#        Èe ti nekdo reèe: “Predstavi se! Identifi- ciraj se!”, boš verjetno najprej povedal svoje ime, nato morda navedel delo, ki ga oprav- ljaš, povedal, od kod prihajaš, navedel svoje dru`inske vezi in odnose, v katerih se nahajaš. V mnogih kulturah bi navedel še ime svojih staršev ali razširjene dru`ine. Govoriti o svoji “identiteti” torej pomeni govoriti o tem, kako vzpostavimo svoje mesto v jeziku in svetu lju- di okoli nas: imena so zato, da se jih uporab- lja, da jih ne izrekamo le mi, ampak jih tudi nam izrekajo drugi; delo je naèin vkljuèevanja v èloveški proces spreminjanja lastnega oko- lja; in to, kdo smo, postane ljudem okrog nas jasno, ko se postavimo na zemljevid odnosov. Preden zaènemo abstraktno razmišljati o tem, kaj je tisto bistveno za kršèansko identiteto, nam bo morda koristilo, èe se samo za trenu- tek ustavimo in obstanemo ob tem elementu — preprosto postaviti se na zemljevid. Torej, kako v tem okviru mi kot kristjani odgovarjamo na izziv, da se predstavimo in identificiramo? Kristjani nosimo Kristusovo ime. Smo ljudje, ki jih poznajo po njihovi zvestobi in njihovi povezanosti z zgodovinsko osebo, ki so ji njeni uèenci nadeli naziv “ma- ziljeni monarh” — z Jezusom, Judom iz Na- zareta. Vsakiè, ko reèemo “kristjan”, vzame- mo za samoumevno neko zgodbo in mesto v zgodovini — zgodbo in mesto tistih ljudi, s katerimi je Bog v daljni preteklosti sklenil za- vezo, ljudi, ki jih je poklical, da bi lahko v njihovem `ivljenju skupaj z njim pokazal svo- jo slavo. In `e smo na podroèju dela in od- nosov. Povezani smo s to zgodovino Bo`je za- veze. Kot `ivljenja teh, ki so zvesti “mazilje- nemu monarhu” v judovski tradiciji, naj bi bila naša `ivljenja `ivo prièevanje tega, da je 637    6      Bog zvest svojim obljubam. Nikakor ne mo- remo izraziti svoje identitete, ne da bi se za- pletli v to zgodbo in v ta kontekst. Razlo`iti besedo “Kristus” pomeni razlo`iti, kaj je to biti narod, ki obstaja zato, ker je Bog obljubil, da bo z njim, narod, ki mu je Bog zapovedal pokazati svetu, kakšen je On sam. In reèi, da smo sedaj pod oblastjo mazi- ljenega monarha, ki je `ivel na zemlji pred dva tisoè leti, pomeni istoèasno tudi povedati nekaj o tem “monarhu”. Njegovo `ivljenje in navzoènost nista le stvar zapisa, pripovedi. Obstajajo skupine, ki se poimenujejo po svo- jih ustanoviteljih in se identificirajo z njimi — luteranci, marksisti –, toda ime, ki ga zase uporabljamo kristjani, ni takšno ravno zaradi tega, kar pomeni naziv “Kristus”. Mi se ne oziramo nazaj k svojemu ustanovitelju; mi gledamo sedaj, naokrog, navznoter, išèoè navzoènost, ki ima oblast nad našimi `ivljenji in je dejavna danes. In tako `e zaobjemamo naèine, na katere bomo teološko, znanstveno razmišljali o zgodbi Jezusovega vstajenja in vnebohoda. A ko gremo naprej, postane identiteta, ki jo zarisujemo, še bolj polna. Kaj nam mazi- ljeni kralj govori, da naj delamo, in kako nam daje moè, da to storimo? Tako kot ju- dovsko ljudstvo naj bi razkrivali, da je Bog, katerega oblast ima kralj, Bog pravice, nepri- stranski, vesoljen, Bog, ki je svoboden, da od- pušèa `alitve. In to, kdo ta Bog je, naj bi po- kazali tudi z besedami, s katerimi nam naš kralj govori, naj naslavljamo Boga. Klièemo naj ga “Oèe” in z njim naj bomo v osebnem, zaupnem odnosu. Naša identiteta ni le v od- nosih z drugimi ljudmi in v naših prizade- vanjih oblikovati te odnose v skladu s praviè-              nostjo in usmiljenjem. Naša identiteta je v našem odnosu z Bogom in v trudu izraziti ta odnos v besedah in dejanjih. V gršèini je be- seda leitourgeia najprej pomenila delo za javno dobro, preden je prevzela pomen javne Bo`je slu`be. Kršèanska identiteta je “liturgièna” v obeh pomenih — je trud ljudi, skupnosti, ki preko vsakodnevnih dejanj in preko èašèe- nja ka`e Boga drug drugemu in svetu okrog sebe. Naša “liturgija” je tako èašèenje Boga zaradi Boga samega in slu`enje svetu, ki je pohabljen zaradi ponosa in pohlepa. Ne izra- `a se le v skrbi, hrepenenju za èloveško dru- `ino, posebno sredi revšèine in nasilja, am- pak tudi v skrbi za ves materialni svet, ki še vedno trpi nasilje zaradi vzdr`evanja udobja uspešne in bogate èloveške manjšine na ra- èun naših skupnih virov in sredstev. “Predstavi se!” klièe svet kristjanu in krist- jan reèe (tako kot so rekli muèenci v prvih sto- letjih): “Smo slu`abniki monarha, monarha naroda, ki ga je osvobodil Bog, da bi s tem svo- jim enkratnim dejanjem v njihovem `ivljenju skupaj z njim pokazal svojo ljubezen in moè. Smo slu`abniki monarha, èigar oblast pripada sedanjosti in prihodnosti ravno toliko kot pre- teklosti. Smo prièe doslednosti Boga, ki ga niè ne more odvrniti od njegovega namena, ne neka ustvarjena moè, ne naši padci ali izdajs- tva. Smo veè kot samo slu`abniki in prièe, ker nam je dano govoriti, kot da bi bili, tako kot naš kralj, svobodni biti zaupni z Bogom. Bog je prestopil razdaljo med nami in nebom ter nas popeljal v svojo bli`ino. Kadar govorimo neposredno z Bogom, govorimo z glasom, ki nam ga je sam Bog dal v uporabo.” Tako se torej kristjani, ko košèek za košè- kom razkrivajo, kaj pomeni ime, ki ga upo- rabljajo zase, postavljajo na zemljevid èloveške zgodovine. Preden zaènejo analizirati doktri- ne, ki so nujne za pogovor in abstraktno spo- roèanje o tej identiteti, `e govorijo o sebi in svojem pripadanju tej zgodbi in temu nizu mo`nosti. Veroizpoved, preprièanje in struk- tura izhajajo iz tega. In lahko bi se izrazili zelo moèno, celo šokantno, èe bi dejali, da se kristjani ne identificirajo, predstavljajo le kot slu`abniki maziljenega kralja, ampak kot Kristus. Njihovo mesto v svetu je njegovo me- sto. Ko dopustijo, da postanejo njegovi pri- èevalci, ter tako pri svojem delu kot pri èaš- èenju storijo, kar jim omogoèa njegova ob- last, so tam, kjer je on, in zavzemajo njegovo mesto. Kršèanski spisi pravijo, da verniki no- sijo Kristusovo ime, da je njegovo ime zapi- sano na njihovih èelih, da je njihovo skupno `ivljenje materialno “telo” za maziljenega kra- lja na zemlji. Kršèanska identiteta je pripadati, spadati v kraj, na mesto, ki nam ga je Jezus doloèil. Z `ivljenjem na tem mestu na neki naèin zaè- nemo deliti Jezusovo identiteto, nositi nje- govo ime in biti v takšnem odnosu z Bogom in s svetom, kot ga ima on. Pozabite za tre- nutek “kršèanstvo” — kršèanstvo je sistem idej, ki tekmujejo z drugimi idejami na trgu. Osre- dotoèite se na mesto na svetu, ki je mesto Je- zusa Maziljenca, in kaj je tisto, kar na tem mestu zaradi tega postane mogoèe. Obstaja razlika med videnjem sveta kot teritorija, kjer tekmujejo sistemi, kjer skupine z razliènimi povezavami `ivijo na raèun druga druge, kjer se rivalstvu ne da ube`ati, in vi- denjem sveta kot teritorija, kjer ti preprosto biti na nekem kraju omogoèi videti, reèi in narediti doloèene stvari, ki drugje niso mo`- ne. Sklicevanje kršèanskega preprièanja ni v prvi vrsti in predvsem v tem, da ponuja edini toèen sistem mišljenja nasproti vsem drugim tekmecem, ampak da nam je s tem, ko sto- jimo na Kristusovem mestu, dano `iveti v tako zaupnem odnosu z Bogom, da noben strah in noben padec ne moreta nikoli pre- lomiti Bo`je obljube do nas, in omogoèeno `iveti medsebojno razumevanje in darovanje do takšne mere, da nas ne more noben èlo- veški prepir ali loèitev pripeljati do nenad- zorovanega nasilja in vzajemne škode. Od tu  # lahko vidiš, kar moraš videti, da bi bil pomir- jen z Bogom in z Bo`jim stvarstvom, in tudi kar potrebuješ, da bi bil pomirjen sam s sabo, priznavajoè svojo potrebo po usmilje- nju in ponovnem stvarjenju. Ta pogled od samega zaèetka predpostav- lja, da `ivimo v svetu pluralnih pogledov ter da ni nobenega “pogleda od nikoder”, kakor filozofi vèasih izra`ajo zahtevo po absolut- nem védenju. Biti kristjan ne pomeni lastiti si absolutno védenje, marveè lastiti si po- gled, ki bo preobrazil naše najgloblje zako- reninjene rane in strahove ter tako spreme- nil svet na najpomembnejši ravni. To je po- gled, ki je odvisen od tega, da si tam, kjer je Jezus, pod njegovo oblastjo, da deliš “dih” njegovega `ivljenja, vidiš, kar on vidi — Boga kot Abba, Oèeta; Boga, povsem pre- danega ljudem, v `ivljenju katerih `eli po- novno ustvariti svoje `ivljenje. Na kakšen naèin je to ekskluzivna zah- teva, ekskluzivna trditev? V nekem smislu ne more biti niè drugega kot ekskluzivna. Ni kršèanske identitete, ki se ne bi zaèela tu-        E. Dolinar: Grem in hodim za teboj, glina.       kaj. Poskušajte rekonstruirati “identiteto” iz naèel, idealov ali èesar koli, in na koncu se boste znašli z neèim, kar je povsem dru- gaèno od svetopisemskega opisa bivanja “v Kristusu”. In ker je biti v Kristusu povezano z eno samo, izjemno zgodovino — zgodovino judovske vere in mo`a iz Nazareta, preprosto ni jasno, kaj bi pomenilo reèi, da bi naèe- loma ta pogled lahko pridobil kdor koli, kjer koli, s kakršno koli predanostjo. Vendar pa v drugem smislu ekskluzivnost tu ni mo`na, vsekakor ne ekskluzivnost sistema idej in za- kljuèkov, za katere nekdo trdi, da so konèni in absolutni. Jezusovo mesto je odprto vsem, ki `elijo videti, kar vidijo kristjani, in posta- ti, kar postajajo kristjani. In noben kršèan- ski vernik nima v svoji lasti nekakšnega zemljevida, ki oznaèuje, kje toèno je treba postaviti meje tega mesta, ali kljuèa, ki bi druge zaklenil ali ven ali noter. Toda tako kot je z vsakim drugim pogle- dom, tudi kristjan ne vidi, kar se da videti iz drugih perspektiv. Bil bi neumen, èe bi trdil, da se z drugaène perspektive ne more niè vi- deti ali da vsaka druga perspektiva vse tako moèno popaèi, da se ne da povedati nobene prave resnice. Toda èe reèem, da so samo, ka- dar smo na tem mestu, rane v polnosti oz- dravljene, grehi odpušèeni, posinovljenje v Bo`jo zaupno navzoènost obljubljeno, potem to predpostavlja, da si je nad vse drugo treba `eleti posinovljenja in odpušèanja. In tega nima v svojem središèu vsaka perspektiva. Kar `elim povedati o teh drugih pogledih, ni to, da se motijo, ampak da izpušèajo tisto, ker je najpomembnejše v èloveških prizadevanjih. Vendar vem, da tem drugim to nikoli ne bo oèitno. Samo v luèi tiste vrste skupnega dela in skupnega upanja, ki prinaša v središèe to, za kar jaz verjamem, da je najpomembnejše za èloveštvo, lahko pridemo skupaj, lahko drugim predstavimo naš pogled. In tekom tega sodelovanja bom lahko tudi izvedel, da so stvari — morda manj odloèilne, vendar kljub temu neznansko pomembne, ki me jih moj pogled ni nauèil videti ali ceniti. Kaj to pomeni za dejansko, vsakdanjo iz- kušnjo `ivljenja sredi pluralnosti verskih — in tudi neverskih — skupnosti, ki jim v našem svetu ne moremo ube`ati ali jih prezreti? Ver- jamem, da naš poudarek ne bi smel biti na posedovanju sistema, v katerem so odgovori na vsa vprašanja, temveè na prièevanju o me- stu in identiteti, v katero smo bili povabljeni `iveti. Pokazati moramo, kar vidimo, posne- mati `ivljenje Boga, kot nam ga je pokazal maziljeni. In iz tega, kar smo `e povedali, se zdi, da mora biti v srcu tega prièevanja zvesta predanost. Kršèanska identiteta je zvesta iden- titeta, identiteta, ki jo zaznamuje dosledno bivanje tako z Bogom kot z Bo`jim svetom. Bogu moramo biti zvesti, v molitvi in v li- turgiji, preprosto moramo vedno znova os- tajati tam, kjer je Jezus, govoreè “Abba”. Kadar kristjani molijo evharistièno molitev, zavzemajo Jezusovo mesto, ko moli k Oèetu in ko sprejema svet ob svoji mizi. Evharistija je slavljenje Boga, ki dr`i svoje obljube in na èigar gostoljubnost lahko vedno raèuna- mo. Toda to nam `e pove, da moramo biti predani ljudem okoli nas, ne glede na nji- hove poglede. Njihove potrebe, njihova upanja, njihovo iskanje ozdravitve v globini njihove èloveènosti je nekaj, kar moramo podpreti. Ali z drugimi besedami, moramo biti tam in spremljati to iskanje ter postav- ljati kritièna vprašanja skupaj z ljudmi dru- gih ver, in vèasih tudi postavljati kritièna vprašanja o njih. Ko skupaj išèemo spreobr- nitev, je morda po Bo`jem daru, da drugi najdejo svojo pot do tega, da vidijo, kar mi vidimo, in vedo, kaj je mogoèe za nas. Kaj pa je z njihovimi preprièanji, z njiho- vimi “mesti”? Ko vèasih pogledamo svoje so- sede, ki pripadajo drugim tradicijam, se nam zazdi, kot da bi v njihovih oèeh videli odsev tega, kar mi vidimo. Nimajo sicer besed, ki jih imamo mi, vendar je nekaj, kar je globo-         # ko prepoznavno. Jezik “anonimnega kršèans- tva” danes ni v modi — in okrog njega je bila v preteklosti vrsta problemov. Toda kdo iz- med teh, ki so bili v dialogu z drugimi vera- mi, ni imel ob tem obèutka odmeva, odseva naèina `ivljenja, ki ga `elijo `iveti kristjani? Sveti Pavel pravi, da Bog ni pustil samega sebe brez prièevalcev v èasih pred Mesijo. V krajih, kjer se tega imena ne izreka, se bo Bog morda še razodel. Ker ne `ivimo tam, ne mo- remo zlahka analizirati, kaj šele nadzorovati, kako bi se to lahko zgodilo. In priznati to ni- kakor ne pomeni reèi, da je to, kar se zgodi v zgodovini Izraela in v Jezusovi zgodbi, re- lativno, le en naèin izmed mnogih. To, pra- vimo, je pot do odpušèanja in posinovljenja. Toda kadar se zdi, da so drugi prispeli do toèke, ko sta odpušèanje in posinovljenje ra- zumljena in cenjena, èeprav se o teh stvareh v jeziku razmišljanja druge vere ne govori ne- posredno, ali naj takrat reèemo, da Bog ni našel poti zase? In kadar se sooèamo z radikalno drugaè- nimi predstavami, èudnimi in kompleksnimi pogledi perspektive, ki ni naša lastna, naša vprašanja ne smejo biti: “Kako naj jih prepri- èamo o njihovi napaki? Kako naj zmagamo v tej tekmi idej?”, ampak: “Kaj pravzaprav oni vidijo? In ali bi lahko bilo to, kar oni vi- dijo, del sveta, ki ga vidim jaz?”. To so vpra- šanja, na katera se lahko odgovori le z zvesto- bo, to je preko ostajanja z drugim. Pomnite, naša poklicanost k zvestobi je vidik naše lastne identitete in integritete. Potrpe`ljivo delati ob strani ljudi drugih ver ni izbira, ki bi jo izumili moderni liberalci, ki `elijo relativi- zirati radikalno, popolno enkratnost Jezusa Kristusa in tega, kar je preko njega postalo mogoèe. To je neizbe`ni del tega, da smo tam, kjer je on; je razse`nost “liturgije”, os- tajati pred navzoènostjo Boga in navzoènost- jo Bo`jega stvarstva (èloveškega in neèloveš- kega) v molitvi in ljubezni. Èe se resnièno uèimo, kako biti v takem odnosu z Bogom in s svetom, v katerem je bival Jezus iz Na- zareta, se ne bomo obrnili stran od teh, ki vidijo in gledajo z drugega mesta. In kakr- šna koli trditev ali preprièanje, ki ga vedno globlje doumevamo, bo v takšnih sreèanjih vedno resnièno preverjeno in preizkušeno, vedno in vsakiè, ko se znajdemo v dru`bi lju- di, ki ne zaèenjajo od tam, od koder smo mi zaèeli, ter skupaj delamo za vizijo èloveškega napredka in praviènosti. Toda poklicanost k zvestobi ima tudi bolj jasne in konkretne posledice. V situaciji, kjer so kristjani zgodovinsko v veèini, pomeni zvestoba drugemu solidarnost z njim, po- meni obvezo braniti ga in stati ob njem v trenutkih muèenja ali nasilja. V veèinsko kršèanski kulturi je lahko kristjan tisti, ki pomaga nekršèanski skupnosti ali skupno- stim, da se njihov glas sliši v javnosti. V Ve- liki Britaniji je šlo tu predvsem za razvoj medverskih forumov, za sodelovanje in delo z drugimi skupnostmi na podroèjih, pove- zanih z migracijo in azilom, ter glede skup- nih skrbi o mednarodni praviènosti, o revš- èini ali degradaciji okolja, za razpravljanje in dokazovanje, da bi morale tudi druge vere biti udele`ene v partnerstvu med dr`avo in Cerkvijo, in nenazadnje za nadaljevanje po- vezovanja v boju proti antisemitizmu. Dru- god po Evropi je podobno. V tem je zaob- se`en pravi, resnièni element kršèanskega sa- moizpraševanja, ko kristjani prepoznajo in se zavejo, v kolikšni meri njihove dru`be niso bile gostoljubne ali praviène do drugih. Vseeno pa se pojavlja vprašanje, kaj pome- ni zvestoba v veèinsko nekršèanski kulturi. To vprašanje ni tako enostavno. Zaradi razliènih razlogov, med katerimi so nekateri osnovani na dejstvih, drugi pa na domišljiji, mnoge ne- kršèanske veèine v kršèanski navzoènosti vi- dijo gro`njo ali vsaj znamenje doloèenega geo- politiènega naèrta (povezanega z ZDA ali na splošno z Zahodom), in to kljub dolgi zgo- dovini kršèanskih manjšin v mnogih izmed              teh primerov. Ena izmed najbolj problema- tiènih posledic nedavnih mednarodnih do- gajanj je bila ravno povezovanje na primer kristjanov na Srednjem vzhodu ali v Pakistanu s tujo in agresivno politiko v oèeh veèine, ki se jo zlahka zmanipulira. Posledièno trpljenje kršèanskih manjšin je nekaj, kar bi morale vse naše Cerkve in ves ta zbor imeti neprestano pred oèmi. Toda kar je izredno, je pogum, s katerim kristjani v Egiptu, v Pakistanu in celo v Iranu še naprej išèejo poti, kako nadaljevati delo skupaj z nekršèanskimi sosedi. To ni atmos- fera “dialoga”, kot se odvija na Zahodu ali v udobnem okolju mednarodnih konferenc. Je boleèe ustvarjanje in ponovno grajenje zau- panja v moèno nevarnem in zapletenem oko- lju. Le relativno redko so se kristjani v teh okoljih odzvali z vraèanjem agresivnosti ali s popolnim umikom. Še naprej se sprašujejo, kako lahko kristjani in ljudje drugih prepri- èanj bivajo skupaj kot sodr`avljani. Rekel bi, da v tem kontekstu najjasneje vidimo, kaj po- meni nositi ceno zvestobe, zavzemati Jezuso- vo mesto in tako nositi pritiske in vèasih gro- zo zavraèanja, a še vedno govoriti o sodelo- vanju in gostoljubju. Tu lahko vidimo, kaj pomeni oblikovati novo èloveštvo; in lahko domnevamo, da je to oblikovanje lahko na- lezljivo, da lahko odpira nove mo`nosti za ce- lotno kulturo. To preprosto ni le vprašanje potrpe`ljivosti v trpljenju. Kristjanom je na- lo`ena naloga, da spregovorijo o tistih vidikih nekršèanske kulture, ki so skrajno problema- tièni — tam, kjer je okolje takšno, da v njem èloveško dostojanstvo, polo`aj `ensk, vlada- vina zakonov in podobne prioritete niso spo- štovane v takšni meri, kot bi morale biti. Kristjane lahko prièevanje glede teh stvari še bolj izpostavi napadom ali nadaljnji margi-        nalizaciji, vendar to ostaja del identitete, ki jo vsi išèemo in `elimo zaobjeti v celoti. Še enkrat, kjer se zgodi kaj takšnega, moramo vsi mi poiskati poti za udejanjanje naše so- lidarnosti z verniki v manjšinskih situacijah. Na vprašanje kršèanske identitete v svetu pluralnih pogledov in preprièanj ne moremo odgovoriti s klišeji o strpnem sobivanju raz- liènih mnenj. Bolj je stvar v tem, da nas na- rava našega kršèanskega preprièanja nepreklic- no postavlja na doloèeno mesto, ki mnogo obeta in je hkrati zelo tvegano, na mesto, kjer smo poklicani, da poka`emo popolno preda- nost Bogu, ki se razodeva po Kristusu, in vsem, ki jim je namenjeno njegovo povabilo. Naša lastna identiteta nas zavezuje k tej dvoj- ni dejavni zvestobi. Nismo poklicani, da bi zmagali na tekmovanjih ali v debatah in od- loèili v prid našega “proizvoda” na nekakšni verski tr`nici. Èe naj, z besedami Olivierja Clementa, ponesemo naš dialog preko sreèa- nja ideologij, moramo biti pripravljeni z `iv- ljenjem in besedo prièevati o tem, kaj nam je omogoèeno s tem, ko smo na mestu Jezusa maziljenega — “naši razlogi, da `ivimo, da bolj ljubimo in bolje umremo” (Clement, Anachroniques, 307). “Predstavi se! Identi- ficiraj se!” In mi to storimo tako, da se v mo- litvi zahvalimo za svoje mesto in da zvesto `i- vimo tam, kamor nas je Bog v Jezusu pripe- ljal v bivanje, tako da bo svet lahko videl, kak- šna je globoèina in cena Bo`je zvestobe svetu, ki ga je ustvaril. ! "  2  * Nagovor na 9. sreèanju Svetovnega zbora Cerkva (World Council of Churches) v Porto Alegru, Brazilija.