdaj že polna gledalcev, kajti usodna ura — ko bo žreb delil glavne dobitke, se vedno bolj bliža. Nervoznejši čakalci se nemirno sprehajajo po dvorani, žreb pa izbili —
največ med Štajerci, precej je naklonjen tudi Prek marcem.
Še zmerom so na vrsti male nagrade. Tisti, ki jim je žreb naklonil te, jih prej-jemajo stoično, — zastonj pa le niso igrali in prihodnje leto bo še tudi en avto in takrat jim bo sreča gotovo bolj naklonjena.
Soleine kasete, 90 jih je, se počasi vlečejo. Zadene jo kolar, ki se ukvarja z izdelovanjem smučk in na umu ga imajo, da jih bo kakor nežno žensko lice negoval s kremo, za njim pa ljubljanski frizerski mojster. To pot je bila sreča na pravi poti! Potem zapored dve nepravilni rešitvi razveljavljeni.
»V tretje gre rado!« mentjo škodoželjno, a krojaški mojster Franc Janhuba z Jesenic bo vendar lahko osrečil žensko bitje s kaseto.
In že kličejo vzradoščeni med občinstvom: »Žajfe je konec! Hvala bogu!« Strojnik, učiteljica, točaj, rudar, šivilja, delavec, učitelj, šolski upravitelj, uradnica akademik — vsi bodo imeli majhno darilo in bodo bolj zadovoljni kakor tisti, ki so se veselili, da je »žajfe konec«.
Dve garnituri za ping pong sta na vrsti:
»Samo Ljubljana, samo Ljubljana!« kličejo lokalpatrioti.
»Halo, halo, zdaj gre pa zares!« opozarja gospod tajnik.
Sreča je bila to pot vrtoglava, Ljubljančane, ki so si domišljali, da imajo monopol na to elitno igro. je pustila povsem na cedilu, sklonila se je k tistim, ki ao obsojeni po ves dan sedeti na stolehv prostorih brez solnca in zraka.
»Poštarji se bodo šli!« kličejo ljubljanski kratkohlačniki zavistno. Zadela sta poštni zvaničnik Matej Lavrenčič iz Žalca in poètni w&dnik Baris Zitterschlager.

Domače vesti
* Slovenci v Kočevju naj dobe lastno mestno četrt. Prejeli smo: K temu hvalevrednemu članku, ki je bil objavljen v »Jutru« preteklo nedeljo, si dovoljujem pojasniti javnosti, da kr. banska uprava vobče ne pošilja pooblaščenih civilnih geo-metrov na nikako meritev, osobito ne na izmero zemljišča, podvrženega agrarni reformi. Pač pa je po pravilniku za izvršitev tehničnih poslov v svrho likvidacije agrarne reforme potrebna licitacija in je bila, če se to ni zgodilo, storjena krivica itak ubogim rudarjem in bajtarjem, ker bi ta licitacija parcelacijske stroške morebitno ali skoraj gotovo tudi znižala. — Ivo Petročnik, pooblaščeni civilni geodet v Ljubljani.
&	GOSVOIl*
** c® M* "
M^l"1

Letošnji protituberkuloznj teden priredi Protituberkulozna zveza v Ljubljani pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Marka Natlačena v dneh od 4. do vključno 10. junija pod geslom: »Zdravim varstvo — bolnim pomoč!«, na kar že zdaj vso javnost opozarjamo. V tem tednu bo sodelovala vsa banovina, nabiralno akcijo bodo podprle Zvezine krajevne edini-ce. Rdeči križ, šole, občinski odbori itd. Vr. šila se bodo v smislu omenjenega gesla tudi razna predavanja. V soboto 3. junija bo v sejni dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani svečana otvoritev tedna s programom. ki ga bomo še objavili. Za sodelovanje so naprošeni uprava Narodnega gledališča, radio postaja, ljubljanski godalni kvartet itd. Prosimo vsa dobrodelna društva, da opuste v interesu protituber-kulozncga gibanja in uspešnega zaključka tedna v navedenih dneh vsako prireditev ter naš pokret tako moralno podpro. Proti tuberkulozna zveza v Ljubljani.
SCHRÖDER - SCHENKE
elitna nemška kosmetika. — Samoprodaja PARFUMERIJA »V E N U S«, Tyrseva 9.
* Visoko zavarovane hiše gorijo. Davno
je že znano, da ni v nobenem kraju toliko sumljivih požarov kakor v Sisku. Nedavno so tam. kakor smo poročali, razkrinkali temeljito zasnovan požig. Mirnega občana Siska so brzojavno pozvali v Zagreb k bolani ženi. brzo.iav je kazal svojim sosedom. potem pa je hišo skrbno zaklenil in odpotoval. Ponoči, ko je bil že v Zagrebu. so iz hiše bruhnili plameni in gasilci so v goreči hiši odkrili požigalno napravo — peklenski stroi preprostega domačega izdelka: posode bencina, goreče sveče in nasmoljene vrvice. Taki in še bolj preprosti požigalni naklepi pa so se v Sisku uveljavljali tudi v dobrih starih časih. Pokojni pedagog Viktor Rudolf, ki ie kakih 20 let učiteljeval v Sisku. je v svojih soominih navedel tudi nekaj primerov požigov-. Opisal je, kako so nekoč pozni gostilniški gostje opazili ogenj na strehi neke hiše. Zvonili in ropotali so. da bi stanovalce zbudili, in v pozni noči so našli nekatere v iedilnici pri mizi. drugi so počivali. a vsi so bili — obuti. Nekoč je v
— Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Fran/.-Josefovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in čre-vih, pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
. »t'1 fp S ^r
šoli ves razred razburil plat zvona. Šolar-ček iz prve klopi je planil pokonci in za-klical: Joj, naša hiša gori! Učitelj je pogledal skozi okno, a ko ni nikjer videl plamenov, je vprašal fantka: Kje pa je vaša hiša? — Tam v Novem Sisku! — Kako pa potem veš, da gori, saj se tja ne vidi? — Tatek mi je zjutraj rekel, da bo gorelo, i e bil odgovor.
*	Zborovanje učiteljev »lovenjebistriške. ga okraja, v soboto v Laporju je bilo lepo obiskano. Na sporedu je bilo dvoje predavanj. Sreski šolski nadzornik g. Cepu_ der Leon je predaval o računstvu v ljudski šoli nekdaj in danes. Učitelj g. Vrane iz Studencev pri Mariboru pa je govoril v zvezi z osnutkom novih učnih načrtov o problematiki učnih načrtov. Oba predavatelja sta bila deležna za svoja izvajanja priznanja. Prihodnje zborovanje bo 10. junija v Ptuju, zvezano s 701etnico tamkajšnjega društva in s taborom vsega slovenskega, predvsem obmejnega učiteljstva.
*	Otvoritev gasilskega doma v št. Jurju pod Kumom. V nedeljo je gasilska četa v št. Jurju pod Kumom po kratkem času obstoja odprla svoj gasilski dom na Pade-žu. Velika je požrtvovalnost članov, da so zbrali sredstva za uresničenje tega načrta. Seveda je na domu še dolg, zato so pričakovali, da jim bo prireditev ob otvoritvi prinesla nekaj dobička. Toda ta načrt jim je pokvarilo grdo vreme. Poleg domačih članov je prišlo le nekaj deputacij od drugod, ki pa so jo zaradi dežja kmalu ubrali domov. Dom je blagoslovil domači župnik g. Pleša. Gasilci so bili prosili g. župnika, da bi smeli popoldne tudi malo zaplesati da bi prireditev prinesla tudi nekaj denarja za kritje dolga. Toda to ni bilo dovoljeno.
*	Jubilej junaka z Li^e. V vseh večjih krajih Jugoslavije je že nastopal kot atlet Marjan Matijevič, ki po zaslugi in s ponosom nosi naziv »junak z Like«. S svojo orjaško močjo in spretnostjo že 40 let pobira lavorike ne samo doma, temveč tudi v drugih državah Te dni je praznoval svoj 62. rojstni dan in je napovedal, da je še vedno pripravljen na borbo z atleti, starimi od 25 dr> 50 let. Zmagovalcu je pripravljen pustiti vse svoje trofeje in odlikovanja, med katerimi je tudi zlata zvezda katero je dobil od nekdanjega turškega sultana Abdula Hamida, ko je po vrsti premagal celo vrsto turških atletov Za svoj rojstni dan pa je liški junak doživel tudi tx>. da so mu iz čelne kosti odstranili revolversko kroglo. Pred leti ga je po nesreči obstrelil njegov sin, ki je nerodno ravnal z revolverjem. Matijevič hoče svoje okostje zapustiti kakemu znanstvenemu institutu, ker je po njegovem mnenju izvor njegove čudovite moči v dvojnih kosteh.
Iz Ljubljane
u— Za mestne reveže v cukrarni je daroval 500 din g. Ludvik černe, juvelir v Wolfovi ulici št. 3. ob 501etnici obstoja svojega podjetja, a g. Srečko Bevčar, Podrožnik cesta V/39., je daroval 100 din namesto venca na krsto ge. Ane Cuzako-ve, mestni socialni urad je pa na krsto položil preprost venec v mestnih barvah. Obema dobrotnikoma izreka mestno poglavarstvo iskreno zahvalo tudi v imenu obdarovanih.
PRIHAJA 12 INDIJE.*
u— Popravljamo. V nedeljskem »Jutru« smo poročali o izrednem občnem zboru ga. silske čete na Barju in je bilo navedeno, da se je zbora udeležil g. magistratni direktor Jančigaj kot zastopnik mestne občine in bana. Popravljamo, da se je g. Jančigaj udeležil občnega zbora kot častni član barjanske gasilske čete in ne v navedenem zastopstvu.
u— France Kralj razstavlja v Jakopičevem paviljonu nad sto novih slik, risb in plastik. Razstava je odprta od 9. do 21. Vstopnice so numerirane, ker bodo na kon. cu žrebane iz razstave tri slike. Razstavo priporočamo številnemu obisku.
u— Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske opozarja vse svoje člane, da bo jutri točno ob 20. uri važna pevska vaja in sestanek zaradi Postojne. Sestanek je za vsakega, ki se udeleži izleta nujno potreben in važen. Zato vsi! Odbor.
NITI EN ČEŠKI FILM NI RAZOČARAL ! ! !
PASTORKA
pa mnogo prekaša vse dosedaj prikazane češke filme. To je nedeljeno mnenje vseh onih številnih obiskovalcev, ki so si doslej ogledali to odlično delo. Leop. Dostalova, Marija Glaserova in Ladislav Bohač so nenadkriljivi
KINO UNION	Telefon ZZ-Zl
Predstave ob 16., 19. in 21. uri
■ 4
u— Slovensko zdravniško in jugoslovansko kirurško društvo v LJubljani priredi s sodelovanjem francoskega instituta v Ljubljani v torek 23. t. m. ob 18. v kinu »Unionu« predvajanje dveh medicinskih filmov: »Operacija slepiča iz Gassetove klinike v Parizu« ter »Uporaba visokofrekvenčnih tokov v medicini.« Oba filma sta bila izdelana po strogo znanstvenih vidikih in sta zelo zanimiva. K predvajanju filmov imajo brezplačen dostop vsi zdravniki in medichici, ki se po tem potu vabijo, da pridejo v čim večjem številu. (—) u— Lepa in prisrčna počastitev. Odbor moške in ženske podružnice CMD za šent-peter, ki pravkar dokunčuje priprave za veliko binkoštno romanje na Oplenac. se je v soboto zvečer sestal k seji pri Zupančiču na Jegličevi cesti. Kakor običajno, so prišli tudi nekateri drugi prijatelji in prijateljice odbornikov. Predsednik Rajko Türk je tedaj presenetil gospo predsednico Nilko Potočnikovo s krasnimi čestitkami k njeni 651etnici. Poudarjal je, da vidi, kar pomni od svoje mladosti dalje, gospo Nilko Potočnikovo med najmarljivejšimi in najvoljnejšimi narodnimi ženami v Ljubljani. Že v pokojni Avstriji se gospa Potočnikova, čeprav soproga železniškega inšpektorja, ni strašila ničesar, tem manj se danes boji truda za narodno delo. še zlasti pa za Ciril-Metodovo družbo. Vsi člani odbora in prijatelji so nato prisrčno čestitali gospej jubilantki in ji poklonili šopke cvetja. Gospa predsednica se je gi-njeno zahvalila za nepričakovano počastitev in večer je potekel v tisti harmoniji, ki smo je pri šentpetrski CMD vajeni.
SVILA
ni le lepa zaradi pestrosti barv, temveč je tudi praktična, kajti kot pena lahka kvaliteta, ki jo imamo na zalogi se odlično nosi in lepo pere.
BRATA VLAJ, WOLFOVA
5.
Lep uspeh dobrodelne predstave.
šentjakobski gledališki oder je 13. t. m. v korist Protituberkulozne zveze v Ljubljani priredil igro »Košček sreče«, čisti dobiček predstave je znašal 2.094 din, katere je prejela Protituberkulozna zveza v Ljubljani. Zveza se iskreno zahvaljuje šentjakobskemu gledališkemu odru, vsem prirediteljem in drugim, posebno pa gospe dr. Bohinjčevi, ki je z njej lastno vnemo razpečala pretežno večino vstopnic. Zveza se obrača po tej poti na vse gledališke odre po Sloveniji s prošnjo, da posnemajo neumorne in požrtvovalne igralce šentjakobskega gledališkega odra v njihovem vzpodbudnem delu v borbi s tuberkulozo. Takisto naj bi bila tudi gospa dr. Bohinj-čeva vsemu narodnemu ženstvu svetal zgled požrtvovalne dejavnosti ob vsaki priliki. kadar gre za lajšanje bede svojemu bližnjemu. Boj jetiki! Protituberkulozna zveza v Ljubljani.
Botrce — BotržkI!
Lepo darilo za vsakogar je fotoaparat Balda z optiko 1:6.3 — lepo torbico in
2 filma
Isochrom
za Din 320.—
katerega kupite v specijalni tototrgovini
Foto Tourist — Lojze Smise
LJUBLJANA — ALEK5A.\DliOVA C. 8
kateri se tudi zaveže da Vam aparat zamenja, ako Vam isti ne bi odgovarjal. Preskrbite se pravočasno s svežimi filmi
za praznike! Zunanja naročila izvršujemo poštnoobratno!
u— Občni zbor HKD »Napredtk«, podružnice v Ljubljani, je bil 6. t. m. v društvenih prostorih. Občnega zbora se je udeležilo tudi številno zastopstvo mariborske podružnice »Napredka«. Odbor je podal izčrpno poročilo svojega dela v preteklem letu. Presenetljiv je uspeh društva v mate. rialnem in moralnem oziru. Napiedak je v meji lastnih moči razdelil mnogo denarnih podpor. Izredno lep uspeh društva je v prvi vrsti zasluga njegovega agilnega predsednika g. Franje Harazima. Za leto 1939/40 je izvo'jen naslednji odbor: predsednik g. Franjo Harazim, podpredsednik g. Juraj Kailay, tajnik g. širne Letinič, bla gajnik g. Franjo Perčinlič. Odborniki: g. Mario Trogrlič, g. inž. Franjo 'Manda, g. inž. Koloman Bertalan, namestnik g. Stje-pan Gluhak. Nadzorni odbor. g. Kamilo
I
Mikič in g. Dragutin Lovreček, namestnik g. Edo Lozej. Delegat za glavno skupščino Središnje uprave v Sarajevu je g. Franjo Ploh, knjižničar pa g. Kamilo Mikič.
u— Ugodnost za vajence in dijake .Na pobudo in prispevek blagega mojstra-od-bornika je odbor dobrodelnega romarsko-izletnega društva »Družina božjega sveta« v Ljubljani, sklenil oddati vajencem in dijakom 50 izkaznic za binkoštno romanje, na Trsat, s katerim je združen prijeten izlet po morju v Malinsko na Krku, po znižani ceni: namesto 110 din samo 60 din. Vajenci in dijaki, ki žele izkoristiti to ugodnost, naj se zglasijo danes in jutri dopoldne v društveni pisarni »Po božjem svetu«, Ljubljana. Sv. Petra nasip 17. Kakršenkoli dokaz je treba prinesti s seboj.
I KINO SLOGA, tel. 27-38, ob 16., 19. in 21. uri. — Dve uri smeha in prisrčne zabave!
DEDIČI MILIJONOV Samo fc danes in iutri! v S1- vlogah:
priljubljeni komik Henig Rühmann, Leni Marenbach, Oskar Sima in Vera v. Langen
razmerje z Bajagičem in je pretopila v pravoslavno vero. Obtožnica ji je očitala, da se je peljala letos 1. marca v Zagreb in si dala tam odpraviti. Žučkova je pri razpravi izjavila, da ni kriva. Dejala je da jo je Bajagič 23. februarja doma v prepiru vrgel na tla. tako da jc padla na trebuh in da jo je 24. februarja zvečer skozi kuhinjsko okno obstrelil s samokresom v ramo. Pravi, da je veliko razburjenje povzročilo, da je začela 27. februarja krvaveti. Dne 1. marca se je peljala v Zagreb. Trdi. da je šla samo na pravoslavno duhovno sodišče, da bi ustavila ločitveni postopek proti svojemu možu. ker se ni hotela poročiti z Bajagičem. Tam pa ni našla nikogar, nakar se je peljala domov. Dne 3. marca je doma spiovila. Kot priča je bil zaslišan Milan Bajagič. ki je zelo čeden in inte'igenten mlad mož. Izpovedal je, da 23. februarja ni vrgel Žuč-kove na tla in da mu je bila Žučkova vzela samokres, ki ga ji je drugi dan vzel. Priznal je, da je 24. iebruarja streljal na njo. Zaslišana je bila tudi Gučkova bivša služkinja, ki je izjavila, da je Žučkova 6'abot-na in je že večkrat spovila. Državni tožilec dr. Rus je predlagal obsodbo po obtožnici in izjavil, da je Bajagič žrtev razmer in spletk ter da je govoril pri zaslišanju res-nico. Po govoru zagovornika je sodnik razglasil oprostilno sodbo.
e— Borba za slovensko šahovsko prvenstvo. Celjski šahovski klub je po zmagi nad slovenskimi šahovsk;mi klubi igral v nedeljo popoldne v Celju z dolgoletnim državnim prvakom Ljubljanskim šahovskim klubom finalno tekmo za prvenstvo Slovenske šahovske zveze. Rezultati so naslednji (prvi imenovani so Ljubljančani, drugi Celjani): Marjan Mlinar: prof Ludvik Gabrov-šek 1:0. Vlado Slokan: Kazimir Modic 1:0, Ivan Poljanšek: inž Sajovic 0:1, Štefan Le-vačič: Šmigovc 0:1. Stanko Samobor: Josip Grašer pol: pol. Gabrijel Pintanč: Vlad-ko DiehJ 1:0. Partiji Emilijan Samec: Milan Skitek in Mihael Slokan: Pipuš sta bili prekinjeni in bos.ta končani v Ljubljani. Stanje je torej zaenkrat 3 in pol: 2 in pol. Celjani upajo, da bodo izenačili. Revanžna tekma bo v nedeljo 4. junija v Ljubljani. Celjsiki šahovski klub bo postavil za to srečanje močnejše moštvo, kei so bili nekateri igralci v nedeljo zadržani.
Botrice - botri
Birmanska darila
najceneje v veliki izbiri pri stari tvrdki
J©§. EfoerSe
švicarske ure, zlatnina, srebrnina itd.
Tyrèeva 2
(Palača hotela &Slon<)
u— Občni zbor rUske kolonije. V nedeljo je imela ruska kolonija v Ljubljani svoj občni zbor. Zboru je predsedoval Ivanov. ski, na čigar predlog je bila Nj. Vel. kralju Petru II. poslana vdanostna brzojavka. O delovanju kolonije so poročali predsednik inž. Petrov, blagajnik Ostrouhov in zastop. nik nadzornega odbora, nakar je bila upravi izrečena razrešnica. Izvoljeni so bili za predsednika inž. Petrov, za blagajnika Ostrouhov, za tajnika Osipovič, dalje Lo-sev, Gercenvic. inž. Greserov, inž. Brusni-kin za namestnika Mosolov in Pihulja, v nadzorstvo pa « Borisov, Bondarenko, m Krašeninikov.
Iz Maribora
a— Razvitje sokolskih praporov Sokola Maribor I. je preloženo na prihodnjo nedeljo 28. t. m. Uprava. (—)
a— Prem'era »Utopljenca« bo drevi v Narodnem gledališču. V vodilnih vlogah nastopijo Igličeva Kovičeva, Skrbinšek Gorinšek in Pavle Kovič. Razen opernih pevcev Anžlovarja, Manoševskega in Jar-ca nastopi se več članov dramskega osebja.
a— Pravoslavna parohija sporoča, da bo hramova slava pravoslavna vojne kapele sv. Cirila in Metoda v sredo 24. t. m. Služba božja bo ob 9.30. rezanje koloča ob 10.30 Vabljeni so verniki, da se slave polnoštevilno udeležijo.
a— Sumljiva nakupovalca sta se pojavila v nekaterih mariborskih trgovinah Vloge sta si razdelila tako da b' prvi kupoval, drugi na krade'. Zaman sfa poizkusila svojo s:ečo pri Trpinu v Vetrinjski ulici in pri S Pihlerju v Gosposki ulici. Pri Lahu na Glavnem trgu pa se je drugemu že posrečilo. da ie skril pod plašč obleko. Toda trgovsk; pomočnik jc bil čuječ. Tudi tukaj sta imela nakupovalca smolo. Pri zasliševanju na policiji je Karol Stromajer prizna', da sta «c dogovonia z brezposelnim natakarjem Hancem, da bosita izvedla no razn>h mariborskih trgovinah tatinske obiske. Stromajer se nahaja v policijskih zaporih, njegovega pobeglega pajdaša p>a iščejo.
li Celja
e— Ana Žučkova oproščena Včeraj od 12 do 13.30 je bila na okrožnem sodišču v Celju pred sodnikom poedincem s. o. s. dr. Lobetom razpava proti trgovki Ani Žuč-kovi iz Tepanja zaradi odprave. Obtoženko ie zagovarjal odvetnik dr. Zdravko Kalan. Žučkova je imela, kakor znano, ljubezensko razmerje z orožniškim kaplarjem Milanom Ba;agičem. ki se bo v sredo pred petčlanskim senatom zagovarjal, ker je v Opotnici ustrelil orožnika Jokoviča ter ob dveh drugih prilikah streljal na svojo ljubico Ano Žučkovo in njeno mater Ano Žučkovo v Tepanju. Žučkova jc ločena žena. Imela je
Oddahnita se na zraku!« jima kličejo človekoljubi.
In 68. nagrada ? Nogometna žoga. Ob tolikšni mednarodni slavi jugoslovenskega nogometa prav gotovo predmet največje pozornosti skromnih državljanov v mednarodnem orkestru !
?,Ali je tista iz tekme Jugoslavija—Anglija. ki smo jih nasekali? Pazite, da ne bo ušla v Anglijo! Uboga pokojna Ilirija naj jo dobi!« če je kaj človeškega dro-b ža v hiši železničarskega čuvaja Franca Lavriča, se bo odbijala po zelenih tratah okrog čuvajnice štev. 371. v Dolu pri Ljubljani. On jo je zadel.
Zlata nalivna peresa so tudi mimo. Dijaški zbor okrog komisije se dobrika deklicam ob bobnu sreče: »Punčka, pet dinarjev, če dobro sežeš!« Dobivajo jih marsikateri njih vrstniki, ki še drsajo šolske klopi in tako je prav, mejijo! Toda zbadljivi postanejo, če ga zadeni kdo drugi. Na tistega kovača, ki je bil med dobitniki so tudi hudi: kaj bo on z njim? Potolažite se, resnica je, da vsakemu vse prav pride, pa bo zato tudi kovač vesel zlatega nalivnega peresa!
Dobrikanje deklici narašča: tarifa je že pet kovačev. Za kaj? Oh, za turistövske opreme. Za te je v naši deželi mnogo interesentov. Turistovska oprema ni več tu-ristovska oprema, cepin je in za cepin gre. ta je od vsega največ vreden. Na Dolenjsko jih je šlo nekaj: kaj bodo z njimi po tistih hribčkih? pravijo nevošč-Ijivci. Med drugimi je cepin dobila zaseb-nica Katarina Uranič iz Križev na Gorenjskem. »Čas bo imela in hribe, ta ga bo nucala!« pravijo. In še zadnjega: Bra-bravo! kličejo, ko zvedo, da ga je do-
bil prebivalec barake s ceste Dveh cesarjev.
Nevoščljivost pojema, zbrani lovci na srečo kaže da niso nečimurni. Dvanajst »Elida« kaset s kozmetičnimi sredstvi. Nihče noče javno veljati za neumitega, neobritega. Ker dobivajo kasete v veliki meri državni zvaničniki, pravijo, da je tako že prav, naj j^h kar imajo, se bodo vsaj brili, kakor »se šika«. Presnete zlobe, varujte se maščevanja za javno zgago solidnim zvaničnikom! »Ima brado, plešo kali?« Pozabljate, da so zvaničniki tudi mladi ljudje kljub — saj veste čemu?!«
Potovalni pribor razburka duhove: »Mala, štiri kovače ti dam!« »Radeče piše na ovoju. Tam imajo že dosti nagrad! Bo spet kakšen zvaničnik?« Ne, mlada dijakinja je bila!
štiri moderne zapestne ure znamke »Iko«: »Tele bodo pa za botre!« »Prosim, da se mi malo spregleda«, piše na hrbtu zloženke trgovski sotrudnik iz Zagreba. Ni kaj spregledati, zloženka je v redu. Toda... uštel se je v kilogramih. »Se ne spregleda!« gre soglasno po dvorani. »Je to reševanje hrvatskega vprašanja?« se nekdo skromno oglasi.
»Zadnja ura je prišla!« kliče gospod tajnik dvoumno. Zadela jo je žena tvor-niškega delavca iz Slovenskega Javornika.
Nagrad je vedno manj, naglo gredo po svetu na vse vetrove.
37. je že na vrsti: lepa španska kitara. Tako je pisalo o tem brenkalu v zapisniku. »Lepa? Povejte, katere stranke je ta španska kitara? Je Francova?« Pela bo posestniku Jožetu Sovretu iz Studencev pri Hrastniku in on naj odloči, »katere stranke je«.
Dve vrtni garnituri. Z mizo, stoli in — marelo! Babica, ki je bila deležna ene, je bila deležna tudi pikrosti: :.Bo z njo štorkljo lovila?!« »Ne babica bo lepo v senci sedela in počivala!« je nekdo pomiril zlobneža. In drugo garnituro je zadela dijakinja iz ljubljanske vilske četrti. Zadovoljna bo z njo.
»O, zdai pa za gigrle in škrice!« uvaja nekdo pet garnitur blaga in podloge za kompletno moško obleko: tri so pobrale ženske — žena jetniškega paznika iz Novega mesta, dijakinja iz Ljubljane sta bili med njimi, ostali dve strojni mojster iz tvornice tekstil iz Tezna pri Mariboru in sprevodnik ljubljanskega tramvaja.
»Halo, halo, štirje fotografski aparati, potem pa 15 biciklov!« podžigajo vznemirjenost. V dvorani vrši kakor v panju. »Foto, foto!«
»Kar naj ga ima!« se oglaša nezado-voljnež. »Kdo ga ne mara ? se oglaša drugi. Dijak iz Most pri Ljubljani vzame prvega, drugega čevljarski mojster. »Bo čevlje slikal?« se obregne eden izmed številnih jezičnikov. Tretjega zadene kmetovalec. Zadnjega je zadel kurjač od Sv. Marjete pri Rimskih Toplicah.
Fotografski aparati so našli svoje srečne lastnike in na vrsti so kolesa. Petnajst koles — usoda jih je naklonila študentom, pekovskemu pomočniku, nekemu delovodji iz Rajhenburga, dvem ljubljanskim posest-nicam, rudarju iz Mežice.
Kako hudomušna zna biti sreča! Okor-novo brezplačno potovanje po inozemstvu je prisodila postajenačelniku iz Vel. Loke na Dolenjskem, drugo — Putnikovo brezplačno potovanje v Benetke, Rim, Neapelj in Firenco pa uradniku drž. železnic iz Maribora.
številka 250 je izžrebala pogrezljiv šivalni stroj in sreča ga je naklonila ljubljanskemu gostilničarju. Gasparijevo oljnato sliko je dobil dijak Jože iz Borovnice, na številko 7102. Radioaparat je dobila kuharica.
Motorno kolo — druga nagrada. Ljudi se polašča razburjenje Zahtevajo temeljito mešanje številk. Prižigajo luči. Številka 19412 — srečna številka, že roma po mizi. Rešitev je prilepljena na kuverto in predsednik Scunig se trudi, da bi jo srečno odlepil. Njegov »Je že vse v redu«, pomirjujoče deluje na gledalce. Potem čita: Japelj Frančiška — trafika, Domžale. Tudi motorno kolo je šlo ...
»Zdaj gre za res . . . sodelujejo vsi tekmovalci — izžrebane številke bomo dali v boben nazaj...« kliče član komisije. Na vrsti je zadnji dobitek, tisti, na katerega je čakalo blizu 24 tisoč čitateljev »Jutra«. Veliko tisočev kuvert je še v predalih. Samo ena pride še na vrsto.
Boben je zaropotal, »še mešajte!« vpijejo gledalci. »Globoko sezite!« opominjajo-
»številka 11655!«
To je bela kuverta — na njej je z lično pisavo napisan naslov, član komisije visoko dviga sestavljenko, njegove že stokrat ponavljane besede: »Avto je v redu!« so dobile zdaj poseben prizvok. V dvorani je grobna tišina — zdajle se bo slišalo ime — poslednje in najsrečnejše ime današnjega dne v vsej Sloveniji.
To ime se glasi Leon Hvala. Leon Hvala, dijak v Celju. Toliko pove njegov podpis v kuverti. Nekdo že piše brzojavno čestitko za dijaka, ki mu je bila to pot sreča najbolj naklonjena.
Primarii dr* StsifiSelse?
zopet redno ordinira
e— Brez sledu je izginil. V petek popoldne se je vrnil 10-letni viničarjev sin Anton Zavšek iz Rifengozda pri Celju domov iz šole. Staršev ni bilo doma. Deček je oblekel praznično obleke in med 15 in 16. izginil brez sledu. Najbrž ga je nekdo izvabil s seboj. Deček ima na sebi lepo črno obleko in ima lase kostanjeve barve. Kdor bi kaj vedel o njem. naj to takoj javi najbliž-nji orožniški postaji ali pa celjski policiji.
Smrt blage Primorke
Ko je leta 1906. spremljala v črnino odeta Gorica Simona Gregorčiča na njegovi poslednji poti v prelepi planinski raj; sta se tega slovesa udeležila tudi Francka in Jože špacapan iz Lokavca.
Poslovilne pesmi na Goriščiku: Nazaj, nazaj«, nista mogla pozabiti, vedno in vedno sta fi jo ponavljala. Bila sta pevca, prijatelja glasbe in lepote, s pesmijo sta si si adii la dela polno življenje, postavila si dom, vzgojila številno družino in delaven dan« je postal lep. Jože je umrl pred 17 leti za boleznijo, ki si jo je nakopal v vojni.
Ko se je letošno pomlad začelo odpirati cvetje, ko so fe vrnili pevci z juga in si postavili gnezda, je tudi Francko vrglo v posteljor 16- t. m. zjutraj je ugasnila, še dan prej je čitala »Jutro« in se zanimala za gospoda iz Konopišta in za svetovne novice.
Bila je dobrega srca in imela je zmerom odprte roke. Vsakdo, ki jo je poznal, jo bo pogrešal, živela je brez počitka, se žrtvovala in pomagala, kjer je mo. già. »Katko sem trudna!« je vzdihovala zadnje dni. Zdaj je šla k počitku po 66 letih. Bodi ji lep spomin!
R
i e
Torek 23. maja
Ljubljana 11: šolska ura: Obisk v tovarni čokolade »Grič« (dialog v obliki reportaže). — 12: Zvoki iz češke (plošče).
—	12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: V bratskem zagrljaju (Radijski orkester). — 14: Napovedi. — 18: Klavirski koncert (gdč. S. Hrašovcc). — 18.40: človeški tipi in značaji (prof. E. Boje) — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Ohranjevanje nar. običajev, nošenj in arhitekture. — 19.50 Deset minut zabave. — 20: šaljapin poje (plošče). — 20.20: Celestin: Roža. komedija (člani rad. igr. družine). 22: Napovedi, poročila.
—	22.15: Zvoki v oddih (Radijski orkester).
Beograd 16.45: Petje in orkester. —20: Narodne pesmi. — 20.30: Simf. koncert.
—	22.15: Plošče. — Zagreb 17.15: Lahka glasba. — 20: Klavirske skladlbe. — 20.30: češke pesmi. — 21: Lahka godba.
—	22.20: Zborovsko petje. — Praga 20: Pester glasbeni spored. — 21.10: S mf. koncert. — 22.10: Plošče. — Varšava 21: Moniuszkove skladbe. — 22.15: Violina in klavir. — Sofija 18: Lahka in plesna muzika. — 19.30: Orte aster. — 20: Komorne Skladlbe. — 20.55: Ruske romance. — 21.45 Lahika in plesna muzika. — Dun ij 12; Orkester. — 16: Vesela muzika. — 18.15: Regerjeva glasba. — 20.15: Pokrajinske slike. — 22.35: Lahka in plesna muzika. — 24: Nočni koncert. — Berlin 19: Mali orkester. — 20.15: Kakor Dunaj.
—	22.30: Lahka in plesna muzika. — München 19: Mali orkester. — 20.15: Dramski večer. — 21.40: Virtuoane klavirske äkladbe. — 22.30: Lahka glasba.

(Gospodarstvo
Zahteve hrvatskih gospodarskih zbornic
I
V soboto je bila v Trgovski zbornici v
Zagrebu konferenca predstavnikov gospodarskih zbornic iz Osijeka, Zagreba, Splita in Dubrovnika. Konferenca je bila sklicana na iniciativo osiješke zbornice z namenom, da se določijo smernice skupnega dela hrvatskih gospodarskih zbornic in da se osnuje medzbornični odbor, ki naj zastopa vse hrvatske zbornice in vodi akcijo za ustvaritev zahtev hrvatskega gospodarstva pred centralnimi oblastmi. Za konferenco je osiješka zbornica pripravila referate o smernicah skupnega dela, o Prizadu ter Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, o kreditiranju gospodarstva po državnih in od države pooblaščenih zavodih, o ustanovitvi trgovskih kreditnih zadrug in o devizni politiki Narodne banke. Naloga konference je bila, da se na odločen način ponovno napravi poizkus. po drugih metodah izposlovati rešitev vprašanj, ki so bila že ponovno postavljena na merodajnih mestih.
Potek konference je imel interen zna-<wj in je bil o sklepih izdan komunike« ki ugotavlja v uvodu, da so se konference udeležili predstavniki 8 zbornic, in sicer Trgovinske zbornice v Zagrebu, Industrijske zbornice v Zagrebu, Obrtne zbornice v Zagrebu, Trgovinske in industrijske zbornice v Osijeku. Obrtne zbornice v Osijeku, Trgovinske in industrijske zbornice v Splitu, Obrtne zbornice v Splitu in končno Zbornice za TOI v Dubrovniku. Zbornice so zastopali po večini predsedniki in člani predsedstva skupaj s tajniki. Po obsežni razpravi so bili sprejeti naslednji sklepi:
1)	Da se omogočijo stalni stiki zbornic s hrvatskega področja v vseh vprašanjih gospodarskega značaja, se ustanovi staJni medzbornični delovni odbor, ki ga tvorijo predsedniki vseh. na konferenci zastopanih zbornic. Ta odbor bo dajal smernice t:a skupno delo in sklepal o vseh onih gospodarskih vprašanjih, v katerih naj hr-iatske zbornice skupno nastopijo. Vse hrvatske zbornice odklanjajo soglasno v načelu sodelovanje na državnih konferencah •zbornic, ker sklepov teh konferenc mero-dajni činitelji itak ne upoštevajo. S tem hrvatske zbornice ne odklanjajo sodelovanja z ostalimi zbornicami in gospodarskimi ustanovami v državi, nasprotno želijo, da se to sodelovanje v vsakem pogledu nadaljuje.
2)	Glede kreditiranja gospodarstva po državnih in od države pooblaščenih zavodih zahteva hrvatsko gospodarstvo, da se za njegovo področje v Zagrebu ustanovijo 'amostomi sedeži teh zavodov, kar velja tudi za Narodno banko. Ti sedeži zavodov naj bi bili v vsakem pogledu docela samostojni. tako da bi bile podružnice teh zavodov na ostalem hrvatskem področju
podrejene sedežem v Zagrebu. Na te sedeže državnih in od države pooblaščenih zavodov v Zagrebu se imajo takoj prenesti vsa aktiva in pasiva teh zavodov, ki se nanašajo na hrvatsko področje. Na sedež Narodne banke v Zagrebu pa naj se prenese ustrezajoči del njenih sredstev. Posli teh sedežev v Zagrebu se morajo podvreči kontroli hrvatskih gospodarskih zbornic, ki bodo delegirale v uprave svoje predstavnike.
3)	V zvezi z devizno politiko Narodne banke zahteva hrvatsko gospodarstvo, da se na njegovem področju ustanovi samostojen devizni zavod s sedežem v Zagrebu, ki naj s posredovanjem gospodarskih strokovnjakov, ki jih bodo predlagale zbornice, vrši na teritoriju hrvatskih zbornic samostojno vse devizne posle in samostojno izdaja odločbe o deviznih vprašanjih.
4)	Hrvatske gospodarske zbornice zahtevajo soglasno ukinjenje Prizada in Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v današnji obliki, ker je ugotovljeno, da te ustanove ne ustrezajo svrhi, za katere so bile ustanovljene. Namesto teh ustanov zahtevajo hrvatske zbornice ustanovitev samostojnih zavodov za hrvatsko področje s sedežem v Zagrebu, ki bodo pod vodstvom gospodarskih zbornic kot glavni trgovinskega ministrstva vršili posle vprašanj pri urejanju izvozne trgovine s hrvatskega področja. To urejanje naj se zlasti nanaša na avtarkične države, tako da bodo vse preferenčne ugodnosti, refakcije in druge ugodnosti meddržavnih dogovorov in pogodb prišle tudi v korist hrvatskega gospodarstva. Ti samostojni zavodi v Zagrebu naj bi imeli tudi dolžnost, da s sodelovanjem gospodarstva določijo samostojne delegacije, ki bi aktivno sodelovale pri vseh pogajanjih trgovinskega značaja z inozemstvom. Zato naj bi zbirale informativno gradivo za pogajanja in držale zveze s pristojnimi ustanovami doma in v inozemstvu. Služiti pa bi smele le pospeševanju izvoza, tako da se ne bi same bavile s sklepanjem in izvrševanjem trgovskih poslov, ker odklanja hrvatsko gospodarstvo, da bi se birokrati bavili s trgovskimi in izvoznimi posli.
5)	Predstavniki hrvatskih gospodarskih zbornic sprejemajo predlog Osiješke zbornice, da na svojem področju preko prisilnih trgovskih združenj razvijejo propagando za ustanovitev trgovskih hranilnih in kreditnih zadrug, tako da bi mali trgovci in obrtniki na osnovi samopomoči prišli do potrebnih kreditov. Te kreditne zadruge bi pozneje ustanovile osrednjo zadrugo v Zagrebu, ki naj bi postala važen faktor v kreditiranju hrvatskega gospodarstva.
Poročilo ljubljanske borze
Za današnji redni letni občni zbor ljubljanske borze za blago in vrednote je borzni svet izdal kakor prejšnja leta letno poročilo, ki podaja zanimiv pregled razvoja našega gospodarstva v preteklem letu. Obsežno se poročilo bavi tudi s poslovanjem posameznih panog borznega poslovanja.
Lesno tržišče
Na lesnem tržišču je v lanskem letu vladala negotovost. Celotni izvoz lesa iz naše države je po količini nazadoval za 22%, po vrednosti pa za 16%. Tudi vrstni red naših inozemskih odjemalcev se je spremenil in je na prvo mesto stopila Nemčija, na drugo pa Italija. Naš izvoz v Anglijo je lani nazadoval skoro za 50% v primeri s prejšnjim letom, kar je posledica okolnosti, da so morali naši izvozniki prodajati Narodni banki večji del deviz po določenih tečajih. Cim pa je Narodna banka proti koncu leta znižala odstotek deviz, za katere so veljali prisilni tečaji, je takoj nastalo živahnejše povpraševanje po našem lesu za izvoz v Anglijo. Izvoz v klirinške države, zlasti v Nemčijo in Italijo, je trpel zaradi visokih klirinških saldov. Nemčija je izdajala čedalje manj izvoznih deviznih dovoljenj za les. Likvidacija klirinškega dolga v Italiji pa daje upanje, da se bo izvoz na italijanski trg povečal. Ugodno se je lani razvijal naš izvoz lesa v Madžarsko, kamor je zlasti Slovenija prodala precejšnje količine.. O izvozu lesa iz Slovenije ni zanesljivih podatkov, vsekakor pa je verjetno, da ie odstotek nazadovanja izvoza iesa iz naših krajev še večji, kakor za vso državo, deloma tudi zaradi tega. ker je bila Slovenija pri podeljevanju kontingentov za mehki rezani les redno precej prikrajšana To je vse občutno vplivalo na gospodarski položaj v Sloveniii, kjer živi preko 20% prebivalstva posredno aH neposredno od proizvodnje lesa ali lesnih izdelkov.
Z velikim zanimaniem sedaj razmotriva-jo naši izvozniki o možnosti izvoza lesa v Španijo, kjer bo potreba gotovo prav znatna. Seveda bo treba naim-ei urediti vprašanje naših starih klirinških terjatev Poskrbeti moramo tudi. da pridemo na španski trg po možnosti kot neposredni izvozniki. da se ne bo naše blago prodajalo po ra7nih posredovalcih.
Drvgo važno trž?š~e bo Francija, kamor zadnja leta skoro nismo nič izvažali Pri izvozu lesa v Francijo po novi trgovinski pogodbi žal Slovenija ne bo prišla toliko v pcštev. ker bodo ugodnost5 pogodbe lahko izkoristili predvsem izvozniki trdega lesa in pa boc?n~ki izvozniki mehkega lesa ki imajo velike količine precizno izdelanega lr-a v enotnih tioah. medtem ko ie pri nas v Sloveniji izdelava posebno mehkega lesa še precej navezana na zahteve in običaje italijanskega trga.
Računski zaključek
Bilanca borze za leto 1938 izkazuje 225.000 din čistega prebitka, s prenosom prebitka iz leta 1937. pa 252.000 din Ta prebitek je skoro v celoti prenešen na stavbni sklad ki se je s tem povečal za 2 milijona din (lani 1.75) Med dohodki je devizna kurtaža znašala 308 000 din (prejšnje leto 318>: razsodiščne pristojbine so prinesle 193.000 din dohodkov (173.000), članarina pa je dala 50.000 din (lani 55.000).
Razsodišče
Poslovanje razsodišča je bilo tudi v letu 1938. še dokaj zadovoljivo, saj je bilo na
novo vloženih 1153 tožb (prejšnje leto 1155), vtoževane terjatve pa so dosegle 3.94 milijona din (prejšnje leto 3.74). Pravde, ki so bile rešene s sodbo, so trajale od dneva vložitve do dneva izrečene sodbe v 898 primerih manj kakor mesec dni, v 51 primerih pa več kakor mesec dni. Izmed pravd, ki so trajale manj nego mesec dni, je bilo 264 rešenih v osmih dneh, 564 pa v 15 dneh. Delo razsodišča pa ni bilo lansko leto samo v reševanju pravd, temveč je obstojalo tudi v oddajanju pravnih nasvetov številnim strankam, zlasti pravnim zastopnikom, kar priča, da ima borzno razsodišče popolno zaupanje, ki je postalo še večje, odkar je borzna uprava izvršila potrebne spremembe in dopolnitve v splošnih uzancah za trgovanje z blagom in zlasti v pravilniku za borzno razsodišče. Važna je sprememba § 4. pravilnika, po kateri je odslej potrebno, da ima vsaj ena sporna stranka zahtevano kvalifikacijo, medtem ko je druga sporna stranka lahko tudi privatna oseba. S tem je ustreženo številnim srednjim in malim trgovcem, ki bodo odslej lahko vto-ževali svoje terjatve pri borznem razsodišču.
Blagovni in borzni promet
Blagovni promet se je lani povečal na 442 vagonov (prejšnje leto 299 vagonov), od tega je odpadlo na les in oglje 370 vagonov (prejšnje leto 259) in na žito 69 vagonov (40).
Devizni promet pa je lani dosegel 395 milijonov nasproti 376 milijonom v prejšnjem letu in 240 milijonom v letu 1936.
Privatni kliring
s češko-Moravsko
Že v nedeljski številki smo poročali, da je Narodna banka v sporazumu s finančnim ministrstvom izdala odločbo o uvedbi privatnega kliringa s Ceško-Moravsko. Ce bo potrebno, se bo sličen režim uvedel tudi v plačilnem prometu s Slovaško. Izvoznikom v Ceško-Moravsko, ki morajo sedaj čakati na vrstni red izplačila v kliringu, bo Narodna banka izdajala klirinške čeke na češke krone, ki jih bodo izvozniki lahko preko borze prodajali uvoznikom blaga iz Ceško-Moravske. O prodaji teh klirinških čekov na češke krone preko borz je Narodna banka že izdala navodila pooblaščenim denarnim zavodom.
Uvedba privatnega kliringa ne posega v obstoj klirinškega računa, ki se vodi v Beogradu in Pragi, saj se bodo dejansko vršile privatne kompenzacije med zainteresiranimi izvozniki in uvozniki, kakor je to bilo že prej; razlika bo le v tem, da so se prej take transakcije vršile v Pragi, ker je bil kliring s Češkoslovaško aktiven, in da sta morali prej obe novčanični banki dati svoj pristanek na kompenzacijske posle Sedaj pa se je Narodna banka odrekla pravici, da odobrava posamič kompenzacije in je dal dovoljenje, da se take transakcije med izvozniki in uvozniki izvršijo preko pooblaščenih zavodov na borzi.
Gospodarske vesti
= 40.000 m- meri razstavišče ljubljanskega veiesejma. V razstavnih zgradbah je vrhu tega 8.000 m* prostora. Vse to bo napolnjeno z najrazličnejšimi izdelki ob letošnjem ljubljanskem velesejmu, ki bo od 3. do 12. junija. Vsaka industrijska panoga bo sama za sebe urejena tako, da bo nudila tudi neveščemu takoj jasen pregled izdelkov dotične stroke. Tako bo vsa-
kemu omogočeno, da bo hitro našel tisto, I kar si želi nabaviti in da med seboj primerja izdelke konkurenčnih tvrdk. Deset-tisoči vedo, da se na ljubljanskem velesejmu kupi' dobro, zato prihajajo vsako le. to, da tu izbirajo, kupujejo in naročajo. Izkoristite polovično voznino na železnici za potovanje v Ljubljano od 31. maja do 12. junija. Ce kupite pri odhodu celo vozno karto imate potem brezplačen povra-tek od 3. do 17. junija. Na odhodni postaji kupite poleg vozne karte še rumeno železniško izkaznico za 2 din, ki si jo daste na velesejmski blagajni potrditi.
= Propaganda za obisk Dolenpke. Ob-čina Novo mesto ter novomeško Tujsko, prometno in olepševalno društvo priredita v okviru pomladnega ljubljanskega veiesejma od 3. do 12. junija lepo razstavo. Namen razstave je propaganda za obisk lepe Dolenjske, ki v polni meri zasluži pozornost v tujsko-prometnem oziru. Kdor bo enkrat spoznal krasne pokrajinske pre. dele naše Dolenjske, se bo vedno zopet rad vračal.
= Oddaja okrepčevalnice na postaji Kotoriba. Direkcija drž. železnic v Ljubljani odda s 1. julijem t. 1. po predpisih pravilnika 135 v zakup za nedoločen čas kol. okrepčevalnico na postaji Kotoriba. Letna zakupnina znaša 1.200 dinarjev. Za obratovanje potrebna glavnica znaša 12.000 din, če reflektant nima nobenega inventarja in opreme, v nasprotnem primeru pa 3.600 din, mora pa biti posest inventarja in opreme dokazana. Prošnje se vlagajo do vključno 19. junija t. 1. na naslov direkcije drž. železnic v Ljubljani. Do tega dne ob 11. uri je položiti pri depozitni blagajni direkcije v Ljubljani predpisano varščino v znesku 300 din v gotovini. Natančnejša pojasnila glede pogojev se dobe pri direkciji drž. železnic v Ljubljani (soba 59 odnosno 54 in pri šefu postaje Kotoriba) .
= Dobave. Direkcija drž. rudnika v Kaiknju sprejema do 24. t. m. ponudbe za dobavo okrogle jeklene vrvi. štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 25. t. m. ponudbe za dobavo raznih vrst čapičev, jeklenih vijakov, raznih pil, 26. t. m. za dobavo prozornega celofana in navadne sive klobučevine. Uprava zavoda :>Obiličevo«, Kruševac — ObUičevo f prejema do 26. t. m. pcxnuidlbe za doToavo portlamdskega cementa, do 27. t. m. raznih aparatov in ročne centrifuge. Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 26. t. m. ponudbe za dobavo ročnih svetiKk ter rajnega vodovodnega materiala, štab odseka za utrjevanje na Vrhniki sprejema do 28. t. m. ponudbe za dobavo strojne opeke.
= Licitacije. Dne 24. t. m. bo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani (H) licitacija za dobavo raznih aparatov za dravsko delavnico, 25. t. m. za dobavo ročnih ventilatorjev, 2 strojev za rendiranje lesa, 26 t. m. pa za dobavo 2 strojev za obla-nje. Dne 26- t. m. bo v inženjerskem štabu dravske divizij»'ke oblasti v Ljubljani licitacija za napravo okvirjev in vrat v Slov. Bistrici, 27. t. m. za popravilo stre-lovodne inštalacije na skladišču na Pečov-ni'ku pri Celju in 30. t. m. pa za generalno popravilo konjušnice »dravskega vo-zarskega eskadrona« v Ljubljani.
Borze
22. maja
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški kUrinški čeki nespremenjeno 13.80. Tudi tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po srednjem tečaju 258 din za funt. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 31.50, v Beogradu pa je bilo povpraševanje po 31.50.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri mirni tendenci trgovala po 461 — 462 (v Beogradu po 459—461). Nadalje je bil promet v 4«/o severnih agrar nih obveznicah po 60.25 — 60.75 in v delnicah Jadranske plovidbe po 310.
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji; London
206.40 — 209.60 Pariz 116.55 — 118.85, New York 4391.75 — 4453.75, Curih 995
—	1005, Milan — Trst 232.45 — 235.55, Amsterdam 2368.50 — 2406-50, Berlin 1774.62 — 1792.38, Bruselj 750.25—762.25. Tečaji na svobodnem trgu: Loodon 256-40 259.60, Pariz 144.84 — 147.14, New York 5459.93 — 5519.93, Curih 1235.38—1245.38 Amsterdam 2942.40 — 2980.40, Bruselj 932.03 — 944.03.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.7750, London 20.8075 New York 444.50, Bruselj 75.66, Milan 23.40, Amsterdam 238.40, Berlin 178.35, Stockholm 107.1750. Oslo 104.55, Köbenhavn 92.90, Praga 15.25, Varšava 83.75. Budimpešta 87, Atene 3.90,
Bukarešta 3.25. _
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 461 — 462, 4% severne agrarne s0 — 60.75. 7% stabiliz. 99 den., 7°/o invest. 99
—	100, 7o/o Seligman 99 dem., 7»/0 Blair 93 — 94, 8% Blair 101 — 102; delnice: Narodna banka 7400 den.. PAB 213 den., Trboveljska 185 — 191. Gutmann 40 — 51, šečerana Osijek 75 — 90, O iječka Ljevaanica 160 den., Jadranska 305—310.
Beograd. Vojna Skoda 460.50 — 461 (459 _ 461), 4«/o severne agrarne 60.25
—	60.62 6% beglušike 89 — 89.25. 6% dahn. agrarne 87.25 — 87.50 (87.50), 7«/0 invest 101 — 102, 7% Seli gm an 100 — 102, 7°/o Blair 93 — 93.50 ( 93), 8"/« Blair
100-50 _ 102.50 (102), Narodna banka —
(7450), PAB 217 den.
Blagovna tržišča
ZITO
T Chicago, 22. maja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 80, za julij 74.50, za sept. 73.8750; koruza: za maj 50.1250, za julij 50.6250.
+ Winnipeg, 22. maja. Začetni tečaji: pšenica: za. julij 64.75.
4- Novosadska blagovna borza P', t m.L Tendenca nespr. Pšenica: 78/79 kg baška 142 — 144; sremska 142 — 143; slavonska 144 — 145; banatska 138 — 139 Rž: baška 137 — 139. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 162.50 — 170, jari 68
Itg IgO _ 185. Ove«: baški, sremski in
slavonska 147 — 149; Koruza: baška 100
—	102 baška pariteta Indjija in Vršac 101 »Ogg« 230 — 240; »2« 210 — 220; >5« 190 — 200; >6« 170 — 180; >7« 145 — 155- >8« 115 — 120. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 300 — 305. Otrobi: baški 110 — 112.50, sremski 105 — 107.50, ba« natski 102.50 — 105.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Beležke
Moška beseda
naših dobrovoljcev
V	Beogradu se je vršila pod predsedstvom slepega polkovnika Luja Lovriča v nedeljo letna skupščina Saveza vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije. Na skupščini je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri pravijo naši vojni dobro-voljci med drugim: »Kot najbolj verni no-sitelji nacionalne misli in svobode v našem narodu se čutimo poklicane pozvati naš narod v teh težkih in usodnih časih, da naj ne kloni z duhom, nego še bolj ojači svoje vrste, da se bomo lahko v slučaju potrebe disciplinirani in složni odzvali pozivu domovine. Temelj našemu skupnemu odporu v obrambi naših svetih, s krvjo začrtanih narodnih in državnih meja, bodi skupna zavest odgovornosti nas vseh v teh resnih časih. Svečano pozivamo vse merodajne činitelje in predstavnike naše narodne moči, ki so odgovorni pred zgodovino za skupno usodo našega naroda, da prenehajo s strankarskimi, plemenskimi, verskimi in osebnimi spori. Namesto njih naj posvetijo vse svoje sile zbiranju vseh moralnih in materialnih narodnih sil za obrambo državne in narodne celote. Jugoslavija je bila ustvarjena za ceno žrtev njenih najboljših sinov. Vojni dobrovoljci, kot nasledniki in čuvarji tradicij borbe za osvobojenje in zedinjenje, slovesno izjavljajo, da so vsak trenutek ponovno pripravljeni žrtvovati kri in življenje za obrambo neokrnjenosti naših državnih mej. Jugoslavija je bila stvorjena s potoki krvi in za njene meje bodo tekle reke krvi, če bi jih kdo poskušal napasti.«
Ban dr. Natlačen
v ptujskem okraju
V	ponedeljek je prispel v Ptuj ban dr. Natlačen, da izvrši nadzorstveno potovanje po ptujskem okraju. V Ptuju se je izvršil svečan sprejem, ki se ga je udeležilo tudi Sokolstvo.
Po
sprejemu se je ban udeležil svečane seje občinskega sveta, kjer so mu sporočili, da je izvoljen za častnega meščana. Nato je sprejemal deputacije županov, duhovščine, uradništva, učiteljstva ter kulturnih in gospodarskih organizacij, ki so mu iznesle splošne in zlasti tudi narodne potrebe ptujskega okraja.
Banovinska skupščina JRZ za dunavsko banovino
V	nedeljo dopoldne je bila v dvorani Trgovskega doma v Novem Sadu banovinska skupščina JRZ za dunavsko banovino. Skupščine so se udeležili poleg ministrov Jevrema Tomiča, Nikole Bešliča in Vojka Cvrkiča skoraj vsi senatorji in poslanci JRZ iz dunavske banovine. Skupščino je vodil podpredsednik, poslanec Davinič, do-čim je bil predsednik banovinskega odbora senator in bivši minister Svetozar Stankovič odsoten. Pred izvolitvijo novega banovinskega odbora se je prijavil k besedi poslanec Djura Stankovič, ki je uvodoma dejal, da je pooblaščen od šefa JRZ dr. Milana Stojadinoviča. da se izreče proti vo-litvi novega odbora. »Te volitve so proti duhu pravil stranke, poleg tega pa mi je dr. Milan Stojadinovič izjavil, da ne bo priznal izvolitve novega odbora.«
Po teh besedah je nastal, kakor javlja beograjska »Politika«, v dvorani velik nemir. Zborovalci so glasno izjavljali, da dr. Stojadinovič ne predstavlja v svoji osebi
glavni odbor JRZ in da v energičnem zavračajo njegove pretnje. Predsedujoči poslanec Branko Davinič je postavil predlog dr. Milana Stojadinoviča, naj ostane stari odbor v svoji funkciji še naprej na dnevni red. Predlog je bil odbit s 106 glasovi proti dvema. Glasovanje se je tolmačilo kot zgovoren dokaz poraza prijateljev dr. Milana Stojadinoviča v dunavski banovini.
Pri volitvah novega banovinskega odbora je bil izvoljen za predsednika minister za kmetijstvo Nikola Bešlič, ki se je v krajšem govoru zahvalil za zaupanje ter prečital pozdravni brzojav predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču.
Neokrnjeno zaupanje pri borzijancih
V nedeljo je bil v Beogradu občni zbor beograjske borze, združen z volitvami novega predsedništva. Vložena je bila samo ena lista z nositeljem dr. Milanom Sto-jadinovičem. Volitve so bile tajne. Po volitvah so se sestali novo izvolje^ odborniki in izvolili dr. Milana Stojadinoviča za predsednika.
„Slovenski delavski tabor"
»Slovenski delavec« objavlja navodila za »Slovenski delavski tabor«, ki se bo vršil v Ljubljani 4. junija pod pokroviteljstvom bana dr. Natlačena. Navodila polagajo posebno toplo na srce rediteljem, »da ne bo v njegovi skupini nikogar, ki bi po svojem življenju in po pripadnosti vanjo ne spadal.« Dalje naročajo: »Ne pozabite na enotne obleke: moški plave delavne ali temne hlače, bela srajca, zelena kravata, suknjič čez roko, brez pokrivala!«
Minister za promet dr. Spaho je. kakor znano, odobril za udeležence delavskega tabora ZZD četrtinsko vožnjo.
Nova uprava JNU
O poteku nedeljskega jubilejnega kongresa Jugoslovenskega novinarskega udru-ženja smo že poročali v »Ponedeljskem Jutru«. Na popoldanskem delovnem zasedanju kongresa so bila podana in odobrena poročila funkcionarjev udruženja in je bila po živahni razpravi sprejeta resolucija, v kateri se med drugim nalaga upravi, da izdela načrt uredbe o ureditvi novinarskih delovnih odnošajev ter da pripravi tudi načrt za nova pravila udruženja.
Po običajnem turnusu bi imelo letos predsedništvo Jugoslovenskega novinarskega udruženja preiti na Ljubljano. Predsednik ljubljanske sekcije, glavni urednik g. Stanko Virant, ki je bil kandidat za to mesto, pa je predložil, da naj se glede na važna pripravljalna dela socialnega in organizatoričnega» značaja, ki jih je vodil dosedanji predsednik dr. Sokolič in ki jih ni mogoče brez škode prenesti v druge roke, zaslužni sedanji predsednik zagrebške sekcije dr. Branko Sokolič ponovno izvoli za predsednika JNU. Gospod Virant je stavil ta svoj predlog v imenu ljubljanske novinarske sekcije ter je bil soglasno sprejet. ^^^
Obvezna delovna služba za madžarsko mladino
Madžarska vlada je izdelala sedaj defi-nitivni načrt zakona o uvedbi obvezne delovne službe za madžarsko mladino. Obvezna delovna služba bo trajala tri me-sece. Obvezniki bodo spadali pod vojaško disciplino. Odrede obvezne delovne službe bodo uporabljali prvenstveno za razna vojaška utrjevalna dela. Vodili jih bodo tehnični častniki madžarske vojske.
Vojnim dobrovoljcem
Ljubljana, 22. maja
Na letošnjem jubilejnem občnem zboru sreske organizacije vojnih dobrovoljcev v Ljubljani izvoljena uprava je za tekoče leto konstituirana takole: predsednik prof. Josip Jeras, I. podpredsednik Joco Žagar. II. podpredsednik primarij dr. Josip Hebein, I. tajnik Valentin Kejžar, II. tajnik Melhior Ris-mal, blagajnik Fran Nosan, člani uprave, dr. Ernest Türk. Rajko Paulin, Ivan Laharnar, dr. Stanko Lapajne, Josip Kozak, namestniki, Ivan Javornik, Valentin Starman, Avgust Kuster. Predsednik nadzornega odbora: Andrej Šifrar, člani, Vekoslav Fon, Fra-njo Per, Fran Konič, Stanko Stanič, namestnika: Drago Mikuž, Rudolf Železnik. Društvena pisarna v Frančiškanski ulici 10. posluje vsak dan od 18. do 19. ure.
Vsi prizadeti tovariši vojni dobrovoljci se opozarjajo, da se morajo poslati prošnje za državne 4°/t obveznice namesto dohro-voljske zemlje na osnovi uredbe in pravilnika o obveznicah najkasneje do 8. junija tekočega leta ministrstvu poljedelstva. Organizacija je razposlala okrožnice s potrebnimi navodili.
Glede na notranje stanje v Jugoslaviji, ki smo jo vojni dobrovoljci ustvarjali ne s papirjem in praznimi besedami, marveč s puško na bojnih poljanah in imamo zaradi tega prvo besedo pri njenem upravljanju ter glede na napeto stanje izven naše države, smo na občnem zboru sprejeli posebni poziv in izjavo. V zvezi s tem pozivamo vse tovariše, naj vsak v svojem kraju in okolišu poglablja državljansko zavest med narodom ter odločno pobija defet'zem in tujo, nam sovražno propagando, kjerkoli bi se pojavila. Vojni dobrovoljci moramo pri tem prednjačiti.
Med slovanskimi »patrioti« se dobijo eksemplarji, ki še vedno vidijo v vojnem dobrovoljcu »izdajalca« pokojne Avstrije, ali pa ga oznamenujejo kot boljševika, ako zahteva tudi zase kos kruha v Jugoslaviji. Dostikrat delajo tudi namenoma krivico vojnemu dobrovoljcu.
Vse svoje člane vojne dobrovoljce pozivamo, naj društvu takoj javijo take primere, da taki »patrioti« prej ali slej dobe zasluženo kazen. Dolžnost naša in vse naše zemlje je, da take parazite uničimo.
Prepričani smo, da nam bo pri tem delu novi rod — naša mladina siedila, na čelu te aikcije pa hočemo biti mi, ki smo to našo lepo domovino ustvarjali in ustvarili.
Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani.	_
SOKOL
Sokol Ljubljana - Šiška poziva svoje članstvo^ ki se namerava udeležiti zleta Junakov v Sofiji, da se zglasi pri br. starosti Nandetu Tušarju do konca tega meseca.
Letalski dan Aerokluba v Krškem
Kdor je na praznik ob 6- zjutraj šel mimo Mestnega doma v Ljubljani, je zapazil večjo gručo mladih ljudi. Tu so se zbrali naši mladi letalci, da jih popelje avtobus v Krško, kjer so organizirali miting. že ves prejšni dan je neutrudljivi delavec Aerokluba g. dr. Stanko Rape vozil z letalom šolsko mladino iz Krškega kakor tudi iz okoliških krajev na »zračna krščenja«. Predaval jim je tudi o letalstvu in jih izpodbujal. da bi pozneje pristopili v vrste naših letalcev.
V omenjeni gruči so bili tudi blagajnik Aerokluba inšpektor g. O-ana, marljivi sodelavec odbora g. Kepec in ?a upravnik jadralne šole na Blokah g. Stanko Raznožmik. Ta letalska družina prireja že vrsto let s sodelovanjem mlajših uspešne mitinge na podeželju kakor tudi v Ljubljani
Po lepi vožnji se je skupina pripeljala v Krško. Tu je bilo zbrano na prostoru, določenem za prireditev, že precej ljudstva. Za dopoldne so bih na programu s-zračni krvti« publike. Neumorno sta letela gg. dr. Rape in Umek ter sta že dopoldne letela s približno štiridesetimi ljudmi, ki so bili po večini kmečkega stanu. Prodajalci listkov za polete so bili priče izjav, kakor: »šestdeset let štejem, pa hočem le še enkrat leiteti, preden me doleti smrt!« Ali pa: »Dva kovača imam, pa se bom rajši peljal, kakor pa šel peš na pol litra!«
Po kosilu iso bile na sporedu akrobacije motornih in brezmotornih letal. Začetek je bil napovedan ob 15. uri, a ljudstvo je začelo prihajati že ob pol 14. Avtomobili. kočije in avtobusi so se v dolgi vrsti vozili na prostor.
Do 15. ure je bilo zbranih na terenu okoli 3000 ljudi. Vse je poteklo v najlepšem redu. G. dr. Rape je z letalom YU— PDO tipe »KS II B« napravil lekaj letov in akrobacij, nato pa še z letalom tipe »Fizir« dva loopinga in dva reuversemen-ta. Nato bi moralo priti brezmotorno letalo. O vzrokih njegovega izostanka smo poročali. Po akrobaciji so bili spet poleti za publiko, ki so trajali do pol 19. Bilo je toliko letenja željnih, da ni bilo mogoče vsem ustreči. Ostalo jih je še mnogo, ki niso prišli na vrsto, in zato je vodstvo poslalo letalo v soboto spet v Krško.
Letatóka družina se je na praznik zvečer trudna a zadovoljna vrnila v Ljubljano. saj je bil moralni uspeh mitinga prav lep. Upamo, da bo Aeroklub priredil še mnogo tako lepo uspelih letalskih dni.
Pozornost je vzbujalo letalo domače konstrukcije »KS n. B«.
Iz Trbovelj
t— Izgubila so se očala od Pauerjeve kolonije mimo Vargata do Sokolskega doma. Najditelj naj jih odda proti nagradi v podružnici »Jutra«. (—)
Na kanadskem prestolu v Ottawi
Angleški kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta na častnih sedežih v kanadskem parlamentu. Minister Maurice Duplessis jima čita dobrodošlico
Duhovna zibel krščanstva spet pod polumesecem
Gospodarski pomen pokrajine Hataj, ki se ta teden vrne
k Turčiji
Med Francijo in Turčijo je bila nedavno podpisana pogodba o vrnitvi pokrajine Hataj (bivšega Sandžaka in Aleksandrete) Turčiji. Predaja tega ozemlja bi se imela izvrštti v začetku tega tedna.
Strupene pare tperlta
Eva je padla z neba
28-letna ameriška letaJka Bernardina Kingova se je nedavno dvignila s svojim letalom v višino 500 m. Tam se je hotela prosto sončiti in je zavoljo tega odložila ■vso svojo obleko. Prav tedaj, ko se je hotela na<užiti sonca, pa se je začel motor ustavljati in letalka je bila prisiljena zasilno pristati v največji naglici. Seveda ni imela ča^a, da bi se bila zopet oblekla. Letalo je priletelo na zemljo in se je razbilo, izpod razbitin pa so reševalci potegnili letalsko amaterko z začodo majhnimi poétodbami — nago.
I
Reden zračni promet
čez Atlantski ocean
Zaenkrat poskusni poleti s pošto, po t» juliju pa bodo letala „Yankee Clipper" prevaiala tudi potnike
Lindbergh o nemškem letalstvu
Dva delavca sta izpraznila v zemljo steklenico ipeitla in sta se pri tem nevarno zastrupila
Polkovnik Lindbergh je predložil ameriškemu parlamentarnemu odboru poročilo, kako sj zamišlja organizacijo ameriškega letalstva v bližnji bodočnosti. V poročilu navaja, da bi Nemčija morda utegnila fz-gotoviti na leto do 20 tisoč letal. Nemška lovska letala in bombniki so trenutno boljša od ameriških, nima pa Nemčija nobenih letal, ki bd se dala primerjati z ameriškimi »letečimi trdnjavami«.
Koliko stane Ameriko angleški obisk
V Aimerilki. kjer sme še danes vsak človek javno povedati, kaj misli o kakšni tvari. je govoril demokratski poslanec Sweeney iz Ohia o stroških, ki jih bo imela Amerika zaradi obiska angleške kraljeve dvojice. Sweeney ceni stroške zaradi vojaške parade, izpadka zaslužka pri uradnikih in delavcih na najmanj 300 tisoč dolarjev. Državo bo staj angleški kraljevski obislk samo 15 tisoč dolarjev. Ostale izdatlke bodo nosili Američani sami, da za doste svoji zvedavosti.
Novi manevri ruske mornarice
Po prvih manevrih ruske mornarice, ki 90 biß nedavno zaključeni, so se zdaj začeli kombinirani manevri ruske vojne mornarice v Severnem in Vzhodnem morju v velikem obsegu. Iz estonskih krajev poročajo, da se sliši neprestano grmenje topov v bližini Narve. V teh manevrih sodelujejo tudi vojna letala in obalne baterije.
»Yankee G
V zgodovini prekomorskih poletov pomeni datum 21. maja letošnjega leta važen mejnik. Tega dne je otvoril veliki hi-droavijon »Yankee Clipper« redno zračno službo med Ameriko in Evropo. Letalo se je dvignilo v zrak v soboto popoldne ob 1.28 ameriškega časa. Z letalom je odletelo 14 mož posadke in trojica opazovalcev. Hidroavijon je naloži] pred startom nad sto tisoč pisem in drugih poštnih pošiljk. LetaJo se je usmerilo najprej proti otoku Hortu, kjer se nahaja velika zračna baza za prekomorski letalski promeL »Yankee Clipper« vodi kapitan La Porte.
Po zadnjih, najnovejših vesteh, je letel »Yankee Clipper« proti Evropi z brzino
per« pristaja
150 milj na uro ter je imel v višini 8000 čevljev razmeroma ugodno vreme. Letaio bi moralo prispeti v Lizbono v nedeljo popoldne, v ponedeljek zjutraj pa v Maav seUle, odkoder se bo nadaljeval polet « Southampton.
Čeprav se redna potniška proga med Ameriko in Evropo ne bo začela, dokler ne bo imel »Yankee Clipper« za seboj nekoliko uspešnih voženj öez Ocean, ima Pan American Airwais že veliko število prijavljenih potnikov, ki želijo z letalom potovati iz Amerike v Evropo. <3e pojrte vas po sreči, 9e bo začelo redno prevažfctnjB potnikov x letalom med Ameriko in Bva>* po letos L julija.
Glavna ulica v Aleksandre**
Iskenderori. bivša Aleksandreta, in An-takija, nekdanja Antiofriija, slovita že od starega veka kot duhovni središči prvega krščanstva. Nedaleč od tu je dolina Dafne, ki so jo v starem veku zawoìjo njene lepote, obilnih potokov in slapov prištevali med svetovna čuda. Aleksandretski zaliv pa ima dandanes drug pomen. »Samo iz Aleksandrete je mogoče zavarovati Egipt«,
Najmodernejše bombnike dobi Amerika
Pri tvrdki Douglas Aircraft Cy v S. Monici je naročila ameriška vlada 150 vojaških avijonov za bombardiranje. Stali bodo petnajst milijonov dolarjev. Ti bombniki bodo najmodernejši na svetu. Načelnik generalnega štaba ameriške vojske je izjavil, da prekaša ameriško naročilo v kvaliteti vse tovrstne avijone današnjega časa. Letala bodo celo popolnejša od ae-roplanov, ki jih zdaj dobavlja Amerika francoski vojski. Brzina novih bombar-derjev bo znašala 350 milj na uro.
prsti Reoseveltu
Ameriške varnostne oblasti so odkrile zaroto, ki je bila naperjena proti prezi-dentu Rooseveltu. Obenem so hoteli izvesti nekrvavo prekucijo v Zedinjenih državah. Zarotniki so imeli v potankosti izvedeno organizacijo. Nameravana je bila najprej odstranitev Roosevelta, nato pa vseh njegovih zaupnikov. Prekucijo bi bil moral izvesti neki George Deatherage iz St. Albana v Virginiji. Iz pisma, ki je bilo poslano Jamesu Ervvinu Campbellu v Owensborrow, Kentucky, so oblasti dozna-]e za zaroto. V pismu stoji tudi ime nekega ameriškega generala, ki bi moral izvesti nekrvav državni udar. Zarotniki so zdaj že pod ključem.
Slovaška ne dobi nič češkega zlata
»Exchange Telegraph« objavlja izjavo slovaškega propagandnega šefa Sana Mach a. ki pravi, da se bo morala zbrati zlata podlaga za slovaški denar doma, kajti Slovaška ne bo dobila od češkoslovaške zlate zaloge niti grama zlata. Slovaško prebivalstvo bo v kratkem pozvano, naj izroči državnemu vodstvu vse svoje zlate predmete. Za odškodnino bodo darovatelji prejeli od države železne prstane z vgra-viranim besedilom: »Slovaška država se zahvaljuje«.
je dejal lord Kitehener med sveto»no vetf-n<v in razen tega se od tu odpira pot v Mosul z njegovim petrolejem, v Bagdad in v Perzijski zaliv. Ni čudno, da so se na Francoskem oglasili protestni glasovi, ko je vlada lansko leto, ne da bi povprašala sandžaško prebivalstvo, osnovala državo Hataj in jo izročila Turčiji.
Hatajčani, ki so pred letam dni govorili še večinoma arabsko in sirsko, govcee danes spet turško. Zakoni so turški, štvo je turško, pravtako denar m i je za kakšno državo življenjskega pomrasw Najvišje hatajske oblasti tudi ne prikrivajo več, da se ne čutijo samo za izvršo-valne organe Ankare.
Izkaznice francoskih obäasti v SteCJI v večini primerov ne veljajo več, čeprav bi po pogodbi morale veljati prav tako kakor turške in čeprav smatra Francija Hataj uradno še vedno za svoj kondominij. Francoska vlada je računala pač že v naprej s tem, da bo postala dežela v doglednem času zopet turška last. šlo ji je le še za to, da izbije pred končno predajo äe kolikor mogoče velike prednosti, n. pr. izjavo Turčije za dobrohotno nevtralnost v primera kakšnega konflikta na Sredozemskem mar ju, če že ne odkrite pomoči. V tej smeri so se gibala nedavna pogajanja v Ankari.
Po tej odločitvi se bo sestal hatajski parlament, v katerem so Francozi Turkom svoje časno avtomatično priznali 22 sedežev izmed štiridesetih. Turška večina je za vsak primer torej pripravljena in maio je verjetno, da bi ostali člani parlamenta glasovali proti njej. Potem se bo hatajska zastava zadnjič snela in zamenjala jo bo turška. Tujec, ki bo prisostvoval temu zgodovinskemu dogodku, bo spočetka celo menil, da gre za isto zastavo, kajti poskrbeli so že v naprej, da se hatajska zastava razlikuje od turške samo v majhni malenkosti: zvezda nad polmesecem ima ▼ smcrfi. notranjosti še majhno rdečo zvezdo.
V JožefoTCm pri Kraljevem Gradcu na Češkem so prošli teden mestni delavci pospravljali kazemate v ondotnem trdnjav-skem predelu in so pri tem naleteli na večjo stekteno posodo z neznano tekočino. Ne da bi koga vprašali, kaj je v steklenici, so jo odprti in izlili tekočino enostavno po tleh. Kmalu potem, ko so to storili, so za-čutffi. oster vzduh in v pljučih jih je začelo dnšiti. Posebno dva delavca, Avgust ško-fepa in Anton Obst sta tožite, da skoro ne moreta dfliati. Kljub tema sta nadaljevala
Kanfld mwaif uiMate von RJhbentmp fai
grof Ciano med s*o$m nedavnim sestankom v MHarao. V Berlina podpisana nem-ško-&aBJanska vojaška pogodba Je plod
Holandska
\
Tragičen polet čez Ocean
švedski letalec Backman se je v Ameriki dvignil v zrak z letalom, ki je imelo samo stroj za 90 k. s. Hotel je preleteti Atlantski ocean, toda o njem ni duha ne sluha. Domnevajo, da je padel v morje in utonil.
Veliki manevri v Ameriki
Vojno ministrstvo Zedinjenih držav objavlja, da se bodo letos vršili manevri, ki bodo po svojem obsegu največje dosedanje vojaške vaje v Ameriki. Udeleževalo se jih bo nad 400 tisoč oseh.
Takole se smeje .
Umetnost in beda
V Parizu je umrla v neki bolnišnici popolnoma obubožana in zapuščena še pred desetimi leti najpopularnejša pariška operetna pevka Kristijana Dor. L. 1929. je nastopila kot ljubljenka vse pariške pu-blke v štiridesetih operetah in revijah ter s»- ji je spričo njenih velikanskih uspehov kJaajal ves Pam.
Nesreča ameriškega vodljivega zrakoplova
Vsa posadka je ostala živa — Amerika noče več graditi
nevarnih Zeppelinov
Odkar sta propadla vocSjiva zrakoplove, »Macon» in »Acroa« in je pred očmi Američanov ▼ Lakehurstu xgorei »Hindenburgt, vlada v Ameriki odpor pioti zračnim ptičem tmlrmkfiga sistema, še boij je Američane udvnHla od ideje Zeppelinov katastrofa novega matega vodljivega srako-ptera ameriške zračne mornarice *K 2«, ki Je med manevriranjem za pristanek udaril ob zemljo, da se je njegov obod sa plin razpoSl fai prstrgaL
Botwm Id iß *Kt* atacinzal več ur tra-jajoca imliwi po>ec, ob jB boh polagoma pclUBevatl flnm. So Je bfl zrakoplov samo Ab ma 30m sad ssmljQ. ® je obod dlUtiil 4> dravot da se je njegov piašč pretrgal na dvoje. Oefice za helij so pri tem popokale in p&n Je ušel iz njih. Potem je yh^ifcw udaril na sedijo. Osem čast-nfleor in posadka 50 mot je pri tem ostala pod Bi4)i»^8. le nekateri so se malo opra-
nove jSa Izkušnja je prezidentove besede samo potrdila. Amerika bo gotovo zdaj popolnoma opustila gradnjo zrakoplovov, ki so nevarni celo tedaj, če so polnjeni s helijem.
pno
M je predlagal gradnjo novega vod-veHkosti *K 2c. Rnose-i ugotovitvijo, ful]M Kakogiovi de bolj is-veMki. Ifaj-
o sindikatu mtaHun v Ameriki, Id so apravQah ljudi na dr^i svet, da so ss hbfa) cfaorìOEaK s zawo vaiulim un itisid, ki so jih zavarovalnice izplačevale po sunti awpwauuv. Kdaj poročajo te TOadeWje, te se Je posrečOo poOeiJl prijeti glavnega zloga duba atrapijevateteega «federata, žensko Carina- Tajteoska jfe t«a petkrat «noie-na fai Je ti Wust postala vdosn. Dva njena
ker
ANEKDOTA
Nekoč sta se srečala francoski državnik CAemenoeau in PaderewskL Biki je to L l&UL, ko je bil Paderewaki izvoljen za državnega prezidenta Poljske. Clemencean je takrat premeril velikega virtuosa od glave do nog, potem pa je rekel:
»Partim «Ski ? Vi ste torej Padesewski, slavni pianist? In sdaj so vas izmUSL za državnega prezidenta? Siromak — kako nizko ste paefiä. . .«
VSAK DAN ENA
Učitelj plavanja: »Stojte dečki! adajse ne smete potopiti, ker sem pravkar pijanil v vodo!«
svoje delo in ga tudi končate ter odHa
domov.
Ponoči se je zbudila iz spanja Skafepova žena in je potožila, da jo reže v pljoöh. Bolele pa so jo tudi ofii in zjutraj so se te bolečine tako stopnjevale, da ni skoro nič več videla. Prav takšne bolečine sta imela tudi Škofe pa in njegov dve in pol leti stari an Jaroslav. In da Je bila nesreča še večja, je prišel povedat Emfi Kobr, ki je prejšnji večer sedel za miao pri Stoofepovih, da tudi njega nekaj stiska v prah in ma nagajajo oči.
Skofepovega tovariša pri delu Antona so medtem odpeljan v bolnišnico, ker Je dobffl opekline na rokah. Njegovo stenje se je čez tri, odnosno Min dm močno poSbÉbiaia Zdravniki so ostali pred ne-jegjivo uganko. Ttx£ Skofcepo so morali oddati ▼ zdravniško cmKjJjo. Pojavile so se ma nevarne opekline po vsem života, a tudi njemu je odpovedal vid. Povrhu je dübäl še vnetje v goltancu. Ker so se Obstu na rokah medtem napravili veliki mehurji, so zdravniki začeli poizvedovati, kjer se Je opekel, šele tedaj sta se Skofepa in Obst domislila, da sta pred obolenjem iriOa tekočino iz velike steklenice po tleh. Zdaj so natančneje preiskali stvar in so dognali, da je bil v steklenici iperit v tekočem stanja. Kater iperit izhlapi, učinkuje kot strop in ta strup sta delavca, vdihavala ter z njim okužila de druge.
Zdravniki upajo, da bodo mogli delavca ubraniti pri življenju, poškodbe, ki sta jih dohOa pri neprevidnem ravnanju s strupom, vendar ne bodo ostale brez posledic.
Majski, rastri poslanik v Londonu hi delegat Banje ns sedanjem nasedanju Društva narodov v ženevi
Opica zadavila vlomilca
Neka bogataš v Lok Angelesu je imel krotkega urang-utana. Ko je nekega jutra stopil v kletko, pa je našel orang-tita>-na sedečega na truplu zadavljenega <3o-veftea. Opaca je ponoči napadla in zadavila vlomilca, ki je vdrl v bogataševo vilo.
Japonci popisujejo zlatnino
Dolgotrajna kitajr>ka vojna je silno osi abbila japonrfke finance, aato je finančni minister tokijske vlade odredil, da se morajo takoj popisati vse zaloge zlatih pred. metov pri zasebnikih. Podoba je, da bo japonska vlada zahtev-a !a izročitev vse zlatmne državni blagajni.
rv)	'
Kulturni pregled
Pri proS. Milanu Rešetarju v Fiorenti
I
Firence, v maju Nedavno je literarna in filozofska fakul. teta florentinskega Atenea na najspoštlji-vejài način počastila velikega učenjaka in človeka, našega slavnega rojaka profesorja Milana Rešetarja. Dodelila mu je kot prvemu, ki je bil na tem visokem zavodu deležen tega izrednega odlikovanja, naslov častnega doktorja florentinske univerze. Motivacija, ki so jo objavili florentinski dnevniki, med drugimi ugotavlja:
»V polstoletju neutrudljivega znanstvenega dela je bil pri poznan za mojstra slovanske filologije, pred vsem one, ki se nanaša na južne Slovane. Raziskovalec in osvetljevalec važnih srbsko-hrvatskih narečij, eden najostroumnejših zgodovinarjev slovanskih književnosti v njih stikih z vzhodno kulturo, globok poznavalec jadranskega starinoslovja, ima najširji razgled v filologiji. Italiji je posvetil znaten del svojega udejstvovanja, bodisi z osvetljevanjem srbsko-hrvatskih jezikovnih oto-kov v južni Italiji, bodisi s strastnim in globokim študijem italijanskih virov, ki tvorijo temelj srbsko-hrvatskega književnega in kulturnega preporoda.«
Univerzni krogi, v katerih je markantna osebnost našega rojaka visoko spoštovana, njegovi številni florentinski prijatelji, vsa italijanska kulturna javnost, so z nedeljeno simpatijo sprejeli vest o tem odlikovanju. Predvsem pa se je nas nekaj jugoslovanskih dijakov, ki preživljamo letošnje študijsko leto v Florenci od srca razveselilo priznanja delu neutrudljivega, idealnega, a vse preskromnega učenjaka, ki nam je bil že takoj v začetku našega bivanja v Florenci gostoljubno odprl vrata svojega doma, svoje delovne sobe, svoje bogate knjižnice in zakladnice svojega širokega, jasnega slovanskega duha in srca.
V	letu 1919. se je profesor Rešetar vrnil z Dunaja, kjer je predaval na univerzi, v domovino in do leta 1927., ko je bil nepričakovano upokojen, je bil profesor na zagrebški univerzi. Po mnogih trpkih razočaranjih si je izbral za okrožje svojega bodo. čega dela starodavno Florenco z njenimi bogatimi knjižnicami in zgodovinskimi spomeniki. In tu, visoko gori, v tihi gosposki hiši na Piazzi Goldoni, za okni, ki so ves dan obsončena in ki gledajo na Arno in na temnozeleno gričevje na onem bregu nadaljuje neutrudljivi znanstvenik svoja raziskavanja in odtod še vedno pošilja v svet dognanja svojega duha.
»Vse življenje me je vodila velika, strast, na ljubezen do Dubrovnika in njegove lepe zgodovine«, mi je rekel gospod profesor, ki mi je pripovedoval o svojem delu. Največji del njegovega življenja in udejstvovanja je bil in je v znamenju te ljubezni. Med približno 400 priobčenimi razpravami in študijami, ki jih beleži debeli zvezek bibliografije njegovih del, je velika večina posvečenih dubrovniški zgodovini. Tako globoka in vztrajna je bila njegova volja, prodreti v slavno preteklost njegove, ga rodnega mesta od vseh možnih strani, da se je temeljito poglobil celo v dubrov-niško numizmatiko in napisal o njej dve debeli knjigi.
V	zadnjem desetletju, odkar živi profe-
T voltov zemljevid
kočevskega okraja
Ravnatelj ribniške meščanske šole, g Janko Trošt, je pravkar izdal v samozaložbi prekrasen zemljevid kočevskega okraja. Pobudo za izdelavo zemljevida kočevskega okraja je dal g. Troštu še bivši okrajni šol. nadzornik Josip Novak. Na njegovo iniciativo se je pričel v poseben fond že leta 1933 iztekati denar, kajti po prvotnih načrtih naj bi Troštov zemljevid kočevskega okraja založilo okrajno načel-stvo v Kočevju, živa volja in idealizem sta pripomogla, da je bilo kmalu zbranih 32.000 din, ki so se naložili v kočevsko mestno hranilnico in posojilnico. Z znano dražbo imovine mesta Kočevja, ki je bila pred nekaj dnevi zaključena, pa je tudi zgoraj omenjena glavnica zmrznila. Ta ovira pa nikakor ni zadržala idealnega g. Trošta. da bi kljub vsem zaprekam ne dokončal svojega dela. Zemljevid, v katerega je vložil naporen študij in trud skoraj desetletnega proučevanja krajevnih imen, je danes dotiskan — na njegove stroške. Dr. šarabon je zemljevid reprobiral že le-la 1935. še ko je bil v pripravi za tisk, se je dr. Joža Rus nanj skliceval v »Kočevskem zborniku«, to se pravi, da je Trošto. va karta kočevskega okraja kot pripomoček služila avtorjem »Kočevskega zbornika«.
Troštov zemljevid je stenska karta v izmeri 108 cm x 105 cm, izdelan pa je v merilu 1:50.000. Največja težava pri risanju zemljevida se poraja pri uporabljanju navpične izobrazbe tal. To nalogo je ravnatelj Trošt rešil odlično, saj je navpična razsežnost na njegovem zemljevidu podana zelo plastično. Običajno vsaka geografska karta, ki je izdelana v barvah, sama ob sebi ne učinkuje dovolj plastično, če ni risana s stopnjevanimi barvami. Zemljevid kočevskega okraja pa ima vse tovrstne odlike, ker so izohipse močno poudarjene s stopnjevanim barvanjem. V tem po. "gledu je omenjena geografska karta gotova ena najlepših, kar jih imamo Slovenci o svoji zemlji. Kot izkušen pedagoški praktik je avtor polagal veliko važnost :udi na oznako krajev v kočevskem okraju, saj vsebuje zemljevid poleg kočevskega mesta tudi oznake za trge, vasi, šole, fare, planinske koče, gradove, razvaline, rudnike, toplice, gorske vrhove, vrhove s cerkvami, podzemeljske jame, prelaze, reke, potoke in požiralnike. S posebno tehnično izdelavo se jako dobro odražajo od naznačenih krajev tudi vsi sedeži občin v kočevskem okraju in v predelih sosednjih okrajev.
Po prevratu so se v našem časopisju in v revijah pogosto načenjali črkarski boji za pravilna imena krajev po Kočevskem Z uvedbo novih krajevnih tabel kočevskega okraja, se je vprav pri poimenovanju mnogo grešilo. Zdaj je čas, da se storjene napake popravijo in spravijo imena v sklad z onimi na Troštovem zemljevidu. Imenoslovje krajev na omenjenem zemljevidu se povsem ujema z imenoslovjem, ki smo ga zasledili v »Kočevskem zborniku«. Zato naj zgoraj omenjeni zmedi s tablami odpomore zemljevid kočevskega okraja, ki naj bi vsem prizadetim občinam služil sa podlago, kako na^ se krajevna
sor Rešetar v Florenci, njegova delavnost nikakor ni uplahnila. V teh letih so si sledile temeljite študije o starih dubrovniških piscih, med njimi v izdaji Jugoslovanske Akademije, v zbirki »Stari pisci hrvatski«, študije o Marinu in Dorn Držiču ter šišku Menčetiču. Med večjimi publikacijami poslednjih let, zavzema posebno mesto izdaja srbskega molitvenika dubrovniškega izvora, ki je bil tiskan leta 1512. v Benetkah in ki je najstarejša knjiga tiskana v cirilici. Poleg razprave o tej dragoceni knjigi, sta iz novejšega časa obširni študiji o »Jeziku pjesama Raninina«. in o jeziku Marina Držiča (izd. Jugoslovanske Akademije).
Trenutno se bavi gospod profesor s študijem svojega ljubljenca Ivana Gunduliča, čigar dela je lani izdala, Jugoslovanska Akademija v redakciji profesorja Köblerja. S tiho melanholijo je govoril gospod profesor o Gunduliču, ki je še vse premalo znan in raziskan in o katerem še nekaj časa ne bomo imeli dokončne kritične izdaje. Njegovo sedanje delo, pravi, da bo le majhen prilog k tej dokončni izdaji, ki je še v daljnji bodočnosti.
Ob večerih, ki jih prebijemo v toplem, domačem vzdušju Rešetarjevega doma, se gospod profesor rad spominja svojih dijaških let, posebno svojega profesorja Miklošiča, katerega je v letih 1877—78 poslušal na Dunaju. Pravi, da ni zamudil niti enega njegovega predavanja. Brez dvoma je Miklošič mnogo doprinesel k vsmeritvi mladega Dubrovničana v filologijo in lin-gvistiko, dočim mu z ozirom na literaturo ni mogel dati nikake pobude, kajti o literaturi Miklošič ni spregovoril nikoli. Osebno Miklošič dijakom ni bil pristopen. Njegov vpliv na njih je bil omejen na razmerje ex cathedra. V letih 1878, 79 in 80 je Študiral Rešetar na graški univerzi pri profesorju Kreku, spet le filologijo. Njegova ljubezen do slovanske, predvsem južno slovanske in prav posebno dubrovniške literature, ki je pozneje rodila tako bogate sadove, je vznikla v mladem znanstveniku spontano. Od svojih slovenskih tovarišev se gospod profesor spominja zlati Požarja, Pintarja in Gabrona, iz dunajskih let pro-fesure pa predvsem našega Prijatelja, Nah-tigala, Kidriča in Ramovša.
Svež in veder na duhu, čvrst na telesu, visoko vzravnan vkljub osmemu desetletju, ki gre preko njegove glave, sklonjene nad knjige in velike pole, popisane z njegovo enakomerno, drobno, jasno pisavo — vselej gredo njegovi rokopisi v konceptni obliki v tisk — profesor Rešetar živo sledi vsem dogajanjem v svetu in posebno v svojo domovini, ki ji je ostal zvest z vsem srcem. Njegov duhoviti humor, njegova velika, nezlomljiva življenjska volja, njegov optimizem, njegova zveneča, topla Slovan ska beseda so vsakomur, ki se mu približa, dar in uteha.
Ob priliki počastitve, ki jo je spoštovanemu profesorju dodelil visoki forum, se tudi Slovenci pridružujemo čestitkam z željo, da bi profesor Milan Rešetar Še dolgo vrsto let, v slavo in ponos svoje domovine, živel in delal v zdravju, sreči in miru.	Vida Sturm
imena posameznih vasi in naselij pravilno rabijo. Na vsak način je svoječasna črkar. ska pravda med bivšim kočevskim okrajnim glavarjem dr. Ogrinom in ribniškim dekanom A. Skubicem marsikaj razjasnila prav glede pravilne rabe imen ne samo kočevskih, ampak tudi slovenskih krajev v kočevskem okraju. Poleg svojega separatnega študija, je avtor vse omenjene činje-nice vestno uporabil, mnogo pa mu je v tem oziru pomagal z dragocenimi nasveti tudi dr. Joža Rus, ki po pravici slovi kot naš najboljši poznavalec Dolenjskega krasa.
Kot izrazito plastično topografska karta, bo Troštov zemljevid kočevskega okraja služil uspešno tudi tujskemu prometu v naših krajih. V študijske namene je omenjeni zemljevid tako rekoč sestavni del »Kočevskega zbornika«, zato naj bi si ga omislili vsi, ki so ta zbornik že kupili in ki proučujejo narodno obrambne probleme slovenske Kočevske.
V prvi vrsti pa je zemljevid namenjen šolam. Zato avtor upravičeno pričakuje, da bodo njegovi stanovski tovariši razumeli žrtve, ki jih je vložil v svoje delo in pohiteli z naročili, ker je naklada majhna. Vse šole v zgoraj omenjenih okrajih, bi si morale nabaviti Troštov zemljevid, ki je odlično učilo za domoznanski pouk. Prav tako ga ne bodo mogli pogrešati uradi na tem ozemlju.
Zemljevid, ki je kaširan na platnu, stane 160 din in se naroča pri avtorju: Trošt Janko, ravnatelj meščanske šole, Ribnica.
Lojze Zupane
Zapiski
IZ FRANCOSKE KULTURE
Francoski kulturni vpliv v Jugoslaviji.
V juniju t. 1. bo poteklo sto let, kar je srbski knez Miloš poslal v Pariz prve štipendiste, da se na tamkajšnji univerzi pripravijo za kulturno delo v mladi Srbiji. »Les Nouvelles Littéraires« z dne 20. t. m. se spominjajo te stoletnice z daljšim člankom, ki ga je prispeval Petar Valič (Pierre Valitsch). Pisec poroča na kratko o začetkih francoskega vpliva, nato pa skuša prikazati sedanje stanje, pri čemer postopa čez mero površno, zlasti ko prikazuje sedanje stanje jugoslov. književnosti po posameznih provincah. (Kot najpomembnejša predstavitelja francoskega vpliva v slovenski literaturi sta navedena Župančič in Magajna). Zanimivejši je razgovor s starosto jugoslov. romanistov, prof. Bogdanom Popovičem v Beogradu in pravilnejši so sklepi ob koncu članka glede dejanske razpoloženosti Jugoslovenov nasproti francoskemu narodu in francoski kulturi. Članek je opremljen s sliko beograjskega spomenika Hvaležnosti Franciji.
Glasilo »odobnega racionalizma. V Parizu je pričela izhajati nova revija »La Pensée Revue du rationalisme moderne«. Obzornik se bo posvečal znanosti, umetnosti in filozofiji. Med sodelavci so Lange-vin, Politzer, Haldane, Cogniot, Koechlin in drugi.
Smrt francoskega slavata. V Dijonu je
pred dnevi umrl francoski germanist in slavist Jules Legras, kl je od L 1929 predaval na filozofsko-literarni fakulteti panike iffiiver» ruski jezik in litgrstUEO. Le-
gras je mnogo potoval po Ros^jl in je izdal o Rusih več knjig; Au pays russe (1894), En Sibèrie (1898), L'ime russe (1934), Mémoires de Russie (1921); izdal je tudi rusko slovnico. Sodeloval je v vodstvu revije »Monde slave«, ni pa več utegnil dovršiti spisa, ki ga je pripravljal v zadnjih letih »Le vie et l'oeuvre de Gogol«.
Iz politične literature. Maurice Betz je objavil knjigo z naslovom »Portrait de rAllemagne«, ki v nji prikazuje razvoj Nemčije v starejši in novejši dobi ter zlasti s psihološkega zrelišča razglablja značaj nemškega naroda. — André Suarès je izdal polemično knjigo »Vues sur l'Europe«. — O avstrijskem vprašanju razpravlja Martin Fuchs v knjigi »Un pacte avec Hitler«. — Pri »La Jeune-République« je izšel spis Georgesa Hooga »Munich sana lendemain«.
Majniška številka »ženskega sveta« je vsa posvečena materi in ženi. Na uvodnem mestu prinaša članek Dorè Vodnikove »Na. ši materi, v katerem podaja pisateljica duševni obraz naših mater. P. Hočevarje-va je prevedla globoko občuteno črtico znane bolgarske pisateljice Fani Popovo-Mustafove »Sledovi, ki se ne izgube«, Anica Cernejeva pa je prispevala pesem »Dom« Ostalo vsebino dopolnjuje odlomek iz knji-
ge »Gospa Carie«, članek Angele Vodeto.
ve »Delež kmetske in delavske žene v narodnem občestvu«, ob tridesetletnici umetniškega delovanja Pavle Lovšetove pa je posvetila nekaj vrst tej naši umetnici ga. Pia Lipovšek-Menardi. V članku »Pota bolgarske žene« je podal bolgarski akademik Štefan Atanasov kratek pregled delo. vanja bolgarske žene, zbrane v svojih društvih. številko zaključujejo zanimivosti in praktični nasveti v prilogi »Naš dom«.
»Razori«; Osma majniška številka »Razorov« prinaša na uvodnem mestu povest Venceslava Winklerja »Trgovina sredi sveta« z ilustracijami Draga Vidmarja. Ivanka Kalinova je posvetila kratek sestavek materinim rokam, Eliška Krasnohorska je zastopana s pesmijo »Noč nad gorami«. Nadaljujejo se Kljukecove prigode izpod peresa Jos. Brinarja, z ilustracijami Mak. sima Gasparija. Mično zgodbico o Cerkni. škem jezeru je prispeval Ivan Vuk, Danica Gruden pa pesem »Bolnik«. Nadalje prinaša številka Kiplingovo zgodbo po češki priredbi »Zakaj ima kamela grbo«, reportažo o modernih velemlinih izpod peres Ivana Matičiča, popis županove jame, ki ga je prispeval Lojze Zupane, »Osvojitev Kastela« Albina Zavrla, z iustracijami Ti. neta Kosa in več drobnih zanimivosti ter člankov iz našega gospodarstva.
SPORT
Dirke za veliko nagrado Beograda
Na nedeljskih dirkah z motorji okoli MK Dirije, ki so zasedli po eno
V nedeljo so bile v Beogradu motoci-klistične dirke za »Veliko nagrado mesta Beograda« v priredbi beograjskega Tou-ring-kluba.
Dirk so se udeležili najboljši vozači Zagreba, Beograda, Varaždina in ekipa ljubljanske Ilirije s svojim prvakom Jankom šiško na čelu, razen njega pa sta bila v Beogradu še Vidmar in Lapajne.
Dirka je bila okoli Košutnjaka pri Beogradu. Proga je krožna z neobičajnim zaključkom navzdol, dolga 6400 m, deloma asfaltirana s skupno 129 zelo ostrimi zavoji. Vozači so jo morali prevoziti trikrat.
Košutnjaka so startali tudi trije vozači prvo in drugo ter dve tretji mesti
Najboljši čas dneva je dosegel Uroič iz Zagreba s svojim DKW kompresorjem pred Jankom šiško, ki mu je bil ves čas vožnje kljub težkemu stroju zmerom za petami in je prišel drugi na cilj.
V turni kategoriji 1200 ccm je dosegel prvo mesto z 800 ccm Puchom Vidmar Stane po srditi borbi z Beograjčanom Tio-savljevičem na Ziindapp-motorju. Kot tretji se je plasiral v tej kategoriji La-pajne na »Jawi«, ki jo je dobil na razpolago od beograjskega zastopnika tvrdke.
Ekipa MK D ir i,je si je skupno priborila eno prvo, eno drugo in dve tretji mesti.
V nekaj vrstah
Se nekateri nedeljski dogodki
Izmed dogodkov7 pretekle nedelje, ki jih je bilo v splošnem zaradi slabega vremena in prehoda med sezonami razmeroma zelo malo, moramo naknadno zabeležiti še naslednje:
V	Skoplju sta imela prijateljsko tekmo oba krajevna rivaia SSK in ligaško moštvo Gradjanskega. Zanimivo je, da je na papirju slabša enajstorica porazila ligaša kar s 6 : 2 (3 : 1).
V	Splitu so imeli odločilno prvenstveno tekmo za naslov podsaveznega prvaka, v kateri sta nastopila Split in »Majstor s mora«. Po zelo napeti igri je slednjič zmagalo moštvo Splita — iz enajstmetrovke — z 1 : 0 in si tako priborilo naslov prvaka splitskega podsaveza. Na tekmi je bilo 2.000 gledalcev.
V	Parizu je bila odigrana mednarodna nogometna tekma med reprezentancama Francije in Walesa, ki se je končala z zasluženo zmago Francozov v razmerju 2 :1.
še nekaj o kolesarski dirki okoli Srbije
Včeraj ob 7. zjutraj se je na Terazijah v Beogradu začela zanimiva kolesarska prireditev in sicer šestdnevna kolesarska dirka okoli Srbije. Na dirki je nastopilo vsega 44 tekmovalcev, med njimi 11 Rumunov. Od naših vozačev sodeluje na tej dirki še-storica, in sicer Julij Kačič, Silvo Krušič, Josip Jaklič, Franc Štibernik. Ivan Pe-ternel, Oskar Žerjav in Pavle Premk. Proga je razdeljena na 6 etap v tejle smeri: 1. dan od Beograda mimo Valjeva do Po-žege (180 km), 2. dan od Požege mimo Kraljeva do Raške (177 km), 3. dan od Raške mimo Kosovske Mitrovice do Skoplja (202 km), 4. dan od Skoplja mimo Vranja do Niša (201 km), 5. dan (po enodnevnem odmoru) od Niša mimo Paračina do Kragu-jevca (130 km) in 6. ali zadnji dan od Kragujevca do Teograda (124 km). Dirkači se bodo vrnili v Beograd v nedeljo 28. t. m. okoli 10. dopoldne na igrišče Jugoslavije. Dirko prireja beograjski tisk s sodelovanjem radijske postaje in kolesarskega podsaveza.
Znak za včerajšnji start je dal minister za telesno vzgojo Cejovič. Po prvih vesteh s poti na prvi etapi se Je razvila Se kar takoj huda borba. V 94 km oddaljeno Va-Ijevo je prispel prvi Prosinek v času 2.55, čeprav je imel še defekt na gumi. Plasiral se je tudi Kačič, Štibernik pa je odstopiL
Angleži tretjič na igrišču
Svojo zadnjo tekmo na letošnji turneji po celini bodo angleški nogometaši odigrali jutri v Bukarešti proti reprezentanci Rumunije. Tekmo bo sodil Belgijec Lan-genus, med stranskima sodnikoma je tudi naš Vasa Stefanovič. To bo torej zadnja prilika za dosego pozitivnega rezultata in še edina možnost, da se nekoliko popravi toliko opevana slava angleškega nogometa. Verjetno je, da bodo morali Rumuni nositi vse breme milanskega in beograjskega izida in bodo vsaj njim Angleži tudi v številkah pokazali, kako se igra nogomet.
Izredni občni zbor- JNS.
Z napetostjo pričakovani izredni občni zbor, na katerem naj se dokončno spravi v tek vprašanje reorganizacije našega vrhovnega nogometnega foruma, je določen za jutri v Beogradu. Za ta zbor vlada seveda v vseh športnih krogih veliko zanimanje. Po časopisnih vesteh se mora sklepati, da delegati zagrebškega in splitskega podsaveza na ta občni zbor ne bodo prišli, ker jih je novo ustanovljena »Hrvatska športna sloga« zdaj še enkrat pozvala, da se morajo brezpogojno ravnati po sklepih občnega zbora z dne 14. t. m. in besedilu resolucije, ki so jo takrat glede odnošajev do JNS sprejeli hrvatski klubi.
Disciplin na olimpiadah je zmerom več!
V Helsinkih jih bo prihodnje let» 133
Spored olimpijskih iger v Helsinkih prihodnje poletje bo obsegal tri tekme več kakor so jih imeli leta 1936. v Berlina. Na finski olimpiadi bodo olimpijske tekme za zlate, srebrne in bronaste kolajne razporejene po posameznih športnih panogah takole:
▼ atletiki SS, ▼ telovadbi t, v plavanja 15, v pola V vodi V v Vütonju \ y jadra-
nju 4, v kajakaškem sporta 9, v rokoborbi 14, v brezmotornem jadranja 2, v dviganja uteži 5, v boksu 8, v streljanja 5, v sabljanja 7, v modernem petoboja 1, v jahanja 6, v kolesarstvu 6 ter v nogometa 1.
Prvič bo prihodnje leto na sporedu olimpijskih iger tudi brezmotorno letenje kot pravo tekmovanje za olimpijski naslov. Razen tega letenja in nogometa so vse te tekme določene za proslavo moderne olimpiade. Spored je bil razširjen še z onimi disciplinami, ki jih je uvrstil mednarodni olimpijski odbor na svojem sestanku leta 1936. v Berlinu. To so hoja na 10 km, met krogle, skok v daljino in "tek na 200 m za ženske ter dve posebni disciplini v streljanju.
Zanimivo je pogledati, kako se je število disciplin na posameznih olimpiadah večalo skoraj vsaka štiri leta in je v minulih 44 letih leta 1920. v Anversu doseglo višek, prihodnje leto v Helsinkih pa bo sicer nekoliko disciplin manj kakor jih je bilo takrat, zato pa vendar za štiri več kakor v Berlinu.
Ta lestvica napredka v številu olimpijskih disciplin kaže naslednjo sliko: leta 1896. v Atenah 44 disciplin, leta 1900. v Parizu 55, leta 1904. v St. Louisu 68, leta 1908. v Londonu 92, leta 1912. v Stock-holmu 103, leta 1920. v Anversu 141, leta 1924. v Parizu 126, leta 1928. v Amsterdamu 113, leta 1932. v Los Angelesu 118, leta 1936. v Berlinu 129, 1. 1940. na XII. olimpiadi v Helsinkih pa jih bo — 133.
Iz Julijske krajine
Reorganizacija socialnega zavarovanja
S 1. majem je bila socialna zavarovalna služba v vsej državi reorganizirana. V smislu dekreta, ki vsebuje reformne določbe za vsa socialna zavarovanja industrijskega, obrtniškega in trgovskega na-meščenstva ter delavstva, so se pričeli s 1. majem pobirati tudi novi, nekoliko višji prispevki za starostno zavarovanje za zavarovanje proti nezgodam, tuberkulozi, brezposelnosti ter za družinsko zavarovanje Določene so bih naslednje tarife: Prispevki znašajo pri mesečni plači do 150 Ur skupno po 23.10, od 150 do 250 po 32.20, od 250 do 400 po 47.30, od 400 do 600 po 62.90. od 600 do 800 po 81.10, od 800 do 1000 po 96 40, od 1000 do 1200 po 111.60, od 1200 do 1400 po 127.90 in pri plačah preko 1400 lir na mesec po 142.90 lire pri tedenskih plačah pa do 12 lir po 2.40, od 12 do 24 po 3.60, od 24 do 36 po 4 80 od 36 do 48 po 6-50, od 48 do 66 po 8.10Ì od 66 do 84 po 9 60, od 84 do 108 po 12.20, od 108 do 132 po 14.10, od 132 do 156 po 16-50 in pri tedenskih plačah preko 156 lir po 18.20 lire. Polovica prispevkov gre v breme delodajalcev. Za poljske delavce te določbe ne veljajo.
Drobne novice
Nov grOfo. v Rimu je nenadoma umrl rezervni podporočnik in industrijski izvedenec Marq' Uršič, po rodu iz Trista. Preostalim naše sožalje!
Na sodišču v Gorici je bila pred dnevi razprava proti 40 let staremu Albinu Mi-janu ie Ločnika, ki se je lani brez potnega lista odpravil čez mejo. Mijan se je preti nekaj tedni saan vrnil in »e je prijavil Oblastem. Bil je aretiran in sedaj obsojen na 6 mesecev zapora ter plačilo sodnih stroškov.
Beg v Nemčijo. Lam v juliju se je 22-letni Anton Koma Vii iz šmartna pri Konjskem odpravil zdoma, ne da bi domačim povedal, kam se je nammiL Odtlej se ni več oglasil. Karabmjerji ®o uvedli preiskavo n po nekaj tednih dognali, da je fant zbežal čez mejo. Na začudenje vseh se je fa Brit odpeljal na Južno Tirolsko in v HiTija™ Brennertìkega prelaza skrivaj prestopil mejo. Sedaj so ga prijavili goriškemu sod&ču.
Novi likvidacijski komisar p°Rojilnioe v šebreijah. Posojilnica ▼ šebreljah na Cerkljanskem je že daljši čas v likvidaciji. Pri njej se je svelatilo že nekaj likvi-dadjflfkäfa komisarjev, ki se po zakonu o kmečkih io obrtniških posojilnicah izmenjavajo vsakih 6 mesecev, če ae jim njihova poelovoa doba posribej ne podaJjSa za enak nadaljnji rok. Sedaj je bil ime. novan za komisarja èefcreljstee pobojHm-ge dr. Gaspare Tjjpemg,
Novi goriš*! mestni srvet. Pretek» petek eo bih na goriški prefekturi zapriseženi novi člani mestnega sveta. Dosedanjemu svetu je potekla poslovna driba. Večino mestnih svetnikov so natiooaestili novi ljiuidje. Nevi člani mestnega sveta so bih imenovani s posebnim dekretom pred nekaj t edini. Mestni svet šteje 22 članov« Med njimi so tudi Josip Codelli, dr. Bruno Cassar (Kožar) in Ivan Trobitz.
Avto do smrti povozil kolesarja, v bližini Sv. Lucije se je pripetila pred kratkim huda nesreča. Osebni avto, ki ga je vodil Josip Ci jam v saneri proti Gorici, je na nekem ostrem ovinku podrt 24-letnega kolesarja Josipa Podorka iz Volč, Avto je vrgel fanta s kolesa z veliko silo proti škanpd ob cesti. Cijan je nesrečneža sicer takoj prepeljal v Sv. Lucijo k nekemu zdravniku, ki mu pa ni mogel več potna-gaitL Nekaj ur po nesreči je Podorek podlegel smrtnim notranjim poškodbam.
Nevaren padec. Pod Sv. Valentinom se je smrtno ponesrečila 30 let stara Katri-ca Drrufovfca. V četrtek zvečer se je doma podala na balkon v prvem nadstropju, da bi se naužila nekoliko svežga zraka. Nagnila pa se je pri tem predaleč čez ograjo balkona in padla čez njo na hodnik pred hišo. Nesrečna žena si je na kamnitih tleh prebila lobanjo. Odpeljali so jo takoj v goriško bolnišnico. Njeno stanje je resno.
Usad nfoil delavca. Blizu Bovca, kjer grade neko oeseto, se je pripetila pred kratkim hsuda nesreča. Ko so izpodkopali del rebri nati cestno traso, se je nenadno usedla plast zemlje. Usad se je zrušil na 47-letnega Petra Trebšeta iz Srpemice in ga popolnoma pokopal. Velika skala je Trebšeta zadela v glavo. Ko so ga tovariši rešili izpod ueada, je bilo njegovo življenje že pri koncu. Sioer so ga še v naglici prepeljali v goriško bolnišnico. Imel pa je nevarne poškodbe po vsem telesu in počila mu je lobanja in je že nekaj in- pozneje poškodbam podlegel.
Smrtna n©sreča v tržaškem pristanišč«. Pred dnevi se je v tržaškem pristanišču smrtno ponesrečil carinski inšpektor Lojze Lovat. V nekem skladišču se je povzpel v 4. nadstropje in na zunanjem hodniku pregledoval neko blago. Nenadoma je na hodniku izgubil ravnotežje in padel z njega na kamnita tla pred skladiščem. Skladiščni hodniki namreč nimajo ograje. Lovat si je razbil lobanjo in dobil še druge smrtne notranje poškodbe. Umrl je ▼ tržaški bolnišnici nekaj ur po nesreči.
Otrok ntonil v kalu. V bližini Ajdovščine je pretekli četrtek v nekem kalu utonil 3 leta stari Tonček Cermelj. čermelje-vi so ga pogrešili že v četrtek zvečer. Iskali so ga vso noč. Naslednje jutro so pastirji našli njegovo trupelce v kalu.
Iz Ptuja
j— Akademija francoskega krožka. Francoski krožek je 19. t. m. v lepo okrašeni dvorani Dijaškega doma priredil z dijaki državne realne gimnazije in s sodelovanjem svojih članov akademijo, pri kateri so se razdelila darila Francoskega kom. zulata in Francoskega inštituta v Ljubljani med one, ki so se izkazali kot najboljši v francoščini. Predsednik g. dr. Fermevc je s prisrčnimi besedami pozdravil zastopnike oblastev, v prvi vrsti pa je izrekel do_ brodošlico g. prof. Lacroixu, ki je prispel na to slavnost iz Ljubljane. Naglašal ja tradicionalno prijateljstvo, ki veže jugo* slovanski narod z velikim francoskim narodom, prijateljstvo, ki je bilo preizkuse« no na bojnih poljanah. Mladino je opozarjal, da ne sme nikdar pozabiti, da se imamo predvsem temu prijateljstvu zahvaliti za končno ustvaritev naše svobodne nacionalne države Jugoslavije. Mladina je dolžna pripravljati vse svoje duševne in telesne sile za ohranitev in borbo za našo svot»-do, ki smo jo dosegli po desetletja trajajočem revolucionarnem gibanju, započe-tem pred 150 leti, ko je prebujeni franco.« ski narod po svojih predstavnikih prokla-mirai človečanske pravice. Prvi člen zgodovinske deklaracije proglaša: »Les hom-mes naissent et demeurent libres et égaut en droits!« Ljudje se rode in ostanejo svo., bodni in enakopravni. To svobodo hočemo uživati v neodvisni Jugoslavi^ in žrtvovati vse za našo domovino. V krasnem govoru se je zahvalil g. ravnatelj Alič zac veliko pozornost, izraženo ptujskemu krožku in mladini ptujske gimnazije. Gospod prof. Cajnkar je naglašal kulturne vezi med našim in francoskim narodom, ki so stalne preko vsake dnevne politike. G, prof. Lacroix se je zahvalil za spontane manifestacije jugoslovansko-francoekegal prijateljstva in nato razdelil krasne knjige pridnim dijakom m dijakinjam. Osmošo« lec Vadnjal in osmošolka Aličeva sta prejela poleg knjige še krasno izdelano medaljo. Ob pesmi francoske in naše državne himne ter vzklikih »Vive la France, živela Jugoslavija«, ae je končala lepo uspe« la slavnost.
j— Vojni obvezniki, ki stanujejo na poN dročju mestne občine, pa imajo še vojašlda knjižice starega formata, naj se javijo do 25. t. m. na magistratu v tajnikovi sobi, da se jim te zamenjajo z novimi. Zamenjava se izvrši brezplačno, za pozneje pa so predvidene kazni.
j— Bojne tekme Sokolov. Kljub najhujšemu nalivu so se v nedeljo popoldne vršile na letnem telovadišču bojne tekme, pri katerih so tekmovali požrtvovalni in disciplinirani člani matičnega društva ter člani čete Markovci in Sv. Vid. Najboljši čas in največ točk so dosegli člani društva Ptuj, drugi so bili člani čete Sv. Vid, tretji pa iz Markove. Na brate tekmovalce smo ponosni, saj so svoje dolžnosti izpolnili točno in vztrajno, čeprav so bili zaradi naliva do kože premočeni.
j— Uradni dan Zbornice za TOI bo 5» Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo v četrtek 25. t. m. v Narodnem domu.
j— Pretep med bratoma zaradi dediščine. Brata Justa iz Nadol pri Stopercah sta se prepirala zaradi dediščine. Ker pa z predlogi ni bü nihče zadovoljen, sta se spoprijela. V tem boju je mlajši pograbil ročico in udaril starejšega brata Franceta po glavi, da se je nezavesten zgrudil na tla. Hudo poškodovanega so spravili v ptujsko bolnišnico.
j— Sokolski telovadni naPtop. V nedeljo 4. junija bo na letnem telovadišču v Ljudskem vrtu sokolski tetov- ;n: —' i, ki bo obsegal 10 zanimivih teiov '	c.
Spored: Ob 6. zjutraj okrožne "	b
14. uri zbor za povorko, ob 15. uri t. -ni nastop. Po nastopu bo zabava ~ t; Vse ptujske javnosti je, da se uo. ta lepe prireditve v čim večjem števi" " -te in sestre iz drugih krajev pa p a£no vabimo, da obiščejo ob te; 'Id oal starpsjavni Ras.
L. WINDES:
76
(jospodhj£no0td
Roman o Franco Ferdinando
(Avtortzlran prevod)
»Grofica vas je hotela spoznati«, je vneto rekel Franc Ferdinand, »ker upava, da boste najini hiši zvest prijatelj. Mnogo sem ji pripovedoval o vas, posebno iz svojih otroških let. Nisem ji zamolčal, da imate proti najini zvezi enake pomisleke kakor dvor. .Daj mi, da ga najprej spoznam,' je rekla, ,ko me bo poznal, ne bo krivično sodil, nič krivega ne bo rekel cesarju o naju dveh, zanesem se na njegovo pobožno srce.' Prav za prav vas, da vam odkrito povem, nisem mislil več prositi za obisk, kajti prav od vas se nisem nadejal sovražnega stališča. Vendar pa soglašam z grofico v tem, da se imate pravico prepričati, ali je vaša sodba pravična. Oglejte si jo torej dobro? In povejte cesarju, kakšen .je vas vtis. Samo to, nič drugega ne. Prepričan sem, da bo cesar osupnil, ko bo slišal iz vaših ust, da je moja bodoča žena drugačna, ne takšna, kot so mu jo opisali. Kdo ve, kaj vse pripoveduje o naju malopridna tolpa, ki jo je spravil Montenuovo na noge! Zato potrebujeva človeka, ki nama bo naklonjen, prijatelja, ki bo ustavil Monte-nuovu delo. To morate biti vi. Vi, nihče drug ne. Ali se smem zanesti na vas? Ali vam morda kaj na grofici ne ugaja? Terjam, da ste docela odkriti in pošteni.«
Namestni škof si je položil roko na srce:
»Cesarska visokost, ker dovolite, smem torej pri-
znati, da se mi zdita grofičina milina in razumnost občudovanja vredni. Ne zamerite, grofica, da povem to vpričo vas. Slišati je kakor neroden po-klon, a je vendar čista resnica. In resnico sme človek zmerom povedati.« Grofica se je nasmehnila. Namestni škof ji je resno in odločno pogledal v oči ter nadaljeval: »Čutim pa dolžnost, da povem vso resnico. Zato se drznem vpričo njegove cesarske visokosti apelirati na vašo razumnost, grofica. Cesar smatra iz naj resnejših razlogov državne koristi za neogibno potrebno, da ne stremite po mestu, ki vam ga zaradi neprekršljivih določb rodbinskega ustava ni moči priznati. Prisrčno vas prosim: storite iz ljubezni, česar ne marate storiti iz spoštovanja do cesarjeve volje!«
Franc Ferdinand je poskočil.
Zofija mu je položila roko na komolec, kakor da bi ga hotela pomiriti.
»Ne razburjaj se, Franci,« je rekla in ga pogla-dila po komolcu. »Prosim, prosim, ne reci ničesar. In daj mi, da izpregovorim s... s tvojim bivšim prijateljem še besedico v štiri oči.«
Franc Ferdinand je tresoč se od jeze gledal na-mestnega škofa. Dr. Marschall se je bal, da ne bi neobrzdanec v prihodnjem trenutku planil nadenj in ga udaril.
»Prosim te, Franci«, je ponovila Zofija. »Pojdi zdaj.«
Franc Ferdinand si je potegnil z roko po čelu, se obrnil in odšel.
Zofija je pristopila k namestnemu škofu in z rezkim glasom rekla:
»Slišala sem, da ste zelo častihlepni. Radi bi postali dunajski nadškof. Porok sem vam, da ne boste tega cilja nikoli dosegli.«
Preden je prišel namesnti škof do sape, je grofica zapustila salon.
28. junij
Franc Ferdinand je zvedel, da je cesar sklenil neizprosno braniti načelo zakonitosti in prisiliti prestolonaslednika, da se odreče ali ženitve z grofico Chotkovo ali prestolonasledstva. Po mnogih bridkih porazih svojega življenja je hotel Franc Jožef izvojevati vsaj to zmago. Zato je dobivalo ženitveno vprašanje v očeh dvora ter avstrijske in ogrske vlade pomen, ki se je moral zdeti neprizadetemu človeku pretiran, da smešen. Plemenitaši so sklepali stave, češ: čigava volja bo obveljala, volja Franca Jožefa ali Franca Ferdinanda. Ljudstvo pa, ne izvzemši dunajskih prebivalcev, ki so drugače strastno vlekli dvorske čenče na uho, se vobče ni menilo za »Chotkovkino zadevo«. Franc Ferdinand je bil nepriljubljen. Češka grofica, s katero se je hotel oženiti, ni ugajala nikomur, kdor jo je videl. Pripovedovali so, da je zelo ošabna, zelo skopa, zelo častihlepna in da ne razume šale. Ali prestolonaslednik dobi svojo grofico ali ne, je bilo ljudstvu deveta skrb. Vsi poznavalci dunajske ljudske duše so se čudili, da ni izkazovalo prebivalstvo dvojici, ki so jo hoteli po sili razdružiti, nikakih simpatij.
Zaljubljena dvojica ni imela zaveznikov. Vabam in grožnjam kneza Montenuova se ni nihče upiral. eL Janaczek se ni dal premotiti. Okrog zvestega komornega sluge se je začelo v prvih tednih novega stoletja čudno snubljenje visokih gospodov. Sam knez Montenuovo ga je odlikoval s povabilom ter ga poprosil, naj odvrne prestolonaslednika od ženitvene zamisli, ko je bilo že lepo število grofov, generalov, škofov, grofic in dvornih dam po Mon-tenuovovem nalogu bolj ali manj spretno poizkusilo prepričati vrlega moža o zlem značaju grofice Chotkove. Janaczka, ki mu je prestolonaslednik zaupal kakor nikomur drugemu ne, so imeli za edinega človeka, ki bi mogel vplivati na svojeglav-
neža. Ponujali so odljudnemu komornemu slug mnogo denarja in lepo posestvo, po katerem je zdavnaj hrepenel. Nič ni zaleglo. Janaczek je ostal nedostopen. Gospodarjeva volja mu je bila najvišja zapoved.
Ko je rok, ki si ga je bil cesar izgovoril, potekal in je Franc Ferdinand z vseh strani slišal, da mu misli cesar odbiti dovoljenje za ženitev, je obšla Zofijo rešilna misel. Nasvetovala je ljubljenemu prijatelju, naj se zatečeta k svetemu očetu po pomoč. Papeževa beseda je pri Francu Jožefu veliko zalegla. Ce bi se dal papež pregovoriti in bi odobril zakonsko zvezo bodočega cesarja z neenakorodno ženo, bi bilo mnogo doseženega, nemara celo vse. Zofija je menila, da je treba svetemu očetu povedati, da bo velika katoliška država dobila v bodočem cesarju pobožnega, papežu otroško vdanega vladarja; da žena. ki se želi bodoči cesar z njo poročiti, prekaša s pobožnostjo in vernostjo vse nad-vojvodinje, princese in redovne gospe; da je bodoči cesar sklenil po svojem nastopu neusmiljeno iztrebiti sovražnike katoliške cerkve in vrniti duhovščini moč, ki je bila Rimu izza vlade Jožefa II. v Avstriji odvzeta. Ne prestolonaslednikova nameravana ženitev, temveč njegova odstranitev, krivična postavitev drugega prestolonaslednika, bi prizadejala katoliškemu prebivalstvu in cerkvi neizmerno škodo ter morda za zmerom preprečila nadvlado rimskokatoliške vere v Srednji Evropi. Vse to, je menila Zofija, bo treba svetemu očetu kar najprepričevalneje razložiti.
Franc Ferdinand je takoj izprevidel, da je ta pot edina, ki ga utegne privesti do cilja. Marija Terezija, materinsko skrbna mačeha, ki je te mesece prvič bridko obžalovala, da ni imela pri dvoru nič veljave in nič vpliva, je ponudila, da se takoj odpelje v Rim in sporoči svetemu očetu prošnjo Franca Ferdinanda. Prevzet od novega upanja, je nadvojvoda hvaležno sprejel ponudbo.
MALI OGLASI
Jf&fovisZs
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
»Vila Dagmar«
Sclcc, poleg Crikvenice. Poznana meščanska kuhinja tik kopališča, se priporoča zaradi dobre prehrane in udobnih sob. Za daljše letovanje zahtevajte ponudbe.
12533-38

Beseda 1 din. davek 3 dm za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
Kuhar
(prvovrstna moč), dobi mesto za letoviški hotel. Poletna in zimska sezija. Pori jdbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjsko«.
12043-1
Frizerko
dobro moč, plača 600—800 d n m dobrega pomočnika, spreimem takoj. — Bradač S'.ine, Medvedova. 22, Ljubljana VII.
12922-1
Slaščičarski
pomočnik
perfekten, dol» mesto. Ponudbe na Sidonia Pauko, M urska Sobota.
12913-1
Vodja opekarne
s 15 letno prakso, želi premeniti službo. — Prevzame tudi vsak obrat v akord. I vežban s vseh poslih. — Kavcije zmožen Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši-fio »Delam za tri«.
12911-1
Čevljarskega
prikrojcvalca
sprejmem takoj. Bleiweiso-vi cesta 48.
12924-1
Samostojna
pomočnica
pisebno vešča plaščev in kostumov, dobi takoj dobro iri stalno službo, nadalje d%-e pomočnici za obleke in praktikantko, sprrime atelje Mire Škabar, Aleksandrova cesta 5-II.
12934-1
Inženjer ja Vesten
absolventa rudarske _ akademije, mlajšega, neoženjene-ga, po možnosti z znanjem nemškega jezika, ki bi bil pripravljen specializirati se v globokem vrtanju, iščemo za takoj. Ponudbe z navedbo referenc na ogl. odd. Jutra pod »Inženjer«.
12890-1
Žagar
samec, star 25—40 let, dobi službo. Vidmar, Bianca.
12910-1
Hišnika
za avtogaražo, sprejmem takoj. Ponudbe lastnoročno pisane na ogl. odd. Jutra pod »Hišnik«.
12908-1
Brivskega
pomočnika
za izpomaganje in vajenca, potrebujem za takoj. Kosum Peter, Černetova 13, Ljubljana VII.
12923-1
Hlapca
oženjenega, vajenega konj (žena krav) ter drugih del, sprejmem talco j. Ponudbe pod »Marljiv 66« na ogl. odd. Jutra.
12929-1
Kuharico
za hotel na Bledu, sprejmemo. Ponudbe s spričevali na: Šmid. Židovska ul. 6-1., Ljubljana.
12931-1
Krojaške
pomočnice
izurjene, išče salon »Lady«, Kreditna banka.
12748-1
Brivski pomočnik
dobi takoj službo. Krajnc Franc, Černetova 23, Ljubljana VII.
12932-1
Beseda 50 par, davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 12 din
Lesni manipulant
z daljšo prakso, zmožen vseh v stroko spadajočih del išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jura pod »Lesni
manipulant«.
12750-2
knjigovodja
izvrstna moč, perfekten v slovenščini, srbohrvaščini in nemščini, želi menjati mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfekten«.
12909-2
Starejša prodajalka
galanterijske stroke, išče mesto prodajalke ali blagaj-ničarke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lepa preteklost«.
12914-2
Beseda 1 din, davek 3
din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj §1 znesek 17 din
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah Cerne - juveiir,
LJUBLJANA, WOLFOVA.
Oblačila
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmani ši znesek 17 din
Sokolske kroje
višje postave kupi godbeni odsek Sokola I. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sokol«.
12722-13
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Preden kupite kolo
si oglejte zalogo prvovrstnih tovarniških znamk. — Viktor BOHINEC, Ljubljana, Tyrseva c. 12, dvorišče.	125-11
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Elektromotor
dinamo 120 Volt, 14 KS, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12918-29
Bencinski motor
4 KS, prenosljiv, dobro ohranjen, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12917-29
KRAJEVNE ZASTOPNIKE
raznašalce — išče
TVORNICA KVASA
Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kvas«.
G. 1. Rotman;
S Pegazom — okrog sveta
Strah in groza, kako sta skakala. 7iadar je priletel Mirko na tla, je plaval gospod Jodelberger visoko v zraku, n narobe. A vrli Tirolec ni računal z levovo hitrostjo; kajti zver je znala presneto naglo dirjati in jima je bila kmalu za petami. Jemnasta, jemnasta, kaj bo z njima!	_
Pridelk
Beseda 1 din, davek i din. za šifro aH dajanje naslova 5 din Najmani ši znesek 17 din
Orehova jedrca
in med
dobite najceneje v Medarni, Ljubljana, Židovska ul. 6.
10863-33
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Shramba in
popravilo krzna
čez poletje po ugodnih cenah pri L. ROT, krznarstvo, Ljubljana. Mestni trg 5. — Telefon 20-05.
185-30
Mehanično
tkalnico
kompletno, v obratu, dnevna produkcija 250 m, takoj ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pri Ljubljani«.
12925-30
Prodam
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Dva spalna fotelja
dobro ohranjena, prodam in različno pohištvo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12920-6
Stanco
za rezanje lepenke, usnja ali slično, na pogon z jer-menico, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12919-6
Železna ograja
lepa, močna, okoli 10 tekočih metrov, naprodaj. Poizve se v Frančiškanski ul. 4, dvorišče.
12888-6
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Motorno kolo
popolnoma novo s Sachs mo torjem, nevoženo 98 ccm ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Jutrova nagrada«.
12887-10
INSERIRAJ V „JUTRU" !
Kupim lokomobilo
od 25 do 35 HP, malo rabljeno, kupim. Ponudbe na Toplak, gostilničar, Dobrov-nik, Prekmurje,
12916-29
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Iščem posojilo
na veleposestvo. vknjižba na prvo mesto v višini din 150.000. Staviti obrestno mero in dobo odplačevanja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurnost I«.
12904-16
Denarni zavod
malega človeka
e hranilna posojilnica »MOJ DOM«, Ljubljana, Dvorakova ul. 8. Posojila, ugodni pogoji. — Hranilne vloge — visoke obresti.
178-16
Stanovanja
Beseda 1 din. davek 3 din ssa filtro all dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Mirna stranka
odrasle osebe, išče dvosobno stanovanje s pri-tiklinami. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »M 39*.
12848 21a
Sobo odda
Beseda 1 din. davek din za šifro ali dajani* naslova 5 din. najman ši znesek t7 din
Novo opremljeno
sobo
z dvema posteljama, oddamo 1—2 osebama za junij. Staničeva 19-1.
12915-23
Lepo
opremljeno sobo
5 souporabo kopalnice, oddam 1. junija gospodični. Medvedova cesta 5, parter (v bližini gor. kolodvora.).
12906-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, oddam stalnemu gospodu. Ogled vsak dan tekom popoldneva. Fügnerjeva ul. 6-III.,
ZDRAVILIŠČE GLEICEENBEEG
PRI GRAZU
300 m NAD MORJEM. — NAJBOLJE PRESKUŠENO: ZA ASTMO, KATARJE. SRČNE BOLEZNI, EMFIZEM.
DIREKTNI VOZOVI: WIEN—ZDRAVILIŠČE GLEICHENBERG.
PROSPEKTE DAJE
PENSION OD RM 4.—.
UPRAVA ZDRAVILIŠČA. SEZONA OD 15. APRILA DO SREDINE OKTOBRA.
Vogal Ilirske ulice.
12905-23
INSERIRAJ V „JUTRU"!
		
mrirm	S	m
Beseda 1 din. davek din za šifro aH daian.it naslova 5 din, najmanj
ši snesek 17 din
Mlekarno
takoj oddam. Poizve se : Sv. Petra cesta št. 53.
12907-19
: c ' il A J V „JUTRU"!
Beseda 1 din, davek din za šifro ali dajanjr naslova 5 din, najman ši znesek 17 din
Prazno sobo
išče gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 150«.
12912-23a
Uradnica
išče sobo s popolno oskrbo za 1. iunij po možnosti v bližini Cigaletove ulice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Udobnost«.
12933-23a
JJ,
Vsaka beseda 2 din, davek 3 din, za dajanje naslova 5 din. najmani ši znesek 20 din
Samski gospod
40 leten, želi znanja z gospodično ali vdovo, ki bi mu v nepriliki nudila malo pomoč. Dopise na oglasni odd. Jutra pod »Značaj«.
12921-24
K
PREMOG
KOKS — DRVA
nudi
I.
BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59. Postrežba brezhibna.
Od Vas j®
odvisno, da imate obleko vedno kot oovo zato Jo postite redno kemično filatiti ali barvati » tovarni
JOS. REICH
LJubljana
Poljanski nasip 1-6 trainici — Sv*r?nFi1ralfiici>
ECLAIR
„VERMOREL"
je najboljša pršilnica na svetu. V tej sezoni posebno znižane cene! Generalno zastopstvo:
BARZEL d. d. Subotlca
Zahtevajte cenik. Dobiva se takoj iz skladišča.
Oglasi v „Jutru" imajo vedno nafvečii uspeti !
I
Mestni pogrebo zavod Občina Ljubljana
f
Umrla nam je naša ljubljena hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa
Zlnka Wester
priv. uradnica
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 24. t. m. ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti Hradeckega c. 8, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 22. maja 1939.
Žalujoši ostali
Naše gledališče
DRAMA
Torek, 23.: zaprto.
Sreda. 24.: Othello. Red A.
četrtek, 25.: živi mrtvec. Red četrtek.
Petek, 26.: Zaprto.
Za abonente reda A bodo igrali S ha. kespearjevo tragedijo »Othello« z Levar-jem v naslovni vlogi. V slikovitem insce-nacijskem okviru podana predstava, ki se odlikuje z močnimi igralskimi kreacijami in odličnim prevodom Shakespearjeve umetnine, je vredna največjega zanimanja. Igrali bodo: Levar, Debevec, Mileva Bol-tarjeva, Gabri jelčičeva, Levar jeva, Jan, Lipah, Skrbinšek, Gregorin, Jerman. Poto-kar, Cesar, Sever, Gale in Presetnik. Sodeluje godba 40. p. p. pod vodstvom dirigenta Herzoga. Režija : prof. šest.
Tolstega dramo »živi mrtvec« bodo dobili abonenti reda četrtek v četrtek 25. t. m. Psihološko zanimivo razpleteno dejanje, ki mu služijo za osnovo globoko orisani značaji, vsebuje enajst slik. Delo je doživelo pred leti. kakor tudi v letošnji sezoni velik uspeh. Igrali bodo: Kralj, Ša-ričeva, Jerman, Mira Danilova, Maria Ve. ra. Levarjeva, Nablocka, V. Juvanova, Ga-brijelčičeva, Rakarjeva, Mileva Boltarjeva, Lipah, Plut, Potokar, Jan, Sever, Gale, Presetnik i. dr. Režija je prof. šestova.
V drami pripravljajo zadnje delo, ki bo prišlo v letošnji sezoni na repertoar, Be-keffijevo veseloigro »Neopravičena ura« v treh dejanjih, šestih slikah. Delo bo zrežiral prof. šest.
OPERA Torek, 23.: Traviata. Gostovanje Eve Ban-
drovske-Turske Izven. Sreda 24.: Vse za šalo Red Sreda, četrtek, 25.: Falstaff. Red A. Petek, 26.: Zaprto.
Opozarjamo na gostovanje slovite kolo-raturke Eve Bandrovske-Turske, v Verdijevi »Traviati« ki se bo vršilo drevi v operi. Odlične kritike, ki ne morejo prehva-liti kakovosti njenega glasu, njene pevske kulture in izrazite igre, so dokaz da je žela umetnica po največjih evropskih in ameriških odrih brezprimerne uspehe. Glavne partije bodo peli: Bandrovska Vio. letto, Banovec Alfreda, Janko očeta, v ostalih partijah sodeiujejo: španova, Ram-šakova in Dolničar. Režiser: Bratko Kreft, dirigent: štritof. Predstava bo izven abonmaja.
Jiranekovo in Gorinškovo opereto »Vse za šalo«, ki občinstvo izvrstno zabava bodo peli v sredo za red Sreda. Zasedba pre-mierska.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek. 23. ob 20.: Utopljenca. Red A. Premiera.
SAMO NEKOLIKO PAR VEČ
in Vaše zdravje je sigurno zavarovano
Neprimerno bolj fina in zdrava.
Ob vsaki priliki — se spomnite
da ao .Jutrovi* .Mali oglasi" ^ Sloveniji najuspešnejša, najcenejša in najhitrejša posredovalnica za službe vseh vrst za prodajo ln nakup vseh stvari, za nepremičnine. lokale. podjetja, kapital, ie nltve io sa vse drago
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno <L d. kot tiskarna rja Vran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani,