STUDIJSKA BIBLIOTEKA L JU P'. JAVA (L 138 Poštnina poraBunjena (O. O. cwU> porta) LIK V Trsta, * nad al I o. 10. lunlla 1923. - Leto VI. Posamezna številka 30 cent. Letnik L»f! pon*d«ljkm. Naročnina* s« 1 omio UU L 75.—, * bKMmiirt JO »i — OgUmifa). za I m fak obrtne otflaaa L 1.—, U iJOt ogh— denarnih MTodat L prvi itral L l— EDINOST UredniJtvo in upravniltvm Trat (3), ulica S. Franc eseo cfAasiai 20. Telefon 11-01. Dcpisl naj d pošiljaj« bkihtteo urednUtru, oglati, reklamacij. Id danar p« upravnUtru. Rokopki m d« vračajo. Nefrankirao. pisma m oe prejemajo. — Laet, zaloiba m tisk Tbkame *Edloort». PoduTedntStro ▼ O o r 1 o 11 ulica Okrnil Carduod Jt 7, L a — TeUl It 32% Glavni in odgovorni uredniki prot Filip Pirio. Makedonija BEOGRAD, 7. junija. Večina Evrope pozna Makedonijo samo iz časopisov; potna Jo kot pokrajino, v kateri vladajo malarija, bajonet, bomba in kačaki. V resnici pa ni vse tako. Južna Srbija očara vsakega po svojih prirodnih lepotah. Njena divna jezera, velike planine, kontrasti — sneg na planinah, kamele v Strumici — vedno bolj privlafiujejo turiste, željne lepe .prirode in oddiha. Južna Srbija je zelo plodna pokrajina. Letošnji pridelek o-pij a na pr. se ceni po uradnem •poročilu poljedelskega ministrstva na 250 milijonov Din. Njeni bogati rudniki in njena Žitna polja pričajo o velikem bogastvu. Zlasti v okolici Ohridskega jezera je opažati sledove tisočletne kulture, ki so jo tja zanesli neposredni in posredni nasledniki sv. Cirila in Metoda. Golota ozemlja ob glavni progi v okolici ob Vardar j u je zgodovinsko utemeljena; tod je šla pot, po kateri so hodile turške vojske. Ta pota je bilo treba i-meti varna; šume ob poteh niso baš porok največje varnosti, zlasti ne v pokrajinah s hajduki, odmetnik! in Četaši. In tako je nastala gola in pusta pot, široka in dolga,, ki se vije kakor kača v dolini ob Vardarju: znamenje starih časov, ko so se dolge vrste turških vojska vile proti našim krajem... Tudi še pred par leti je bil položaj v Makedoniji v marsičem drugačen, nego je sedaj. Danes pa se je mnogo spremenilo. Javna varnost se z vsakim dnem boljša. V Južni Srbiji skoro ni več zaznamovati zločinov, če izvzamemo one, ki jih od časa do časa izvršujejo plačani banditi iz inozemstva. Pa tudi ti »ločini bodo, kakor kaže, v kratkem izginilL V zadnjem času se opaža tudi med makedonstvu-juščiml pornirjenje. Z dobro in-lormirane strani zatrlujejo, da so makedonstvujušči sklenili opustiti nadaljno borbo proti Jugoslaviji. V narodopisnem oziru je Makedonija precej zanimiva, kajti poleg S4ovanov so tam Ar-navti, Kucovlahi ali Arumuni ter pravi Osmani, naseljeni le v pokrajinah, ki so v strategičnem oziru važne. Turška politika ni bila v narodnostnem oziru tako nevarna kakor nemška; dočim so Nemci raznarodovali kar na debelo in povsod, Turki raznarodovanja do dobe mladotur-žkega pokreta sploh niso iz v a-jali, nego &o le razlaščali in s svojim življem naseljevali zemljo, a tudi to le tam, kjer so hoteli imeti za svoje vojske osigurano zaledje in zavarovane boke. V Makedoniji nahajamo drobce raznih narodov, kateri so se naselili za časa večstoletnega turškega gospodstva na teh zgodovinskih tleh, kjer je nekoč vladal Aleksander Veliki. Nobeden izmed teh narodov si ne more avojitl oblasti v Makedoniji. oblast gre Slovanom, ki so zgodovinski in dejanski gospodarji dežele. Toda najbolj pereče je vprašanje: kaj so ti Slovani: Srbi ali Bolgari? 0 tem se prepirajo že več desetletij. Obstoja že obsežr§ literatura o makedonskem krajšanju tako z bolgarskega kakor s srbskega vidika. Vsi sporazumi med obema narodoma so se razbili v glavnem na tej točki; vsa danes obstoječa nasprotstva se vrte okoli Makedonije. Veliki srbski učenjak Jovan Cvijič je dobro označil etniški enačaj teh Slovanov. To je ljudska fiatentna masa, namreč narod, ki še ni prišel do narodne s&avesti. Govori narečja, ki spadajo v skupino narečij od Triglava tja do Črnega morja. Ni v jedru ne bolgarsko ne srbsko, marveč čisto južnoslovensko ljudstvo, in iz te ugotovitve iz-Siaja tudi rešitev spornega problema: Kakor ni mogoče razdeliti Bosne med Srbe in Hrvate, prav tako ne bo mogoče rešiti makedonskega vprašanja brez Ujedinjenja vseh južnih Slovanov. BEOGRAD, 9. Danes dopoldne Je bil sprejet v svečani nastopni avdijenci pri kralju novi avstrijski poslanik Hermann Pie-uiđ. >C Kobile se le oglasil m \m n m Ji m bmo" i mm« m Prve vesti Kako Je bila TZpostavite&a s posadko «ltallje» KING'S BAY, 9. Ladji «Citt& di Milano* se je posrečilo vzpostaviti brezžične stike s «Itaf lijo». Sinoči ob 19. uri Je imel nje radiotelegrafist skoro dvajsetin inutni pogovor z zrakoplovom, ki je javil svojo zemljepisno lego. Kljub temu, da ni ni-kakega dvoma o resničnosti brzojavke, je kapetan Romagna ukazal rimski postaji San Paolo odposlati «Italiji» radio-brzojavko, v kateri naj se vpraša ponovno določitev zemljepisne lege in pa matično številko radiotelegrafista Bia*-gija. Da je bila ta brzojavka odposlana s postaje San Paolo, je treba pripisovati dejstvu, Va sliši to zrakoplov «Italia» bolje, kot pa ono na ladji «Gittži di Milano». Matična številka Bia-gija pa se je zahtevala zato, da se končno vel javno lahko določi resničnost vesti. Odgovor je prišel včeraj zvečer in se je označila lega 83° 30' sev. širine in 28° vzhodne dolžine, ni so pa omenjala matična Številka Bia-gija. Javljena zemljepisna lega odgovarja legi majhnega otoka Foyna, ki je oddaljen približno 20 milj od Smithovega rtiča na Severo-vzhodni Zemlji. Riiser Larsen se pripravlja, da odleti proti določenemu kraju, ker pa se domneva, da na otoku Foy-nu ne bo več dovolj trdnega ledov j a za pristanek, bo Larsen spustil na kopno le nekaj potrebnih živil in se nato vrnil v King's bay. Med tem se bo pa pripravila ekspedicija s sanmi, ki bo imela nalogo, spraviti na varno moštvo «ItaliJe». Tudi ruska ekspedicija, ki se je pripravljala na odhod proti Franc-Jožefovi zemlji, bo spričo vesti izpremenila svojo smer in odplula proti otoku Foynu. OSLO, 9. Vremenske neprilike na Svalbardskem otočju se niso še izboljšale. Ladji «Bra-ganza» ni bilo še mogoče dospeti v Mosselov zaliv. Ravnota-ko ni Še nikakih vesti o skupini italijanskih smučarjev, ki razr-iskuje pod vodstvom kap. Sove severni del New-Frieslanda. Tudi Lutzow se ni Še vrnil po svojem zadnjem poletu, vendar ni gojiti v tem oziru nikakih skrbi, ker je Ltitzow izboren poznavalec Svalbardskega otočja in bi si v slučaju prisilnega pristanka znal že poiskati primernih živil. Mogoče je, da se je u-stavil v kakem fjordu, da počaka v zavetju na boljše vre*-menske prilike, kakor je to napravil že večkrat v prejšnjih časih. Osi (lani ekspedicije so se re&ill OSLO, 9. Norveška brzojavna agencija poroča, da je postaja na ladji «Cittš, di Milano* prejela danes dopoldne ob 11.15 naslednjo brezžično brzojavko z zrakoplova «Italia»: «Ekspedi-cija se nahaja na zemljepisni točki 80* 15' severne dolžine in IV vzhodne dolžine. OSLO, 9. Postaja na ladji «Citt& di Milano* je prejela vest, da je vsa posadka na krovu zrakoplova «Italia» pri življenju. RIM, 9. Iz Osla poročajo, da so v King's bayu prejeli bree-žično vest, v kateri je radiote-legrafist Biagi z zrakoplova «Italia» sporočil svojo matično številko. Radio podaja f/n Paolo ni prejela še nikakega obvestila. Brezžični razgovor med ladjo «Cftta dl Milano, ftn posadko «Itallje» RIM, 9. Z daljnega Severa prihajajo ena za drugo vesti, o katerih ne more več dvomiti niti naj neverne j ši Tomaž, da so general Nobile in njegovi tovariši pri življenju. Navzlic tem vestem priporočajo današnji večerni listi, za katere se je občinstvo kar trgalo, svojim čitateljem, naj imajo sicer največje zaupanje v usodo ekspedicije in v uspeh rešilnih akcij, istočasno na nai se zavedajo veli- kih težav, katere bo treba le premagati, preden se ekspedicija zares reši. Poročilo norveške brzojavne agencije, katerega je prejela postaja na ladji «CittA dl Milano* in po katerem se nahaja ekspedicija med 80°15" severne Urine in 22* vzhodne dolžine, se v Rimu potrjuje. t Ram so se reSIIl general Nobile In njegovi tovariši Točka, na kateri se nahaja posadka zrakoplova, leži ob severnem obrežju Severo-vzhodne zemlje, in sicer nekoliko uroti zapadu od Taubskega zaliva. Nobile in njegovi spremljevalci so potemtakem oddaljeni od King's baya približno 220 km v zračni črti. Z ozirom na to razmeroma majhno razdaljo, ki loči King's bay od Taubskega za^ liva, bo rešiteljem Larsenu in drugim prav lahko mogoče, prele te ti Severo-vzhodno zemljo hi priti v stike z generalom Nobi-lejem. Pomoč ekspediciji se bo poslala z letali. Se lažje bo prodreti do Taubskega zaliva ladl-Ji «Hobby», na kateri se nahaja od včeraj tudi letalec Ltttzow Holm. Ladja je prodrla včeraj na sever New-Frieslanda in se-dajlročasi prodira proti Sever-ner>f rtu. «Hobby» je oddaljena od Taubskega zaliva približno 140 km. V bližini se nahaja tudi ladja «Braganza» — obe ladji sta se srečali sinoči. «Bra~ ganza* se bo nedvomno takoj napotila proti Taubskemu zalivu. Na ladji «Hobby» Je več psov, sani in svalbardskib ribičev, ki bodo lahko takoj, Čim prispe ladja v Taubski zaliv, pričeli s svojim raziskovanjem. Goji se nada, da bodo v najkrajšem Času vzpostavljeni neposredni stiki z ekspedicijo. Vesela vest sporočena v Rim RIM, 9. Kakor poroča «Tribu-na», ki je izšla ob 22.30 v posebni izdaji, je bila postaja na ladji «Citt& di Milano» znova v brezžičnem stiku z ekspedicijo. To pot sta se radiotelegra-fista v zrakoplovu in na ladji že redno razgovarjala. Čim je bila ekspedicija prepričana, da prihajajo njene vesti na zaželjeno mesto, očividno ni hotela več štedlti s močjo akumulatorjev, ki vzdržuje njeno postajo, in je skušala podati čim natančnejše in točne j še podatke o legi, kjer se nahaja, in o svojem položaju. Ob 21. uri je prejela rimska brezžična postaja pri Sv. Pavlu sporočilo, da so postali stiki med postajama na ladji «CitU di Milano* in zrakoplovu mnogo lažji, ni pa se še mogla doznati vsebina razgovorov. Odkar je sporočil radiotelegrafist Biagi svojo Številko, kar rimski list vnovič potrjuje, ne more biti več nikakega dvoma, da ee nahajajo člani ekspedicije v stikih s svojimi tovariši v King's bayu. Kako Je * letalcem Lfltamini KING'S BAY, 9. Z ladje by» poročajo, da je bil letalec Lutzow Holm, ki je hotel prele-teti Severo-vzhodno Zemljo, primoran pristati v Mosselovem zalivu. Ker je ladja skoro popolnoma obkrožena od ledu, se letalec ne more povrniti na krov, niti ne more spraviti na ladjo svojega letala. Vsekakor se pričakuje, da se letalcu Se tekom večera posreči povrniti se na ladjo, ki bo nato nadaljevala svojo pot proti Severnemu rtu. MILAN, 9. Radi poročil o neugodnem vremenu, ki vlada v Alpah, je bil letalec Matidalena prisiljen, odgoditi svoj polet proti King's bayu Se za en dan. Napovedal je, da bo odletel Jutri zjutraj ob 5. uri. Izrazil je tur di nado, da se mu posreči, tekom enega dneva preleteti dve etapi svojega poleta. irtvt Severnega letalo Se vedno so uprte oči vsega cir vUidnuma sveta v območje Severnega tečaja, odkoder prihajajo pravkar prve razveseljive vesti, Jd naznanjajo, da so bili spet ▼(postavljeni stiki med ladjo «Clt-tk dl Milano* in posadko «Italije*. Sedaj ni več nobenega dvoma, da bodo drsni letalci kmalu iztrgani iz objema Severnega tečaja. — Mnoge družine in ves civilizirani svet si bodo oddahnili ob tej veseli veeti. Že prevei časa so trepetala v skrbeh in pričakovanju Stevi&na srca mater, žena, bratov in otrok. Na stotine junaških raziskovalcev je moralo že plačati hrepenenje, doseči najvišjo severno točko našo zemlje, s smrtjo, in zgodovina tečajnega raziskovanja je ob enem veriga junaških naporov in tragičnih neuspehov. Pred kakimi dvajsetimi leti je poskusil ameriški zgodovinar tečajnega raziskovanja Thomas Woodland, sestaviti statistiko o-seb, ki so padle v boju za raziskavo tečajnega območja. Njegovi računi gredo le do začetka prejšnjega stoletja. Tako je ugotovil, da je v letih od 1800. do 1830. moralo umreti 67 potnikov, ki so bodisi iskali Severni tečaj, bodisi razi-kovali v&čni led Grenlandije. Od L 1831. do k 1870. je znašalo število takih žrtev že 107, nato se je pa četa naskakovalcev na Severni tečaj vedno bolj večala in je štela v zadnjih tridesetih letih od 1. 1870. do 1900. že 312 oseb. Od tedaj naprej je zahteval tečaj še Številno novih žrtev. Največji delež pri teh ponesrečencih je imela Amerika z dva M petdesetimi odstotki, na drugem mestu je sledila Norveška z 21, nato Danska s 14, Francija z desetimi in Nemčija s 6 odstotki. Razmeroma zelo močno je bila prizadeta Danska; vsak osmi udeleženec kake tečajno ekspedicije te države je izdihnil v večnem ledu. Pri taki množini tragedij, ki so se vršile na skrajnem severu, je nemogoče naštevati posamezne do godljajec bili bi pa tudi vsi le preveč enolični, kajti vedno bi se ponavljalo: mraz in bolezni, strašne sile ledu in snežnega viharja se ugonobile predrzneža, ali je zmrznil, se potopil ali pa polago-' ina umrl od lakote. Ena med najstarejšimi in ob e-nem najdrznejšimi vožnjami v območje Severnega tečaja t. j. ona, ki jo je napravil Holandec Willem Barents od leta 1594. do 1597., je značilna za take nesrečne ekspedicije. Ta drzni raziskovalec, ki je prvi dosegel zapadno obal Novaje Zemlje, je prišel leta 1596. do Spilbergov (Swalbardsko otočje), kjer ga je ob rtu Nasau obkolil led ki kjer je preživel prvo zimo v skrajnem severu. Pri poskusu, doseči v prihodnjem poletju celfno, je Barents umrl, medtem ko se je nekaj njegovih ljudi srečno vrnilo in prineslo vest o strašnem ini grozovitem pomanjkanju v prebiti zimi. Komaj 300 let pozneje se je dobila koča, v kateri je prebil Barents severno zimo. Najhujša in najbolj znana katastrofa. ki se je zgodila v zgodovini severnih potovanj, je bila ona, ki se je pripetila Angležu Franklinu. 2e njegova prva ekspedicija se je končala na ta način, da se je vrnilo samo pet mož od tri in dvajsetih oseb, ki so Franklina spremljale; vsi drugi so umrli od lakote. Še strašnejše je bilo drugo potovanje, ko je Franklin odplul I. 1845. s 138 možmi na preisku-šenih ladjah «Erebus»-u in «Ter-ror»-ju, da se nikdar več ne povrne. Ta slučaj Franklinov je bolj ko vsalk drug dogodek oplodil' raziskovanje tečajnega sveta, kajti najrazličnejše rešilne ekspedicije so sicer nabrale le pičle vesti o njegovi usodi, toda napravijale so važna odkritja. Zdi se, da je Franklin s svojimi ljudmi leta in leta taval po ledeni puščavi in divjini. Ekspedicija je sicer imela živite za pet let, toda le prezgodaj se je ugotovilo, da je velik del te zaloge postal neporabljiv. — Zato se je pojavila lakota in del moliva si je podaljševal I o na ta način življenje, da je zauiival meeo svojih umrlih tovarišev. Enako strašna je Mla usoda znar menitega tečajnega raziskovalca Hudsona. Visoko gori na severu se mu je uprlo moštvo in ga izpostavilo ■ petimi njemu zvestimi mornarji in z njegovim mladim sinom v čolnu. Tako je bil izročen gotovemu poginu. Ko je stopila pred več ko tridesetimi lati uporaba letalstva v območje tečajnega raziskovanja, se je prikazala nova pot, po kateri ss je tudi dosegel končno dolgo zaieljeni cilj (Byrd, Nobile, Amundsen, WHkins). Toda tudi ta način je zahteval te svojo žrtev BU Je to Švedski inženir Andrie, ki se je upal z balonom vzleteti v mnenju da poleti od Spicbergov do Aljaske in preleti med potjo Severni tečaj. An drče je bil učenjak, ni pa bil praktik. Njegov načrt je bdi s takratnimi sredstvi prefan-tastičen. Pot, ki jo je hotel napra- vitik H Mla dolga 8000 km. medtem so m bfl Še nihče s balonom napravil daljše poti ko 900 km. Toda ves uspeh je za visel od slepe sreče, ker balon nI hil vodljiv. Tako se tudi Andrće s svolima dvema spremljevalcema ni vec vrnil to rasne rešilne ekspedicije so dobile le pičle sledove teh treh ponesrečencev. Povi&anJe v vojaški službi RIM, 9. Buletin vojnega, ministrstva prinaša v svoji današnji Številki več dekretov o spremembah in povišanjih v višji vojaški službi. Poveljnik generalnega štaba fašistovske milice general Bazan je bil povišan v poveljnika armadnega zbora, general Graziani pa v divizijskoga generala. Vesti posebne sorte RIM, 9. V preteklih dneh so se širile med prebivalstvom Bene-Čijske pokrajine vesti, da bo šolska deca nasilno tetovirana in zaznamovana ter da £e bo o-trokom spuščala kri. Te vesti so bile z vso odločnostjo demen-tirane. Prefekti Benečije so izdali odredbe, da se aretirajo razširjevalci teh vesti in da se izročijo sodnijski konfinacijski oblasti. Knez Potenziani v Londonu LONDON, 9. Rimski guverner knez Potenziani in njegova soproga eta prispela sinoči v London. Na kolodvoru so ju pričakovali itailjanski poslanik Bor-donaro In londonski Lord Ma-yor s svojo soprogo, v spremstvu londonskih občinskih svetovalcev, višjih uradnikov in novinarjev. «Times» in «Daily Telegraph» sta priobčila dobrodošlici italijanskima gostoma. Kancelar dr. Selpel o vprašanju priključitve k Nemčiji in o avstrijskih odnošajih z Italijo DUNAJ, 9. Državni kancelar dr. Seipel je imel danes razgovor z urednikom dunajskega lista «Neue Freie Presse >, kateremu je izjavil, da bo po daljšem presledku v jeseni ponovno odpotoval v Ženevo, ker je Avstrija napram Družbi narodov spet dobila popolno svobodo. Na vprašanje, kako je z vprašanjem priključitve k Nemčiji, je izjavil dr. Seipel, da se u-stvarja mnogo večja enota. Ali bo to kakšna Panevropa ali srednjeevropska zveza ali pa celo evropska sekcija Družbe narodov, se danes Še ne more reči. Dejstvo je, da je treba Avstrijo spraviti v kakšno večjo enoto. Sicer pa danes še ni Čas za ugotavljanje, kakšna bo končna rešitev tega vprašanja. «2e danes pa smo,» — je dejal dr. Seipel, — «zvezani z Nemčijo vse bolj nego samo v pravnem pogledu. Nobena kombinacija, ki bi izključevala Nemčijo, v bodočnosti ne bi prihajala več v poštev za nas, ker so proti temu tako gospodarski kakor čustveni razlogi.» Urednik omenjenega dunajskega lista pripominja k tej izjavi, da ima vtis, da si je dr. Seipel zamislil združitev držav, med katerimi bi bila tudi Nemčija. Osebe, ki zelo dobro poznajo dr. Seipla, menijo, da bi bila s tem dosežena tudi rešitev vprašanja o kompromisu med veleavstrijstvom in nem-štvom. Glede odnošajav napram Italiji Je izrazil dr. Seipel prepričanje, da se bodo bistveno izboljšali, če ne bo zavrl tega razvoja kak nepričakovan Incident. Eksplozija na nemškem mino-nosen KIEL, 9. Včeraj je na nemškem minonoscu «C. 12» eksplodirala razstrelilna priprava. Pri tem je izgubilo G mornarjev Življenje. Med ranjenci sta tudi fregatni kapetan Schaefer in častnik Magnussen. Eksplozija Je napravila večjo škodo tuđi minonoscu «C. 8», ki se je nahajal čisto blizu. General Prlmo de Rlvera se ne bo poročil MADRID, 9. Agencija «Fabra» poroča, da se general Primo de Rlvera, španski načelnik vlade, ne bo poročil z gdč. Mercedes Castellanos, ker se Je udala špekulacijam na borzi. F. SAMOKEC - ŽIBERHA Trst, Vta Cestre Bettlstl 20, tet. 3841 pera la lllca vsakovrstno perilo, ttsftl kemično in barva obleke Burna seja Jugoslovenske nar. skupščine BEOGRAD, 9. Kljub temu, da je bilo na včerašnji seji narodne skupščine izključenih 8 poslancev opozicije, so se štirje izmed njih pojavili na današnji seji.Še pred prehodom na dnevni red, je to pri poimenskem, pozivanju ugotovil predsednik dr. Perić in je radi tega one poslance pozval, naj zapustijo narodno skupščino. Seja, katero so rušili protesti opozicije, se je morala prekiniti. Tudi med odmorom se hrup ni polegel. Ko je predsednik znova otvori 1 sejo in ko se oni štirje poslanci kljub njegovim prošnjam niso hoteli odstraniti, je dr. Perić pozval skupščinskega policijskega komisarja Jovanovića, naj izvede tozadevni sklep včerajšnje narodno skupščine. Komisar je sprva zahteval, naj se poslanci odstranijo iz dvorane. Ker se to ni zgodilo, jo poklical dva orožniška narednika, toda tudi tema dvema ni uspeio, da bi spravila one štiri poslance iz dvorane. Ker se je hrupu opozicije pridružila še galerija, jo predsednik dal galerijo izprazniti. Nato se je seja znova prekinila in izključeni Štirje poslanci so se s pomočjo policije odstranili iz dvorane. Seja se je zaključila ob 14. uri. ZaKljučlfeo 50. zasedanja sveta Družbe narodov Vprašanji madžarskih optantov na Romunskem ln razlastitve Albancev v Grčiji ŽENEVA, 9. Svet Družbe narodov je včeraj ponovno razpravljal o vprašanju madžarskih optantov v Romuniji. Kakor znano, je bilo to vprašanje že na dnevnem redu prejšnjih sej, in celo že tekom marčnega zasedanja ni moglo priti do nikakega zaključka radi odklonilnega nasto\>a Romunije. Prvi predlog, ki je bil stavljen v septembru 1927., je pripoznal, da ne more Romunija predložiti tako važnega zakona, kakor je oni o agrarni reformi, sodišču, ki bi ga gotovo ne upoštevalo. Ta predlog je Romunija sprejela, medtem ko ga ie Madžarska odklonila. V marcu 1928. je bil stavljen drugi predlog, s katerim se je izročala zadeva madžarsko-romunskemu mešanemu sodišču. Ta predlog pa ni sprejela Romunija, pač pa Madžarska. Spričo tega7 da so je vmešavanje sveta izkazalo za brezuspešno, je odbor sklenil, da priporoča obema strankama, da se med seboj neposredno spravita. Predlog, ki je bil sprejet, urejuje, vsaj v ^kolikor se tiče sveta Družbe narodov, končno-veljavno to vprašanje. ŽENEVA, 9. Svet Družbe narodov je danes zaključil svoja 50. zasedanje. Na današnji zaupni seji je razpravljal o poljskem stabilizacijskem posojilu, ki se je povišalo od 4 in pol na pet milijonov funtov. Po splošnem mnenju so uspehi 50. zasedanja Družbe narodov pripisovati osebnemu vpliw vu angleškega zunanjega ministra, njegovemu sodelovanju z delegati Francije, Malega sporazuma in Poljske ter osebnemu sodelovanju nemškega državnega podtajnika Schuberta. Svet Družbe narodov je odložil definitivno odložitev o gradnji nove palače Družbe narodov na septembrsko zasedanje. O grško-albanskem sporu je svet sklenil, da se pozoveta albanska ln grška vlada, naj rešita vprašanje razlastitve Albancev V Grčiji potom neposrednih poga^ janj. Svet Družbe narodov Je odklonil na podlagi 81. 11. pakta Družbe narodov prošnjo albanske vlade, naj se svet odloči glede albanske manjšine v Grčiji. Končno se je svet Družbe narodov bavil 8 šolskimi vpra>-šanji v Gornji Sleziji, ki so bila s^oječasno rešena na podlagi odločitve mednarodnega razsodišča v Haagu. Poljski zunanji minister Za-leski je po zaključitvi zasedanja sveta Družbe narodov odpo* •EDINOST* V Trstu, dne 10. junija 1828. Sorod v Pariš, da pose ti Kri and a, Chambertain odpotule a avojo Igmrogo na oddih ▼ Švico, ro-AODflki stmanji minister Titu-ieacu pa bo odpotoval v Beo- a. Muaaolini prt svofam bratu v Ceaenl CB&BNA, 9. Sem je prispel mfetletrakl predsednik on. Mua-tolhii, da poseli svojega brata v Uikaj fin ji bolnici. V spremstvu kirurga prof. Cavtne se je dalj Baaa pomudil pri bratu in svoji tvakinji, ki ju je pred dnevi zadela avtomobilska nesreča. Tedenski pregled Tr»t, 0. junija 1928. ITALIJA Zasedanje senata se je sredi tega tedna zaključilo. Na svojih poslednjih treh sejah se je bavila visoka zbornica s proračuni ministrstev kolonij, zunanjih zadev in financ. Za govor, ki ga je imel načelnik vlade v poslanski zbornici o zunanjepolitičnem položaju, je vladalo veliko zanimanje. O proračunu ministrstva kolonij je razpravljal senat v pon-deljek. Trije senatorji, ki so se priglasili k razpravi, so govorili o kolonizaciji v Libiji in Cire-najki, kjer so se sedaj politične razmere uredile, o Somaliji in Eritreji, ki je gospodarsko že razvita. Minister on. Federzoni pa je poročal o političnem, gospodarskem in vojaškem položaju v poedinih kolonijah, kot je o teh vprašanjih govoril že pred dnevi v poslanski zbornici. V torek je bil na dnevnem redu proračun ministrstva zunanjih zadev. Senator Cippico je takoj po pričetku seje ostro nastopil proti nedavnim dogodkom v Dalmaciji. Nato pa je povzel besedo on. Mussolini, ki je v svojem ekspozeju zaobsegel odnošaje Italije s skoro vsemi državami sveta. Spočetka je govoril o italijanskih stikih z azijskimi in ameriškimi državami. Z vsemi vladajo dobri odnošaji. Prešel je nato na Evropo. Poudarjal je prijateljske odnošaje z Anglijo, ki so že tradicionalni, govoril o Rusiji, katero je Italija 1. 1924 diplomatično priznala, in o trgovinski pogodbi ž njo, ki je bila sklenjena še istega leta, ter o baltiških državah. Z Nemčijo je bila 1. 1926 sklenjena spravna in arbitražna pogodba. S Francijo so že od leta 1926 v teku pogajanja za sklenitev prijateljske pogodbe in za ureditev tangerskega, tuniškega, tripoli-fikega in drugih vprašanj. Dalje časa se je načelnik vlade pomudil pri poglavju o od-nošajih z Jugoslavijo in balkanskimi državami. O Malem sporazumu je dejal, da je negativnega značaja, da ima namreč skrbeti samo za ohranitev statusa quo. Omenil je prijateljsko pogodbo in nettunske konvencije, akienjene z Jugoslavijo leta 1924 odnosno 1G25, ki pa niso u-stvarile onih odnošajev, katerim so bile namenjene. Jugosloven-sko notranjepolitično in proti-italijansko gibanje je označil kot politično otročarijo. Dotaknil se je tudi poslednjih dogodkov v Dalmaciji in drugod. Govoril je nato še o prijateljstvu z Madžarsko, Turčijo, Albanijo in drugimi državami. V drugem delu svojega govora je obširno razpravljal o mirovnih pogodbah, o Davvesovem načrtu o vprašanju razorožitve, o Družbi narodov in o poslovanju zunanjega ministrstva. O nemških vojnih dajatvah Italiji je dejal, da odgovarjajo italijanskim vojnim dolgovom napram Angliji in Zedinjenim državam; glede vprašanja razorožitve pa, da je Italija sicer pripravljena omejiti svoje oboroževanje, da pa mora biti njena vojna pripravljenost takšna, kot je ona največje velesile. V sredo je odobril senat proračun finančnega ministrstva, v četrtek pa reformo visokega aodnega dvora. S tem je bilo zaključeno njegovo poslednje zasedanje v poslovni dobi 1927-28. Skoro dva tedna sta že pretekla, odkar so zmanjkale vesti o arakoplovu generala Nobileja; ko so končno prispele vesti, da *e je ladji «Citt& di Milano» posrečilo dobiti radiobrzojavne stike s posadko «Italije», ki se je, kakor isgieda, reSila na ledenike severno od Svalbardskih o-tokov. INOZEMSTVO Nesporazumi j en je, ki je na^ stalo v poslednjih dneh med I-talijo in Jugoslavijo radi proti-italijanskih demonstracij v Dal- , maci j i ln drugod, se je, kot sa~ tr j u jejo Italijanski listi, saklju-čllo s noto, ki Jo Je izročil general Bodredo v pondeljek jugoslovanskemu zunanjemu ministru kot odgovor na njegovo noto. Medtem so dofile ponovno vesti, da se nameravajo nettunske konvencije v najkrajšem ča^ su predložiti narodni skupščini v ratifikacijo. Narodna skupščina je pričela včeraj enova a svojim aaseda-njem. Opozicija, ki se oči vidno upira ratifikaciji nettunskih konvencij, je včeraj obtožila notranjega ministra, da je soodgovoren za fertve, ki jih je povzročil poslednji krvavi spopad med orozništvom ln demonstranti v Beogradu. Razprava je bila odgođena. Radi nemirov na prej-finji seji narodne skupščine pa je bilo izključenih od treh sej skupSčine osem opozicijskih poslancev. LetoSnja konferenca Malega sporazuma se bo vrftila v Buka-reštu, in sicer 20., 21. in 22. t. m. Bavila se bo predvsem z delovanjem Madžarske in lorda Ro-thermereja za revizijo trianon-ske mirovne pogodbe, pa tudi z vprašanjem medsebojnega gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo, Čehoslovaško in Romunsko. Poročali smo svoj čas že o potovanju čehoslovaškega zunanjega ministra v London, Pariz in Berlin. Dr. Beneš se je te dni povrnil v Prago in poročal o tem svojem potovanju parlamentarnima komisijama za zunanje zadeve. Govoril je o Kelloggo- vem predlogu za sklenitev pogodbe proti vojni, o odnoftajfli med *fj|n antanto in Madžarsko ter meff Jugoslavijo ln Italijo. CUede teh poslednjih Je zatrdil, da nI mogoče, da bi prišlo med obema državama do ostrega spora ali celo do vojne. Izrazil je prepričanje, da se bosta obe driavi čim prej prijateljsko sporazumeli. V Žepevi se je otvorilo 50. zar sedanje sveta Družbe narodov. Na tem svojem zasedanju je svet ponovno razpravljal o vprašanju madžarskih optantov na Romunskem, o poljsko-lltovekih odnošajih, ki so spričo proglasitve Vilne za litovsko glavno mesto spet zastali, in med drugim tudi o vprašanju albanskih narodnih manjšin v Grčiji. V sredo zvečer je gruča komunistov napadla v Berlinu italijansko poslaništvo. Kot pravijo berlinski listi, so se komunisti s tem maščevati radi obsodbe voditeljev bivše komunistične stranke v Italiji pred posebnim tribunaiom. Nemška vlada je pismeno izrazila svoje obžalovanje radi tega dogodka. V daljnji Kitajski se državljanska vojna, kot vse kaže, bliža svojemu zaključku. General Čangtsolin je bil docela premagan in se je moral umakniti iz Pekinga, ki ga je nekaj dni nato zavzela vojska nankinških nacionalistov. In še na begu v Mandžurijo je Čangtsolina skoro doletela smrt. Izvršen je bil na njegov vlak atentat, ki je zahteval več človeških žrtev. Premagani in pregnani maršal sam je bil ranjen. DNEVNE VESTI Varčnost Prejeli smo pod tem naslovom naslednji dopis z dežele: Co govorimo s starejšimi možmi ali ženami, često slišimo: Ko sem šel v mesto, sem zavezal v culo vse, kar sem rabid za pot. — Ko seru šla na Svete Višarje, sem dela v čajnico nekaj prigrizka in še kaj drugega, da ni mi bilo treba po poti zapravljati denarja. Še pred nedavnim časom, pred vojno, se je opažalo, da so nesli ljudje s sabo jedila, ako so šli na sodnijo ali drugam. Ko so se zlačnili, so šli v gostilno, tam so lepo odvezali culo ter naročili nekaj pijače. Ako jih je kdo vprašal, zakaj tako delajo, so mu modro odgovorili: «Kam pa pojde kmetija, ako bomo brez potrebe zapravljali denar za reči, ki jih pridelamo doma? Mi moramo gledati, da naše kmetije ostanejo Čiste, brez dolga. Gledati moramo, da zapustimo otrokom nezadoflženo posestvo in še kaj na strani, za slabše čase.» Tako so vam odgovorili stari možje. Potem pa se je včasih kdo izmed njih oprl s komolcem ob mizo ter vam povedal nekaj svojih spominov. Jaz že vem, kako je, če človek sprejme zadolženo posestvo. Človek mora dobro premisliti, kako bi ga rešil. Moj ranjki oče, Bog mu daj dobro, ga je zadolžil po nepremišljenosti. Spustil se je v kupčijo, a šlo mu je vse narobe. Ko je premoženje prepustil meni, je bilo zelo zadolženo. In vendar sem ga rešil. « Poiskal sem si pridno ženo, ki je imela sicer malo dote, a pridne roke, da malo takih. Skupno sva se trudila, pa sva počasi reševala po-setvo. Pozimi sem jo pustil samo doma, a jaz sem šel na Hrvaško drvarit. Na pomlad sem se pa vrnil s prisluženim denarjem. Tako sva leto za letom odplačevala dolg. Pridne roke dosežejo vse. Še preden so mi otroci dorasli, je bflo vse čisto- Tudi hlev in hiSo sem do takrat že popravil.* Tako vam je na kratko povedal mož svoje življenje, polno dela in skrbi, a tudi sadov. Potem pa je vzdihnil: « Današnja mladina pa je vse druga. Samo veselila bi se! Nič ne skrbi za bodočnost. Gorje domovom, ko pridejo veseljakom v roke!» Naši očanci so bili trdi, erčavi ljudje, ki so večkrat obrnili na dlani denar, preden »o ga dali iz roke. Kaj pa dana&nji? Mladina Zapravi pa-a v brez vsakega pomisleka. Liter za litrom na mizo, dokler ni že vsa mokra in dostikrat tudi Se potem, dokler je Še kaj cvenka v žepu. Ko vidi to počenja-nje kak resen očanec, vzdihne iin pomisli na Čase, ki »o bili «MJ smo ga pili za potrebo — reče sam pri sebi — a ti ga pijejo i« navade, s prepričanja, ker mislijo, da niso nič vredni, ako se ne opotekajo po cestah, kot da bi metala kraška burja. Na tak na&ra. morajo iti kmeitje na boben.» Mladina, vsaj večina, ne posluša starih ljudi, polnih iskušenj. Hoče biti «moderna» v vsem, tudi v zapravljanju. Drli se besed: «Saj živimo le od danes do jutri-« Tega pa ne pomisli, da bi lahko dela na stran kak prihranek sa jutri, mesto da bi vse pognala nerazsodno sa veeeljačenje. Kako bi prišli taki prihranki prav ob premnogih prilikah! Tudi mnogo na&h deklet glede varčnosti ne zaostaja dosti m fan- ti. One pa bi se radi «rštimale» na vse pretege. To «štimanje» pa zahteva predvsem dragih oblek, ka^-terih mora biti cel kup. Isto je seveda s čevlji. V poslednjem času prihajajo pa še celo stroški za brivca v mnogih krajih v poStev. Naša dekleta bi se morala zavedati, da lepe, preproste obleke so več vredne od vseh mestno našemljenih cunj. Zavedati bi se morala, da obleka ne naredi človeka, ker fant ali dekle velja le toliko, kolikor je v resnici vreden. Ko bo gospodar Iskal služkinjo, ne bo vprašal, če nosi svilena krfrla nad koleni, ampak gledal bo na poštenost in pridne roke. Ko se bo ženil resen vaški fant, ne bo vprašal in gledal, ali se zna njegova izvoljenka našemiti prav po mestno. Gledal bo predvsem na zvesto srce i pomotoma objavljeno, dne 17. t. m. ODREDBE GLEDE PSOV Ker se je v poslednjih dneh pojavilo par slučajev pasje stekline, je poteštat izdal naslednje odredbe glede psov: 1) Prepovedano je, puščati pse in mačke, da se klatijo po cestah; 2) psi, ki se vodijo po ulicah, morajo biti privezani in imeti morajo nagobčnik, ki jim zabranjuje gristi. V nasprotnem slučaju se bodo psi polovili ln pobili ali pa izolirali v primernem kraju, kjer bodo vsaj Sest mesecev pod Živinozdravni-škim nadzorstvom. Stroške za to bo plačal gospodar psa; 3) prepovedano je, voditi pse v javne lokale; u-pravitelji teh lokalov morajo strogo paziti na izvrševanje te naredbe; 4) kdorkoli bi na kakršnem psu ali drugi šivali opasil znake stekline, četudi bi bil v dvomu, mora takoj poskrbeti za Izolacijo psa ter naznaniti slučaj občinski oblasti in sicer zdravstvenemu uradu (Ufficio igiene, via Riccardo PLtterl št. 2/1); 5) brez nagobčnika so lahko: psi-čuvaji, toda le na prostoru, kjer čuvajo in ki mora biti ograjen; pastirski psi pri paši ter lovski psi na lovu. Prestopki proti tem naredbam se bodo kaznovali po zakonu. POZDRAVI IZSELJENCEV S sredozemskega morja, na potovanju proti Ameriki pošiljajo staršem, bratom 1n sestram, prijateljem Ln znancem — zahvaljujoč se predvsem onim fantom, ki so jih spremljali do postaje, ko so zapuščali ivojo rodno grudo — naslednji naši izseljenci: Joško TrampuŠ, Stjak nad Vipavo; Alojzij, Rafael in Franc Brgač, Alojzij Zorman, Milan in Franc Smrdel ter Ivan Abram iz Trnja pri fit. Petru; Joftef Tomšič iz Doskavč; Matija Česen, Jernej ln Anton Sa-bec ter Ivan Sedmak iz Zagorja; Anton JeluSlč iz Herpelj; Robert dabec is II. Bistrice; Anton Ženko in Jožef Čepek iz Volč; Renče Mozetič in Mirko Skrl iz Prvačine; Anton Klinec iz Senožeč; Anton Korenika iz Trsta; Viktor Božić in Jožef Zlobec Iz Istre; Ignacij Bratovi iz Cepovana; Ivan Filipčič in Josip Saunig iz Bil j; Jožef Veliko-nja iz Sv. Mihaela; Josipi na Kaste-lec, Fani Celigoj, Ljudmila Zavad-lav iz štandreža; Metoda Gorjan, Đerta Gregorič, Kristina in Pavla Furlami ter Kristina Semule iz Prvačine; Marija in Fani Krašovec iz Ospa; Julijana Vukler iz Lokovca; Pavla Sircelj. (Op. Nkeaj imen je nečitljivih)-^ SEŽANSKI ti VINSKI SEMENJ V mesecu maju t. I. je bilo na prodaj v Sežani 2949 glav živine, in sicer: dne 3. V. 778 glav, 12. V. 1355 glav ln 22. V. 836 glav. Volov in krav 1231 glav, telet 140, konj 374, prašičev 1204. Cena goveji živini šive teše je Sla od 3fo-^369 L za stot; teleta so se prodajala po L 460 mrtve teže- konji po pasmi in lepoti; prašički, 5—10-tedenskt, od L 100—160 glava. Kupčija v obče prav dobra, posebno z voli in prašički Na trgih v Sežani, ki se vrši dvakrat v mesecu, 12. in 22.., se razproda jajo tudi manufakturno blago, obleke, obuvala, Šeleznina, lesena posoda, škropilnice za trte, mehi, brusilni kamni, kose, srpi, itd. Železniške, vozov ne in avtomobilske zveze pellejo na vse strani Sežane. Postrežba po goetilnah je točna, kuha dobra, točijo se prvovrsten kraški teran kakor tudi beta vipavska ln istrska vina. Prihodnji tržni dan bo 12. junija t. 1. SITNI TRO, Položaj v pšenici je neizpreme-nien. Na trgu prevladuje mlačnoet, ki jo povzroča pomanjkanje kupčij. Notiranja ne kažejo v splošnem m-kakih premikanj. Enako tendenco zasleduje krušna moka, ki je pa v ceni nazadovala. V Trstu se prodaja na drobno po L 188 za 100 kg. Opaža se da prihaja na trg po večini le Is argentinske pšenice pro-lsvajano blago, kl notira L176—180 franko gornje!talijanski aH furlanski mlin. Radi tega na drži več trditev češ v moki le primešane tO ali 80 odeto! kanadske jare pšenica Kanadska Manltoba 2 je namreč taka, da se mlinom ne izplača mešanje, ker vedo, da ne bi mogli doseči zahtevanih cen. V ospredju zanimanja stoji koruza. Pomanjkanje blaga Aene cene navzgor. Ru-munskega in lapl atake ga blaga sploh ni na tržaškem trgu- V Benetkah notira Fozani L 11»—114, Besarabija L 109—UO franko vagon. V Trstu se zahteva za laplat-sko potujočo koruzo L 100—110. Blago, ki dospe v Trst koncem tek. meseca, stane L 104—106. Kakovost letošnje laplatske koruze, ki je dospela s pa mikom «Belvedere», je bila zelo lepa in blago tudi že dovolj suho. Riž je nespremenjen. Debeli otrobi notirajo L 74—75 franko postaja Trst- Oves je v ceni neispremenjen in mlačen. Iz natega urada Tomaš Može - fttorje: Pobotnica za 48.05 lir se nanaša na neke carin. pristojbine; na račun vinskega davka, pa smo dokazali, da ste plačali lir 9.—, katere bodo odbite od 12.75. Potemtakem bo znašal nov plačilni nalog s kolkom vred 4.80 lir. Alojzij Kos - fttorje: Dokazali smo, da ste plačali vinski davek, zato je bil tozadevni plačilni nalog odtegnjen' Viktor Kariž - Podbreže: Tudi za Vas smo dokazali, da je bil vinski davek poravnan. Plačilni nalog je bil odtegnjen. Gr. Juriševič - Trst: Odgovor v Važi stvari je nepovoljen. A. R. Bistrica: Ali sto vposlala rentne knjižice bodisi potom zavoda «Banca d*Italia» ali potom pokrajinske zakladnice tedanjemu zakladnomu ministrstvu v izmenjavo v italijanske vrednostne papirje? Ako ste stvar pravočasno in pravilno odpremila, morate imeti v rokah tozadevno potrdilo. V slednjem slučaju bi bilo treba samo pospešiti rešitev. Dr. Feigel - Ajdovščina: Na fin. ministrstvu ne izhaja ničesar. Na podlagi dobljenih točnih informacij smo tamkaj pustili pisano spomenico in tostvarno je bilo pisano tudi na Dunaj. Fr. Žlberaa - Divača: Slučaj nam ni podrobneje znan, zato nismo v stanu izraziti kakšno svoje mnenje. Opišite nam natančno kje, kako, kdaj in ščim Je prišlo do nezgode. Fr. dekli - Žaga: Vaše vprašanje naslovite na poduredništvo v Gorici: v. Carducci, 7/1. Trnovlca, 4: Pismo je bilo odposlano v soboto, 2. t. m.; 20. t. m. se bomo prepričali je-li odgovor prispel v Trst. Če ga ne bo, bomo pospešili. Anton Pavllč - Pavlini: Ste pač pospešili pismeno rećitev Vašega rekurza, a na računskem dvoru ne izhaja, da bi bil rekurz kdaj dospel. Dokažite s poštnim potrdilom, da ste ga odposlali pravočasno in na pravi naslov! Anton Mihalj Stvar je v teku; pospešili smo rešitev. Blaž fttok - P ovir: Pri razpravi dne 10. 2. 1928 je bil Vaš rekurz sprejet. Bomo še pospešili, ko bo stvar v reviziji na voj. pokojninskem uradu. Anton UršiČ - Storje: Vaša stvar bo v kratkem rešena; tozadeven sklep Vam bo dostavljen. Frane Ivančič - Ositrovica: Razprava je določena za prihodnji 5. oktobra. Rudolf Mdek - Matenjavas: Morate osebno in neposredno zaprositi za krstni list v Jacobeny — Bukovina (Bumunija) s priporočenim plsnior,-! tcv nositi za stroške 100 lejev (približno 11 lir). Josip Gregorčič - Lokev: Tržaška zakladna delegacija nas je pomotoma Informirala, da Je bil Vaš račun odposlan v Gorico, faktično pa je bil odposlan na Reko. Županstvo Vam mora izdati spričevalo, da bivate v občini (certificato di dimora) in na podlagi tega se bo zaprosilo na Reki povračilo računa v Trst. J. v«L Šzabo: Vam je bila odbita prošnja za podelitev italijanskega državljanstva že 7. 6. 1927. leta z odlokom ministrstva notranjih zadev št. 8450—8/24673. Potemtakem je jasno, da ne morete dobivati vojne pokojnine kot tuja državljanka. Pridite v naš urad po nadaljna navodila. Zdravniške ugotovitve za vojne pokojnine. Že tretji teden priobčn-jemo na tem mestu opozorilo pod gornjim naslovom, opozorilo, ki fe ogromne važnosti za vsakega vojnega invalida. Znano Je, da nI do-Totfena nova zdravnlfika ugotovitev po pretekn petih let od dneva, ko tofte pokojnina. S tem tolmačenjem — čeprav ostane nespremenjena ta odredba za v bodočo — se nudi sedaj priložnost tudi onim, katerim Je bfla odbita prožnja, za novo zdravnižko ugotovitev na naslov revalntaeije oboljenja. Rok poteče nepreklicno N junija 1028. Jasno, da tozadevne profinje morajo potemtakem biti odposlane najkasneje do 27. junija. Tajništvo. Rojstva, smrti in poroke v Trotu dne 7. JuntJa 1928 Rojeni: fl (1 mrtev); mrtvi: 8; poroke: 4. __ Dne 8* junija 1928. Rojeni: 10; mrtvi: 10; poroke: nobena Naročajte " ..Na* Glas" iz tržaškega življenja Dve nezgodi pri Mi V ladjedelnici «S- Marca* se včeraj pral poldne pooearečU letu« mehanik Peter stanujoč v Miljah. Ko je stoječ visokem odru mrvzal neki se mu je zavrtelo v glavi tako je padel s vjJtoe kakih i metroi Prt tem se je hudo pobil po gkr ter si pretresel mc*gane. Dobil j* prvo pomoč v obvezo valni ci ladjedelnice, kamor 90 ga prenesli to« varifii, nato je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje v meeth no boknifinico, kjer se bo m o raj zdraviti — če ne nastopijo kakf komplikacije — v približno ll dneh. — Ko je 30-1 etni težak Izida* Bertollnl, stanujoč na Vrdeli-Sco« glietto At. 22, včeraj popoldne f nekim drugim delavcem skladal sodčke piva v kleti pivovaime Dreber v ulici Bonomo, mu je oa sod, ki se je prevrnil s sklada, pey del na glavo ter nato ni desno roko; sadel ga je tako hutf>, da m^ je povzročil veliko rano na glavi ter mu poleg tega odsekal prvi člen mezinca na roki. Na lice mesta je bil poklican zdravnik rešik ne postaje, ki je podal ponesi* čencu prvo pomoč ter ga dal nate prepeljati v mestno bolnižnic<\ kjer se bo moral Bertolini zdra« viti najmanj tri tedne. S kolesa je padel Kakor navadno vsak dan, taka se je &4-letni' mehanik Kare1 Prešel tudi včeraj popoldne, ko je končal svoje delo v ladjedelnici S* Marco, odpravil s kolesom domoTS v Dolino. Toda to pot je imel smolo. Ko je namreč dospel v Zavija je zdajci v bližini tamošnje uži*-ninske črte tako nerodno 7.aokr>-nil svojega jeklenega konja, da si je prevrnil z njim vred. Nezgoda je imela precej hude posledice; pri padcu se je fant močno pobil po obrazu in si vrhu tega še pretresel možgano. Na lice mesta ji moral prihiteli zdravnik rešilne postajo, ki je nesrečnega kolecarjs* za silo* obvezal ter ga dal nate; prepeljati v mestno bolnišnico. Ga ne nastopijo kake komplikacije, bo fant ozdravil v 10—14 dneh. Maščevanje muca Ker se je pojavilo v zadnjih dneh v mestu par slučajev pasje stekline, je mestni zdravstveni u-rad omejil pasjo svobodo; med! drugim je odredil, da se polove vsi psi in mačke, ki nimajo pravega gospodarja in se svobodno klatijo po ulicah. Neprilike tega lova je včeraj izkusil 55-Ietni ko-njederski pomočnik Ivan Sellan, stanujoč v ulici lstria št. 111. Vče raj popoldne je konjederec, ki ga je spremljal Sellan, ulovil v ulicj Timenus v svojo mrežo mačka, ki ga je hotel s Se^anovo pomočjo zbasati v vrečo. Toda muc je menda slutil, da v vreči no bo dobro zanj, zlasti ker se jo iz nje razle-gp'o žalostno mijavkanje nekate-1 njegovih tovarišev; kakor bi v ..iI usodo, ki ga čaka, se je na vso kriplje upiral in naposled si je hotel priboriti svobodo s tem« da jo ugriznil Sellana v desno koleno. Pa mu ni pomagalo; moral je v vrečo, Sellan pa je moral iskati pomoči v mestni bolnišnici, kjer mu je zdravnik izlečil in obvezal rano, ozdravljivo v 5—6 dneh. Tržaška porota Procis radi napada na nostcio v Presiranku Že vedno govori državni pravdnik. Včeraj zjutraj jo v ob /navi proti Petru Želeju. Silvestru Smer-duju In Ivanu Kogeju, obtoženim soudeležbe pri roparskem nr padu na obratni urad Železniške postaja v Prestranku, zopet povzel besedo drž. pravdnik comm. Pola. «ObtoŽen i niso samo ti-le,» pravi v nadaljevanju svojega govora drž. pravdnik, «vaš pravorek, dober ali slab, bo odmeval daleč od te dvorane. Povedalo so vam da ima ta zločin politično središče. Pravorek bo socialnega pomena za vso Julijsko Benečijo- Potrebno je torej, da pridemo do resnice. Cttamo v evangeliju: «XUor ljubi resnico, pride na svetlo!» V tej obrav~avi sem le vaš pravi/ konsulent in nič drugega. «Obravnava sloni na sumih. Katera obravnava ne sloni na sumiM Kako naj bi sicer prišli do prepričanja? Zvezdoslovec domneva resnico in prihaja do prepričanja po dolgotrajnih študijah. Tako je s nami tako je z vami, goepodje porotniki. Ko sumi dosegajo gotovo stopnjo upravičenosti, postanejo dokazi, postanejo prepričanja. «Ako niste gotovi krivdo obtožencev, ne smete obsoditi — toda ne dajte se motiti od tistih, ki van1 bodo kričali, da mora vaše prepričanje o krivdi biti absolutno, Če hočete obsoditi. Dovolj je, da ste o tem enostavno prepričani Prepričanje vas mora ved iti, n« pa gotovost, katero mi smrtniki ne bomo nikdar dosegli.» Govornik še enkrat v celoti obdela obravnavo, kakor smo že vče« raj opisali, obtožujoč najbolj Ze« leja. Včeraj pa je govoril obširno tudi o Smerduju in o Kogeju. «Smerdu — je izvajal oomm. Pola—je posodil kolo in celo pele-grtno, zavito v papir, kakor je zahteval Vtlhar, Smerdu jo preskr* bel Vilharju gnjati, sira in vina Smerdu je pomagal pri zločinu* V Trstu, dne 10. funija 1028. •EDINOSTi III. Kogej je prinesel Vilharju puško, vilharjeva iena sama trdi to. «V vsem pa je mogoče, da si gospodje porotniki ustvarite nekoliko razlike med Želejem in tovarišema. Zele je v obravnavi najbolj žalostna figura.» Ob zaključku svojega govora se govornik spomni junaštva miličnika Hugona Dal Fiume in pozove porotnike, naj izprašajo svojo vest in potem mirno obsodijo. Razsodba pade v pondeljek. Vesti zJioriSkega Goriške mestne vesti Goriški Izvozni trg v soboto, dne 9. Junija. Količina na trg pripeljanih čre-fienj se je ta dan še stopnjevala, tako da jih je bilo okoli 600 kvin-talov. Smo pač na viSku sezije. Cena je pa bila črešnjam vseeno dosti ugodna. Bele «vipavke» cep-ijenke so Šle po 1.70—2.00, črne fcdivjaki« pa po 3.20—3.50. Dosti 60 jih pokupili žveplarji, pa tudi izvoz je krepko posegel za Mona-kovo, Prago, manj za Dunaj. Zanimivo je pač dejstvo, da se je neki nemški list pritoževal proti previsokim cenam na goriškem trgu ter hotel na nekak čuden na-Čtoi vreči na rovaš špekulacij par veletrgovcev. Je pač le dobra kakovost našega blaga, ki zamore uspešno konkurirati z drugim blagom. Grah je pa ta dan, po dolgi sijajni bitki, zadobil udarec in je padel na 60—70. Težko se bo več zamogel dvigniti. Praga je namreč pri grahu nenadoma odpovedala ter deloma je svoje pristavil Še Dunaj. Zopet je eden na varnem Zadnjo čase se je v Gorrci izvršilo več tatvin, katerim se je poznalo. da so bile izvršene vse od ene in iste roke. Po večini so izginjale kokoši in razno perilo. Tako je tat izvršil pravcati vlom v kurnik nekega V. Poli-ja iz Gorice in mu odnesel več kokoši. Pobral mu lepi, ker se jih že od nekdaj zlasti pa izza Le banovih časov udeležuje tudi sosedna Ajdovščina, ki ta dan nima svojega sprevoda, d očim se Sturje udeleži ajdovskega cerkvenega sprevoda na bližnji dan sv. Ivana, ki je ajdovski patron. Letošnjo procesijo je ustavila ploha, ki se je ulila emd procesijo. Komaj je bM opravljen prvi, Matevžev, ln se je imel začeti drugi, Markov evangelij, se je morala procesija v naglici raz-Iti, seveda s premočeno obleko, kajti de4nifca ni Imel nihče s seboj. Zdelo se je, kakor da se vrača ljudstvo od velike procesije, v kateri je izprosilo potrebnega dežja, kakor vedo pripovedovati o njih slasti starejši ljudje. Zgodila pa se je pri tej procesiji še druga nezgoda. Za kipom Matere Božje so Sle šolske deklice v belih oblekah in z razpu&Čenimi lasmi, zaadetrmi v tančico, ter % gorečimi svečami v rokah. Ena izmed njih je po neprevidnosti aH nesreči s svojo gorečo svečo pre-žgala pajčolan pri kipu in s tem povzročila, da se je v trenutku vnela še neki drugi deklJicI bela spominska obleka od njene lanske birme, njen pajčolan in njeni dolgi razpužčena lasje. Bližnje ženske so s šopi rož naglo pogasile ogenj in preprečile hujšo nesrečo. Ze ta nezgoda sama na sebi govori dovolj prepričevalno, da goreče sveče ne spadajo pri procesiji v roke otrok. KAL PRI KANALU Smrtna kosa. Danes moramo sporočati v svet tužno vest. In ta je res pretužna. Komaj se iajx>vrnil iz bolnišnice naš priljublfHfc' občinski čuvaj in izvrsten cerkveni pevec Franc Šu-ligoj med svoje prijatelje in znance — moral je prestati nevarne operacije — že izvemo druge pretresljive dogodke iz njegove hiše. Njegova skrbna žena Lucija, ki je morala toliko skrbeti in pretrpeti za časa moževe bolezni, je morala pred par dnevi leči; in nihče ni slutil da se odpravlja na večno pot, od koder ni vrnitve. Smrt je v sredo zamahnila in pokosila. Vsi zdravniki je niso mogli iztrgati, še mlado, neizprosni smrti in jo obvarovati ljubkim Še-sterim otročičem, ki jih je ona tako rada imela. Težko bodo prenašali izgubo predrage mamice. Vladica pa tega ne čuti; ona ima pet mesecev in spančka, a ona bo Čutila najbolj. O, Bog, ali nimaš zadosti an-geljčkov v nebesih, da bi vsaj malo počakal! Nocoj smo jo položili v grob. Nihče ne govori nagrobnega govora, ali tisoče src krvavi. Zvon se joče. Nebo je temno, žalostno, da nikoli tako. Ptički ne pojejo. Veter ne piha; vse je utihnilo, le srca se pogovarjajo z Bogom. Ne pomnimo takega pogreba. Naša prošnja in tožba sega do neba. Draga Lucija, sedem in trideset let si gledala ta svet, svet nas ubogih trpinov. Stanko, France, Cvetko, Vladko in Danica strme jokajoč ob tvojem grobu, a Vladka te čaka doma... Draga Lucija, ali si zamo-gla podariti večji zaklad temu svetu? Sest angeljčkov! Vemo, 9, Belgija 2o3-267, Francija 74.50-74.80, London 02-65-92-85. New York 18.93-18.99, Španija 314-320, Švica 364.75-3G6.75 Atene 24.50-25, Berlin 450.50-450.50, Bukarešt 11.55-11-95, Praga 56.10-56.40, Ogrska 328.25-334.25, Dunaj 264.20-270.20. Uradna cena zlata (8. 6.J 366.49; Liktorsko posojilo 86.—; vojnood-škodninske obveznice 77.70. LISTNICA UREDNIŠTVA G. Fr. Hr. - Trnovo-Blstrica: Evo vam naslov, ki ga želite: Wien VII. Stiftgasse 21, I. Desetletnica osmenb žrtev Frane Bark Proti koncu maja je preteklo deset let, odkar je v Radgoni padlo osmero žrtev. TI eo bili: računski podčastnik Andrej Metihen, korpo-ral Rudolf Ukovič, korpo ral Anton Svale, Peter Hvala, Rihard Breh, Liberato Bel lan, Giovanni Maniac-oo in Marko Fraj. Obdolžili so jih oboroženega vojaškega upora, ki se je bil iivrftil v noči z dne 23. na maja. Avstrija ni imela usmiljenja, postavljeni so bili pred vojno sodišče in ustreljeni. Povod upora. Bil sem priča tistih dogodkov, ki se jih še danes dobro spominjam. Leta 1918. je bilo četrto leto vojne, ki je potekalo h koncu. Vojaki so bili lačni in naveličani, postajalo je že vsakomur jasno, da se zmaga ne bo nagnila na nemško-avstrij-sko stran, bila je to tudi tiha Želja večine vojakov nenemških narodov. Glasovi, ki so jih bili dvignili jugoslovanski in češki poslanci v dunajskem parlamentu za pravice svojih narodov, tudi med vojaštvom niso bili brez odmeva. Zavedni Italijani, ki so tvorili lep del sedem in devetdesetega pešpelka a kadrom v Radgoni, so bili tudi že ustvarili svoje sanje in so bili vse drugo kot navdušeni za Avstrijo-Poleg lakote in poleg omenjenega duševnega razpoloženja med vojaštvom je pripomoglo do upora v Radgoni še eno dejstvo, ki ga ne smemo prezreti. Na dvorišču Kodo-ličeve vojašnice so stali dolgi, barakam podobni hlevi, v katerih so bili nastanjeni tisti vojaki, ki so se bili vrnili iz ruskega ujetništva. Ti so že enkrat pretrpeli grozo fronte, pomanjkanje v ujetništvu, po polomu boljševikov jih je prignalo hrepenenje v domovino. Verjeli so celo, da jih bodo pustili pri svojih družinah. Motili so se. Poslali so jih samo po nekaj tednov na dopust, nato so jih pripravljali za novo fronto. Mislili so, da so si rešili življenje, a so jih pošiljali v novo trpljenje in smrt. To jim jo bilo odveč. Poleg tega je treba pomisliti, da so ti ljudje preživeli rusko revolucijo, ko so od vseh strani odmevali klici: «Vsi smo bratje; čemu bi se streljali med seboj ?» O-gromna večina izmed njih je prišla s temi idejami v svojo domovino. Vsa ta dejstva so pripravila upor, ki je izbruhnil nenadoma, skoraj nehote, saj se nihče ni pripravljal nanj, dasi je bil v duši vsakdo zanj dozorel. Upor pa so začeli in uprizorili baš tisti ljudje, ki so se vrnili iz ruskega ujetništva in bivali v hlevih na dvorišču Kodoličeve vojašnice. Nekatere podrobnosti o začetku upora bodo bržkone za vedno zavite v tajnost. Jaz bom opisal dogodke le, kolikor sem jih sam videl in doživel, ali so mi verodostojne priče potrdile to ali ono dejstvo-Spominjam se dobro večera dne 23. maja; imel sem tisto noč službo nadzornika vlioda na vratih Kodoličeve vojašnice, v kateri je bila nastanjena druga četa. Upor se pričenja. Bilo je nekaj minut pred deseto uro zvečer. V vojašnici je bilo vse tiho, potihnili so tudi glasovi na dvorišču, vojaki so se po večini spravili v postelje, le nekatere sence so še lazile okrog oglov. Nenadoma se je oglasilo na radgonskih ulicah petje. Vojaki so peii eno izmed tistih pesmi, ki sicer po zakonu ni bila prepovedana, a jc vojaki vendarle niso smeli peti do svoje mile volje. Sledilo je vpitje in vzklikanje, vriskanje in kričanje, s katerim so dajali duška svojim čuvstvom in nezadovoljstvu. Mislil sem, da gre za družbo pi-j^ih vojakov, ki so se nekoliko raavneli, a bodo šli spat in se pomirili. Kot so pripovedovali pozneje, se je nahajalo tisti večer v neki radgonski gostilni več vojakov, ki so se ob pijači razvneli radi aretacije računskega podčastnika Andreja Melihna. Ta je bil obdolžen, da je imel hujskajoč nagovor na vojake in da je vzkliknil: «2ivela Jugoslavija!» Dejstvo bajć je bi4o, da se je Melihen nahajal s svojimi tovariši v neki gostilni, kjer so navdušeno govorili o jugoslovenski deklaraciji. Da je moral biti Melihen med ostalimi vojaki priljubljen, priča dejstvo, da jih je bolela njegova aretacija in so tej bolečini dajali vnanega izraza. Vpitje se je približevalo vojašnici, pozni došleci so stopili na dvorišče- Vzkliki so se nadaljevali, že so bile slišne besedo o uporu. Slučaj je hotel, da tistega večera ni bilo niti enega častnika ali narednika v vojašnici. Nekateri podčastniki pa so bili itak vzajemni z ostalim vojaštvom. Kljub temu sem slišal nekoga, ki jih je miril: «Tiho! Pojdite spat!» In že so se skoraj pomirili, vzkliki so ponehali, ko se je nekdo znova razvnel. V tej raz-vnetosti je udaril po šipi v oknu barake in jo razbil. To ga je razvnelo še bolj, začel je kričati in razbijati šipe drugo za drugo. Kakor da je bilo s tem dano znamenje za upor. Kri se je razvnela. Nekdo jo skočil v eno izmed barak, prinesel puško in ustrelil v zrak. Streli in boj zunaj Rezko je zadonel strel med poslopji. Počili so novi streli. Slišen je bil klic: «Po puške, na upor!» Leteli so no nove puške in streljali v zrak. Začeli so kričati: «Vsi ven! Puške v roke! Na ulico!» Nekateri vojaki ki so ubogali, popadli so za puške in hiteli na prosto- Drugi so imeli početje za nesmiselno, niso se hoteli mefiatl v nevarnost, zato se niso zganili Ostali pa so streljali v barake: « Ven, ali vas pobijemo!« Bilo je nevarno ostati v barakah, zato je bilo kmalu vse v oroftju. Med tem so padli na ulici prvi streli. Po prvih strelih so se prlkasatt častniki, ki so bili tisto uro ie shrani v svoji menzf. Pri vojašnici so srečali nekaj vojakov s pulkami. Strel je padel, eden Izmed častnikov je bil ranjen v nogo, tovariši so ga vlekli s seboj ln beiali Po stranskih ulfcah so pribetali na trg, s katerega je iz razdalje nekaj sto metrov vidno na ulico ob Kodo-ličevi vojašnici. Pričela je bitka. Uporniki so ležali ob vojaSnici in streljali na trg, častniki so ležali V strelni črti na trgu in streljali na upornike. Opozoriti moram, da se je upora udeležila le druga četa, ki je bila nastanjena v Kodoličevi vojašnici, in tisti del vojaštva, ki je bil nastanjen na dvorišču vojašnice. Pridružila se je tudi vojašnica poveljstva, ki je bila oddaljena le nekaj nad sto korakov. Ostale čete so bile nastanjene na gradu in v barakah za gradom, oddelek strojnic pa ob postaji. Vsi ti o uporu še vedeli niso, kvečjemu so nekateri slišali streljanje v mestu- Prebudili so jih Sele častniki, ki so jih poslali v strelno črto na radgonski trg. Štirje uporniki so bili s nasajenimi bajoneti vdrli v Kodoličevo vojašnico, iz katere so s silo izgnali drugo četo, naj se gre bojevat. Pod streho vojašnice so bili našli zaboj nabojev, ki so jih rabili za ostro streljanje pri vojaških vajah. Ta zaboj so zavlekli na ulico, bilo je edino strelivo (razen tistih par nabojev, ki jih ima vsak vojak), s katerim so razpolagali uporniki. Tisti uporniki, ki so vzeli zadevo za resno, so imeli obilico dela. Po večini se vojaštvo ni hotelo spustiti v boj radi bojazni, nerazumevanja ali ker je videlo nezmisel takega početja. Malo je bilo tistih, ki so ležali na ulici ob vojašnici, se hrar bro branili in napadali. Boj je postajal brezupen. Okrog polnoči je bilo, ko so zapeketale na trgu strojnice, pred vojašnico se je razlegnil krik prvega ranjenca. Veselje in vživanje v kantfnL Tudi v tem slučaju, kakor v vseh podobnih slučajih uporov ali revolucij, se je zgodilo, da so ni tvegali za idejo 3voje življenje, drugi pa so izrabili priliko za ropanje. Teh je bila večina Jedva so bili na dvorišču ali zunaj vojašnice, že so odložili puške, vdrli v kantino in jo začeli ropati- Konzerve, steklenice ruma, konjak, sir in ribe, vse je bilo dobrodošlo. Sod vina se je praznil, dva veseljaka sta imela zar vihane rokave do komolcev, točila sta zastonj in ponujala vojakom. V velikanski posodi je na razbeljenem ognjišču vrela mast, v kateri so odskakovali kosi mesa, ki so ga bili ukradli v vojaški kuhinji. Med tem, ko se je na ulici vršil boj, je vladalo v bližini kantine veselje in pojedina. Nekateri vojaki so vdrli v skladišča in v pisarno, uničili so nekaj knjig, pobrali denar, se na novo preoblekli, natrpali v nahrbtnike novih Čevljev in izginili na Madžarsko. (Nadaljevanje in konec v torkovi «Edinosti*.) Gospodarstvo Kmetijsko gospodarstvo Nasveti živinorejcem (Glej «Ed.» od 5. VI.) Oni Živinorejec, ki plemeni svojo domačo pasmo v čistokrvno enobarvno švicarsko pasmo, ne postopa slabo, ker na ta način utrjuje dobre lastnosti, osobito mlečnost. Tudi je znano, da je ta pasma trdna, ješča, skromna, da s precejšnjo sigurnostjo prenaša svoje lastnosti na potomce itd. Večkrat se ču-jejo opazke, da je to le beseda. V neko občino na Notranjskem so pred par leti uvedli nekaj komadov te pasme, a uspehi niso dosegli pričakovanja. Nič čudnega. Pametnejši gospodarji so predvidevali neuspehe. Že dejstvo, . da je bila živina nabavljena na sejmu v mestu Bre-scia, ne govori v prilog* uspehom. Sicer pa tudi Če so živali čistokrvne, ni še rečeno, da mo-iajo biti njih potomci Ženskega spola dobre mlekarica (za to je namreč šlo). Ne smemo misliti, da so vse krave te pasme dobre mlekarice. Vprašanje je, če je živinče iz dobre mlečne rodbine. Take živali ne potujejo po sejmih, ampak jih je treba poiskati na domu in se prepričati iz rodovnika glede njenih lastnosti. V tem slučaju je cena sicer višja, a to ne bi smelo ovirati, če nam je v resnici za izboljšanje živinoreje. Dobro seme je predpogoj napredkul Dalje ni nabavljena živina dobila pravih pogojev, ker je došla v slabe hleve, slabo krmo in sploh v slabo nego. Slednjič pa je še vprašanje, s kakim bikom so krave plemenili in kakšna je bila odgoja telet. Otresimo se vendar enkrat pretiranih upov v čudežnost pasme, ker je ttwH ona v oblasti naravnega zakona in so njene zmožnosti odvisne od krave, plemenitve, vrreje Itd. Saj smo večno v istem krogu: Dajaj ln boš jemali Storimo tedaj svojo dolžnost in ravnajmo sa natančno in dosledno po pravcih umne živinoreje. Sele. nato bomo imeli pravico ocenjevati posamezno žival in pasmo. Kakor moramo najprej sejati ln dele nato žanjemo, tako je tudi v živinoreji: delaj vztrajno in pametno, in Imel boš u-spehe, kakor jih že davno za^ znamujejo druge napredne dežele. Nismo si nič na boljšem, če vsevprek pobijamo, ker je in o-stane resnično, da 0X0 = 0. §e par besed o zdravju živine, ker veliko je še gospodarjev, ki so še vedno mnenj a, da je govedo tako močno, utrjeno in za bolezni neobčutljivo, da je vsaka skrb za njeno zdravje odveč. Žival lahko prenaša mraz, vročino, vlago, nesnago, slab zrak itd., ne da bi ji to kaj škodovalo. Tako se tolažijo gospodarji, ki jim ni do negovanja živine. To mnenje bi bilo upravičeno kvečjemu za svobodno v naravi živeče živali, nikoli pa ne za naše popolnoma v človeški odvisnosti nahajajočo se živino, ki se mora zadovoljiti, kar ji človek nudi. Kolikokrat je vzrok bolezni v zunanjih vplivih, n. pr. v škodljivi klaji, pijači, nepravilnem krmljenju, a tudi v nesnagi, pomanjkanju, dobrega zraka itd.! Naši hlevi so v zdravstvenem pogledu večkrat vsega obsojanja vredni. Pisec teh nasvetov je pregledal v enem in istem okraju 1080 hlevov. Uspeh je bil ta-le: ^ Hlevi: popolnoma suhi 107, eadostno svetli 302, zadostno zračni 175, deloma suhi 776, mokri 197, nezadostno svetli 778, nezadostno zračni 905. (Pride še.) Loterijske številke izžrebane 9. junija 1928.3 BARI 35 46 38 55 71 FIRENZE 84 49 72 16 47 MILANO 10 58 13 53 31 NAPOLI 71 25 1 59 40 PALERMO 59 14 49 61 45 ROMA 90 0 46 17 57 TORINO 14 46 8 36 67 VENEZIA 30 62 10 45 81 RAZNE ZAMOSTI V opičji farmi. Tik ob francoski meji, v Mentone, si je sezidala pred leti na hribčku, s katerega se ima krason razgled na riviero do Monte Carla, bogata Američanka divno vilo, koje lastnik je sedaj ruski profesor Sergij Voronov, pomlajevalec starine. Časnikarjem je radi njihove radovednosti zabranjen vstop v to vilo. Vkljub temu se je posrečilo priti v zabranjeno vilo nekemu nemškemu žurnalistu, ki je nato popisal svoje vtise. Najvažnejša stavba na tem posestvu je seveda opičja vila. kjer živi 65 opic. Vsi prostori so so zamreženi, da ne morejo opice uiti. Po večini so opice šimpanzi, pavijani, a tudi en orang-utan skače med njimi. Vsaka opica ima lostno jedilnico in lastno spalnico. Prostosti imajo dovoli, lahko skačejo telovaoijo, plezajo i t d. Opice dobivajo za zajtrk mlečno čokolade čez dan pa ob določenih urah jabolka banane, repo, mehki kruh. Tudi če so prostori zaprti, skrbe ventilatorji vedno za zveži zrak, če i* pa mrzlo, zvišuje centralna kurjava temperaturo do 20 stopenj gor-kote, katera jim najbolj pri j a. Najbolj nevarna bolezen za opice je jetika. Kakor hitro se osumi ta ali ona žival, da je bolehna, se loči od drugih. Zvedel je žurnalist od čuvaja opičjega zverin jaka, da stane žival iz Nubije ali Abesinije do o-semtisoč lir. Operacije, ko se po-mlajajo stare osebe z opičjimi žlezami, se vrše v opičjem poslopju-Nekaterim Živalim so se že večkrat odvzele žleze. Od prvega poskusa pred dvanajstimi leti, je doktor Voronov uporabil doslej kakih 700 opec. Opičja farmas tane dr ja Voronova ogromne svote- Ves svoj denar ima naložen v opicah. Po njegovem mnenju je premalo opic na svetu, da bi se z njimi pomladilo vse človeštvo. Tako je drzen Časnikar vendar le vsaj nekoliko odgrnil skrivnostno odejo, s katero je bila doslej pokrita Voronova delavnica v katero prideš bogat starec in katero zapustiš reven mladenič, kajti pomlajevalna operacija požre lepo svoto denarja, če pomislimo, koliko stane ena sama opica ln v kaki udobnosti morajo opice živeti, da si ohranijo tako potrebne žleze zdrave. Na vislice Pred poroto se je končala te dneve v Zagrebu razprava proti roparju Pavlu Prpiću in njegovi tolpi. Obtoženi so bili številnih umorov in ropov. Prpič in pet njegovih tovarišev so bili obsojeni na vislice. Na vprašanje, Če imajo kaj dostaviti, je izjavila šestorica na smrt obsojenih zločincev, da ne zahtevajo ničesar več in da so zadovoljni s svojo usodo. Prodajalna (zgotovljenih oblek DAVIDE CAVALIERO Trst - Corso Garibaldi it. 5 (prej Barrlera vocohla) Bogata izb era nacionalnega In Inozemskega blaga za moške obleke v najmodernejših barvah. LASTNA KROJAĆNIOA BOGATA IZBERfi OBLEK ZA BIRMO. Cene zmerne. Resna postrežba. Govori se slovensko. ZOBOZDRAVNIK dr. Paolo Natzbandt zdravnik-kirurg KOBARID (522) Pstella sb dote ? hlm ali bara Mw\" a ZOBOZDRAVNIK TRST VIA S. LAZZAKO 23,11. Najprikladnejša darila U BIRMO dobite pri ALBERTU POVHU,Trst, Via Kanimo Zahtevajte vedno originalno »leklenico ! AfflšuAH! vseb«|e Ikiiiire, H fe dobro sredstvo proV IZPAD, ^tll ^ LAS in £i*tl kri mm tMLLMPM - 1ESI I ■ LASTNIK F. BOLAFFIO vi© GiuSianl 42 (Sv. laf ob) ^ Gcrloa - Fisflel, Via G. Cardurci 9 Al Gran Risparmio LEVI - Trst, via S. Lazzaro 9 Bombažev ina......L m Bombaževina, visoka 90 cm . • 2.40 . Platno Madonna......2.80 . Platno Madonna, debelo, . . . 3.— . Platno Douglas, težko, .... 3.50 . Platno Douglas, visoko 150 cm . 6.20 . Pelle uovo.....od L 2.80 naprej Robčki z ajourjem ... L —.50 komad Kuhinjske cunje, velike . » 1.50 Kuhinjske cunje, platnene . . L 3 50 m Musola volnena, v vseh barvah L 11.— m „Bcrgo" za hlače . . od L 6.— naprej Popeline za srajce . . - 4.&0 » Ostanki madapolana, črtanega 3Va m L 10.— Velika izbera priov, prtičev, brisač, gobastih in iz sukanca, in nogavic vseh vrst za otroke, ženske in moške. FALCERI LUIGI ZALUČA POHIŠTVA Tnt.Mr.flM 13 [mm in 12.1. nadrti. Poročne sobe, orehove, bukove, topolove. kostanjeve, mahagonijeve itd. Lakirano kuhinjsko pohiitvo z mramorjun ali brez tega. Žimnice z žimo ali volno. == Vzmeti od L 60.— naprej. 506 Prodajajo se tudi posamezni kosi. --Najnižjo oene v Trstu,-- Zadnje novosti, »zgotovljene obleke in po meri, blago, svf-lenine, perilo, platno, površniki i. t. d. i. t. d. Via Roma 3, 111. nodstrouia tlarotaji „EDI! [EM ordinira V TRSTU VIA S. LAZZARO 23, II. n. (zraven kavarn« Rom«) od 10. ln pol predp. do 13 V MABREŽINI ordinira »amo popoldne od 14 do IS (na lastnem domu) ■FRSV UUMJANSKA KREDITNA MNL'A PODRUŽNICA v IRSIII Glavnica in reserve Dinarjev 60,000.000 - Telet. 5-15, 22-ae Obreslnje vloge na vioznila hiUtficaH P© 4%, no tthollh rstiinlfi tn vezane vlege n^SpovoUsisje po dofiovoFK. - Prejemu DiN&BJE ln druiio tejo veljavo m (elioCt ratm po no|ngo<3n^J$iH pogojtn. Izvrsm« vse v b&asCoo slrofto spadčuote posle. RODBS2NICC: SOBICA, BreZtce, Celje, CcTRsmeU, Mr»«J, Pf«ii»»r, rietfcofl*, wo»i Sa«, Nove mesto. Ptuj, »afcek, Snr«le?«, StoieiUUrad«, S*H»i. Ill*«"« - Sei®flsiMi ebpozJtor« : Rotiai&a Slatin«. Natprlhlfiđiicjša zveza z Jngoslavtfo. Blagajna Je odprto od t^-UV1 M od 14'J*-10 FERftO ČHlNA PIGATTI Okimbnla« sredstvo, predpisano od zdnvnilklfc avtorltat proti MALOKRVNOSTI, bledici In zrn OKREVANJE LEKARNA ZANETT9 - TRST - Vi» MaiiN Hrtfov iio-oftrtno zadruga v iniu -------- ItlirON 16 04. TrrrroN 10-04. reHlstroTona i aeo.ieje.ilm JaiaMrom fia Milano St priOlOe (vofial XXX ottobre) ________ Obrestuje hranilne vloge po 4 % Vrtle tMe, vezane na napoved, pa tlegovora. - Trftovcen In ekriBlka« nfvnrja lekoce tehovne ratuot. - Davek m otresti ptefaje zavod miid. izvrtate nakazilo pod ugodnim! pogoji za Jutfofiovtfo In ostele Inozemske trde. sprejema mM iMtfc na tefcotl roCcn v DINARJIH ter j» atoreituje najoHad-. naje posojila na menično poroitvo ln zastavo vreOnetmiD papirjev ali dragocenosti. - Eskemptlra trgovske etebie. are od «e 12. la pol dopoldne In od Z. ta pol do 4. popoldne.