Lat* uojlTl m I Jahljtas, četrtek $. septembra lf3* Ceaa Dla !•— ^S ^B ^^^^B BBVaS BaVaM BBBB> BaBB BBBH BBBfl BA BBBS BBBBT BI BI SS BI BBBBi BA BJ aa BJ. BBBBm BJ aBBBf BBBBi BBBBi BJ BJ laoaja faa* đan popoiđn«, isfaeuisi oaoaga m paimsa — iniirin do M paui mrt * Din 2, do 100 vas* * Dio a-50. od 100 do 800 vrst 4 Dto 9* caOjl inausfl pettt mta Dm 4a Popust po dogovora. inaw tnl đavoli posebej. — >8to*sasib Narod« ralja mesečno v Jugoslaviji Dto 1*-. aa tnosamatvo Dto 25 •. Pokopu* at os vračajo OKEDNIftTVO IN OPRAVN18TVO LJUBLJANA, KaaAJav* oMeo Meo. a. Telefon: 81-22. 81-28. 81-24. 81-35 to 81-2« FođrutDice: atAJUBOR Stntssiiisjsijwfs, 8b — NOVO MESTO, L.jubljanaKa c telefon «t_ 24. — CEUfc: celjsko uredništvo: Strnssniaverje va unca 1, telefon ft. 45; podružnica uprave: Koeenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna hranilnice v Ljubljani at. 10-251. Ofenziva proti Madrida: Pripravljajo se odločilni boji Prodiranje upornikov skozi goreče gozdove — Koncentracija vseli razpoloi-ljivik čet na guadarramski fronti London, 3. septembra, o. Poročeva lec •gencije »United Press« pri vrhovnem poveljstvu severne uporniške vojske v Val-ladolidu je zvdel. dia se je sev ero z a pad no in jugozapedn•) r*d Madrida zbrala pod vodstvom generala Molle vojska, ki šteje 20.000 mož in ki je že pričela koncentrič no ofenzivo proti 2'flvr,em mestu. Na gua-darramski fronti prodirajo uporniki skozi goreče gozdove, ki so Hh zažgali vladni miličniki. V njihovem dimu so našli zadostno zaščit^. Miličniki se brez borb* umikajo. Na zapadu in jugozapadu Madrid« je pnšlo do manjših spopadov, ker se tam akciia uporniške vojske še ni do kraja razvila. Madridska vlada ie zelo v skrbeh, da ne bi upornikom uspel prodor preko Toleda proti Madridu in je zato poslala proti Madridu vse razpoložljive rezerve, da bi preprečila nadaljnje prodiranje tujskih le gijonarjev in pomožnih maroških oddelkov, ki se že zbiraio na reki Taji. 20 km daleč o-d Toleda. Na ozemlju med Tajo in Toledom bo bržkone prišlo pobegnili ta pokrajin, ki so jih zasedli uporniki, govore, da je v vrstah upornikov disciplina popolnoma popustila. Primanjkuje predvsem živeža. Tovarna letal uničena Sevills, 3. septembra. AA. General Liano je sporočil po radiu, da so včeraj nacionalistična letala bombardirala tovar no letal v Guadalajari. Tovarna je zgorela. Katalonska Srna legija Parii# 3 septembra o. »Jour< poroča, da je tako zvana črna katalonska legija, ki j5 sestavljena iz samih anarhistov, pod poveljstvom Garride-ki je bil obssojen svoj čas na 15 let ječe zaradi razbojništva. Pozneje j« pobegnil iz ječe. V tei legiji je tudi baskij* ski bandit Durut. Žrtve državljanske vojne Pariz, 3. septembra. AA. Današnji »Figaro« objavlja, d« je bilo v španski državljanski vojni na strani vlade pobitih 34.000 ljudi, ranjenih pa 5000, na strani upornikov pa je padlo 46.000 oseb. ranjenih pa ie bilo 8000. Akcija za pomirjenje Hendave, 3. septembra. AA. Semkaj je prispel Almerico Castro, bivši španski poslanik v Nemčiji, ki mu je madridska vlada poverila nalogo, da jo zastopa na konferenci tujih diplomatov, zbranih v Hendayu, ki bodo razpravljali o španski vojni. V zvezi z njegovim prihodom krožijo glasovi, da pomeni ne samo pogajanja za humaniziranje državljanske vojne. temveč tudi najresnejšo akcijo za pomirjenje obeh taborov na španskem. Drugi zopet trdijo, da ti glasovi nimalo nobene podlage glede na to. da je madridska vlada svojčas zavrnila vsak razgovor z vlado v Burgosu, ker bi to pomenilo priznanje nezakonite uporniške junte. Letalski napadi Sevilla, 3. septembra. AA. Tukajšnji radio poroča, da je uporniško letalstvo bombardiralo nekaj parnikov na Sredozemskem morju in nekaj vladnih letališč. Preselitev italijanskega poslaništva Madrid, 3. septembra. AA. Italijansko vleposlaništvo se je preselilo v Alicante. Francija bo oborožila Poljsko Ugoden potek pogajanj Rydx Smigl? }a v Parizu Pariz, 3. septembra. b. Kakor poroča »Oeuvre« potekajo pogajanja med Poljsko m Francijo zek> ugodno. V ospredju razgovorov je predvsem vprašanje oborožitve Poljske. General Gamelin se je na s\-ojem obisku v lrar$avi prepričal, da potrebuje poljska armada moderno orožje. Poljska je pripravljena dobavljati odslej ves svoj vojni material iz Francije in ne več iz Nemčije, kar je tem večjega pomena, ker Nemčija Poljski še vedno dolguje okoli 600 milijonov mark za promet skozi poljski koridor in je Poljski za ta denar že ponudita nabavo vojnega materiala. Važno je nadalje zagotovilo, ki ga je Rydz Smiglv dal generalu Gamelinu že v Varšavi, da ne vsebuje poljska pogodba z Nemčijo iz leta 1934 nobene tajne klavzule. Pri pariških razgovorih pa se je Rvdz Smiglv po informacijah »Oeuvra« zavezal, da ne bo Poljska od Francije sprejetega materiala nikdar uporabljala proti kateremu izmed francoskih zaveznikov. Varšava, 3. septembra. AA. Zmerni opozicijski list »Godniec Warszavski« piše zelo simpatično o obisku generala Rydz Smiglvja v Franciji. List pravi, da ta obisk ne diši po smodniku, pač pa je dokaz političnega sodelovanja, ki je na ivečja varščina za ohranitev miru. Položaj v Evropi je danes tak. da bi najmanjše popuščanje moglo izzvati burjo. Tudi ostali tisti pišejo obširno o impozantnem vtisu francoskih manevrov, katerih se je udeležil Rvdz Smigly. Rydz Smigly o zavezništvu s Francijo Verdun, 3. septembra. AA. Na snečnjem banketu na čaet generalu Rvdz-Smiglvju. ki ga je priredil vojni minister Daladief. je general Rvdz Smigiv irpel naslednji govor: Dovolite mi. da kratko odgovorim na prisrčne besede, ki ste mi jih izrekli, in da se zahvalim za gost o! ju l>n ost. V Francijo sem prišel z iskrenim čustvom prijateljstva, da greneralu Gamelinu in francoski armadi vr-nem obisk. Sprejem generala Gamel na pri nae je bil zelo jasen dokaz čustvovanja poljskega naroda napram Franciji, posebno pa čustvovanja poljske armade napram francoski. Ginljiv-i in prisan nozrrnost ki mi jo izkazuj t*> od m^j<**r.» pr hoda v Francijo, bo poti:M'a. če je t'» soloh potr Vino, da ista čustva navdajajo "Poljsko do Francije. Tradicija tega čustvovanja je zelo stara in prihaja še iz prvega carstvarrTco je Napoleon navdušil Poljsko m ko so »e stotisoč: poljskih vojakov borili aa svobodo Poljske in Francije. Tudi svetovna' vojna je nasla Francijo hi Poljsko na i*ti poti. Po vojni so bile po vrhovnem zapoved-nšku poljske vojske marsahi Pilsudskem obnovljene veFi-garo« poroča, da bo poljski veleposlanik v Berlinu, Lipski odpoklican. Prav tako bo odpoklicano tudi večje Število osobja poljskega poslaništva v Berlinu. Stavka ponelraje Celje, 3. septembra. V Celju v tovarni za emajlirano pofodo je položaj veC ali manj neizpremenjen. Majhen del de'avcev se nahaja Se v tovarni vendar se v nekaterih manjših oddelkih že dela. Značilno je. da se dnevno oglašajo br'zpceelni in pro=ijo za d?lo. podjetje pa jh mora zavrniti, ker stavku joči ne dovolijo, da bi se zaposlili. AlTJniona« sestanek, na katerem * o se soglasno izrekli za nadaljevanje stavke, dokler ne dosežejo kolektivne pogodbe, ki so jo sestavili in predložili sami. Po sestanku ao aa delavci vrniH v tovarne Sporazum med pekovskimi mojstri in pomočniki Danes bo podpisana kolektivna pogodba — Poloiaf pomočnikov se je precej zboljial Ljubljana, 3. septembra. Končno je prišlo do sporazuma med pekovskimi mojstri in pomočniki, čeprav je kazalo, da se ne bodo mogli tako kmalu sporazumeti. Danes podpiMijejo pekovski pomočniki kolektivno pogodbo. Pogajali so se delj Časa in v torek popoldne je prišlo v glavnem do sporazuma. Pomočniki so morali seveda nekoliko popustiti in osnutek kolektivne pogodbe je bil precej spremenjen, vendar pomeni nwa pogodba precejšnjo pridobitev za pekovsko delavstvo. Pomočniki, ki so bili najslabše plačani, bodo imeli najmanj 30 Din več na teden mezde. Mezde se dele na tri kategorije. V prvo kategorijo spadajo delavci pekarn, kjer so več kakor štirje pomočniki. Pomočniki pri peči v tej kategoriji zaslužijo po novi pogodbi 400 Din na teden, pomočniki pri tabli pa 325 Din. V drugo kategorijo spadajo pekarne s tremi pomočniki, kjer imajo delavci na teden po 32o Din m po 250 Din. V tretjo kategorijo so uvrščene tnale pekarne, ki zaposlujejo manj kot tri pomočnike in ki jih plačujejo po 250 in 200 Din na teden. Mezde pomočnikov, ki so že višje od določil te pogodbe, ostanejo se v veljavi in se ne sm^jo zni žati. Položaj pomočnikov se je " v ^plo^ne-m prer-ej izJ^olj^l tudi po splošnih določilih kolektivne pogodba. Stanovanje, perilo in prehrano ima pekovski delave«« m> nadalje pri mojstru, vendar pa stresat mojstri in pomočniki, da se ta zastareli obič?j kmalu odpravi. Za preskrbo pri mojstru smt* moj ster vračunati pomor-niku 100 Din na t-e-den. Pocrodba stopi v veljavo 1. t. m., odpovedi}! va pa je šele 30. junija pri-h* dnjega leta. Odpovedni rok je dvomesečni. Za mojstre so se podajali in podpisali pogodbo pooblaščeni člani, ker Združenje pekov ne more sklnpati kolektivne pogodbe po zakonu. Ti Člani so bili »voljeni na sestanku mojstrov soglasno. Sestanku je prisostvovala večina pekovskih mojstrov, vendar je nevarnost, da se bodo nekateri moj stri upirali sklenitvi kolektivne r*yjod*>e, češ da ne soglašajo i večino in da jih ne more nihče prisiliti, naj pristanejo na podpis kolektivne pogodbe. Nedvomno pa bodo pogodbo podpisala vsa večja, podjetja in lahko upamo da se mezdni spor ne bo zaostril tudi zaradi nekaterih manjših podje-tij- Razpust civilnih gard v Rumunili Uvedba mladinske obvezne službe za splošne koristi Bukarešta, 3. septembra, b. Po prvi seji nove Tatarescove vlade, ki je trajala dve uri, je bil objavljen naslednji komunike: Minietreki predsednik Tataraecu je na e*e.i ministrskega sveta obzirno refenral osploš* nem notranjem in zunanjem položaju. Pro* metni minister bo izdelal nov statut, po katerem bo prišlo do popohie reorganizacije univerzitetnega življenia. Ministrstvo za promet in javna dela bo v sporazumu z ministrstvom za državno obrambo izdela- lo zakon, ki bo uredil obvezno službo mladine med 18. in 21. letom za dela splošne koristi. Ministrski predsednik in vojni minister sta podala sliko sedanjih dotacij armade in zahtevala nove kredite za njene potrebe. Posebej je v naČTtu pospeševanje poljedelstva in socialnega skrbstva. Politične garde, pa na- pripadajo kate« rikoU stranki, so razorožene in razpuAčene. Državni uradniki, ki se prekršijo protisvo* ji dolžnosti bodo kaznovani. Oslabljenje rnsofilske politike v Rumuniji Ruski komentar o izločitvi Ti'jalesca is rnnmnske vlade Moskva, 2. septembra, o. Ruski tisk komentira obširno izpremembo vlade v Ru-muniji in sklepa, da pomeni izločitev Titu-lesca ia nje oslabljenje ruskofilske politike v Rumuniji in zbližanje t Nemčijo. Listi pravijo, da pomeni to za Rumunijo nacionalni samomor. Izločitev Titulesca iz vlade uspeh tajne nemške diplomacije, ki skuša pridobiti vsakogar za blok fašističnih držav, ki naj bi v dogledni bodočnosti napovedal vojno Rusiji. Zakai ie bil Titolescn izložen Pariš, 3- septembra w. Listi beležijo go* vorice* da je rumunski ministrski predsednik na zaupnem razgovoru liberalne stranke, na katerem so grajali, ker je odstranil zunanjega ministra Titukssca iz viade, podal izjavo, da se je to zgodilo na iaroc.no željo kralja Karola. V drugih okoliščinah se ne bi mogel več nadaljevati liberalni refim. Dr. Lupu pri Tituleocu Pariz, 3. septembra w. Zdravstveno stanje Titulesca ie stacionarno. Prihodnje dni ga bo posetil podpredsednik nacionalne kmetske stranke dr. Limu. ki bo prispel li Prage. Trgovinska pogajanja z Italijo Beograd, 3. septembra, p. Naša deleffn-cija za trgovinska pogajanja z Italijo n* odpotovala v Rim najkasneje 7. t. m. Vojaške tekme Male antante: V plavanju |e Jugoslavija za sedaj na |iivmi snestu Oceanografski zavod Beograd, 3. septembra, p. Prosvetni minister ie danes podpisal novo uredbo o ureditvi oceanografskega zavoda v Splitu. Zavod bo imel tri oddelke, in sicer za biologijo, hidrografijo in aplicirano biologijo, s**-*, j. septembra Včeraj so se pričele tu plavalne tekme vojakov Male aatan te. Tekmam so prisostvovali vojaški predstavniki Češkoslovaške, Rumunije in Jugoslavije. Tekmovanje je ctvorii zastopnik rumunskega kralja general Rodi s pozdravnim govorom, ki ga je končal a napitnico Nj. VeL kralju Petru II., Nj. Vel kralju Karohi H. in predsedniku Če-akostovaSke republike g. dr BeneJu, nakar je vojaška godba zaigrala vae tri himne. Takoj nato se je pričelo tekmovanej, m sicer s plavanjem na 1000 na prosto. Plavali ao v treh skupinah. V prvi je zmagal Cehoalovak Klobucefc v času 15 min. 16 m**., 2. Jugofiloven NapoljČ 15:40, S. Rumun 16:00. V drugi skupVni je zmagal Jugoalovem Petrone v odličnem času 14:34 5 in a tem popravil jugoalovenski rekord za 51 sekund Drugi je bil Cetoo-slovak AhHt 14: 42. S Rumun Uačan 17:21.6. Tudi v tretji skupini je zmagala Jugoslavija in sicer je njen aaetopnfk FHOaoh preplaval 1000 m v 14:46,2. Ceho- slovak Rado 15:36,3. Romun Sotnoef 16:37,4. Končni rezultat tekem prvega dne je bil: 1 Jugoslavija v skupnem času 45 min. 0.5 »ek. (5 točk), 2. Češkoslovaška 45:34.5 (3 točke). 3. Rumunj ja 50:01. Obisk bolgarskih škofov Beograd, 3. septembra. AA. Nj. sv. patrijarha Varnava bodo obiskali bolgarski vele dostojanstveniki s sofijskim metropolitom Štefanom na čelu. V Beograd se pri perejo v soboto 5. t. m. zjutraj. V sobote popofdn-3 bo imel metropolit Štefan besed« v saborni cerkvi, v torek popoldne pa * novosadski saborni cerkvi. Ta prvi obisk bolgarskih cerkvenih ve ledostojanstvenikov pričakuje nafta javnost posebno prestolnica, % velikim zanitnanjen in simpatijami 1 Stran 2 »8LOVBN5EI NAROD«, četrt«*, S. septembra 1996. Ster.201 Ka] je in česa ni videl reporter na velesajmu Ljubljana, 5. •epecmbrm. Na vetaeejaiišcu prodajajo kataloge in v njih je vae aataofino zapisano po abecednem reda ha kategorijah, v»e posebej raa-loženo in opisano, opredeljeno in ugotovljeno. Zato reporterju ni treba pisati še posebnega kataloga o velesejmskih razstavah in čudeaBi. Vendar je krft i katalogi, ker jih ljudje ne utegnejo pročitati in lahko mi verjamete, da jih ne prečita noben novinar. Sploh »o novinarji med veleeejmom najbolj sapofeleni 1 rad je, kar jim naj bo dovoljeno p»-ixnati In ko pride reporter na veleeejm, ne utegne niti zapisovati vsega, kar vprav kriči po Časopisni obdelavi in opevanju- Zadovoljiti ae boste torej morali g tem skromnim dopolnilom oficieaiega kataloga, ki sevoda ni oficielno. Kaši meščani razumejo vse in vse vedo vnaprej in se ničemur ne Čudijo. zato ne smemo zapisati, da se čudijo že pred vhodom. Tam namreč rasto posebna, posebej vzgojena drevesa, ki imajo Že odžagane vrhove. Meščan se je ustavil pred njimi in vzkliknil: Vidite, tukaj pa rasto hlodi! Da se ne boste izgubili na veleeejmišču, vas moramo opozoriti, da je znanje abecede zelo priporočljivo za obiskovalce. Na velesejmu je urejeno namreč vse po abecedi. Že več let, a marsikdo tafta še ne ve, ker listi o tem niso poročali. Abecedo bomo pa začeli s črk*) J, ker se v paviljonu tega imena začenja lesna razstava. Kje se konča, marsikdo ne more ugotoviti, kajti med 'esom in v gozdu se lahko kaj kmalu izgubil Obiskovalci takoj ugotove, da lesna razstava ni džungla, toda ker bi radi videli vse hkrati, zaradi množice lesa ne vidijo več gozda. Vsem nam se godi enako: nihče ne ve, kaj bi naj gledal in proučeval. Ljudje so pričakovali, da bodo videli na tej razstavi les in nič drugega. No, lesa je res mnogo, toda klafterskih drv ni in mlajev tudi ne razstavljajo. Statistika, lesni modeli, izvoz lesa, lesni izdelki vseh vrst, razen Noetove barke, lesni vzorci, modeli smo'ar jenja, ogla reke kope, kolobarji ojrromnih dreves, milijon slik. diagramov, napisov, številk — vse to se začne Človeku vrteti v glavi ter komaj opazi na lesu napis^: Ne dotikajte se predmetov! Niti abeceda vam ne pomaga, izgubite se v tem pragozdu lesa. K sreči so tudi RibniČani, ki kažejo strmečemu občinstvu svojo uTnet-n<»st. Pred očmi obiskovalcev izdelujejo v>e. »kar si le mislit mourte«. Meščani opa-zuJHJo s takšnim zanimanjem njihovo delo, kakor da so bili doslej prepričani, da rajte rasto na smrekah. Ribničani pa res razumejo svojo obrt* Čeprav imajo toliko dela, vendar ne pozabijo oposarjati gledalcev na krasne izdelke suhe robe, ki so naprodaj. Razen Ribničanov je na tej razstavi še neko ime, ki takoj zbudi zanimanje. Čitali bo«te: Našieka d. d. Zagreb. Na razstavi gre seveda Ramo za lepe rzdelke ne glede na imena. Skoda le. da mečejo nekateri gledalci vse razstavno blago raed suho robo in nekateri vpraSuj^jo, kje v naši dnia- vi »Melujejo« tako velikanske krasta, kakor je na pr. Usti slavonski. Zopet dragi se ne morejo načuditi, da v (ariboru izdelujejo lokomotive ki lesa (modeli). Mnogim tudi ni všeč, da so razstavljeni prtini sodi, ce*. da jih sama lepota sodov ne zanima, škofjeloeani, ki izdelujejo golobe iz lesa in svete duhove, so menda tudi satto-pani na lesni razstavi, a nekaterim ni slo v račun, da je na tej razstavi obetan pod stropom »golob«, ki je vresniei le letalo k smrekovega lesa. Toda oprostite, zdaj smo Že v paviljonu H. To je trgovski del velesejma. Tam prodajajo vse. razen stihe robe, in zdi se ti, da ponujajo oelo kurja očesa: . . . mastne madeže, trdo kožo, kurja očesa! I z vol i tel Tako ima vse pri rokah. Pri očetih tra-pistih in njihovih bratih po poslu se pa lahko »nebite trde kote in se omehčate, v primeri s Številom Šile, Ko stopite v paviljon G. je vse v rožicah toda res zelo se motite, če mislite, da se vam samo zdi in da ste pod vplivom... Morda je takšen vrt Eden. Če znajo tudi tam latinski. Kar se te flore tiče — na pomoč strokovnjaki! Meščani so veliki ljubitelji vrtov in sami vrtnarji, sadjarji, botaniki... V teh stvareh so torej doma. Poznajo palme, oleandre, sobne smreke, kakteje in dolgo vrsto lončnic Vendar jih ne bomo užalili, de priznamo, da teh vto in sto vrst cvetja ne poznajo in da so mnogi prvič videli lotosov cvet, kitajsko roio, anturium in druge neštete vrste cvetja in okrasnih rastlin, ki vam njih imena lahko na šteje le strokovnjak. Velike preproge cvetja se vrste vzdolž paviljona, in mno-jri meščani se ne morejo načuditi, da je toliko rastlin vzgojila mestna vrtnarija ter da je vse to zraslo v Ljubljani. In ne vedo, da bi mestna vrtnarija lahko napolnila sama več paviljonov, dočim tu razstavljajo še mnoga vrtnarska podjetja. Obiskovalcem ki beže mimo vse te lepote, kakor da so jim vsi vragi za petami, tega res ne moremo šteti v zlo, saj je najbolje, da je človek udarjen s slepoto v tem paviljonu, da se mu ni treba bati prividov. Najbolj smo laiki zadovoljni, da na tej razstavi ni mnogo mnogo učenih imen ter da tudi samostanski vrt ni označen z napisom. Poezijo tega vrta pa menda se naglasa napis na Mnri-jine. da je baraba sama silila v njo. V miru naj bi jo bil pustil. Sodnik jo je zavrnil, saj je vendar vedela, da je bolna. Obsojena je bila na mesec dni zapora. Po izrečeni obsodbi se natakarica nikakor ni mogla odloČiti, ali bi kazen sprejela sli ne. Izp rase vala je sodnika, koliko bi stalo, 5e se pritoži. Nič ne bi stalo, pa tudi pomagalo najbrže ne bi. Sodnik je naposled izgubil potrpežljivost in tudi ni utegnil, da bi se s Sonjo pomenkoval na dolgo in široko o prizivu. V treh dneh se morate odločiti, ji je rekel, je že dobro, ste že opravli. Pa pridite povedat! Natakarica Sonja je zaihtcia in godrnjala o barabi, ki jo je ovadila. Ko je bila že pri vratih, je pa z obupnim glasom kriknila da bo šla v Ljubljanico ... PRVI VEČER AK7 JE BILA VŠEČ Jaroslav Kraibich, tkalski mojster, ki je bil svoje čase zaposlen v Kranju, je že uv možakar, toda srce visoke črne Lojzike, ki živi v Kranju, je vnel prvi večer, ko sta se spoznala. Rekel ji je, da mu je zelo všeč in tako je šlo naprej. Mojster je nekega dne izgubil službo. Lojzika je med tem že obljubila, da jo bo vzel za leno. Zaradi tega mu je pomagala, ko je iskal novo službo, in mu dajala denar. Vso svojo doto je že izdala in se izposodila si je, samo da bi Jaroslava spravila v službo, sebe pa na varno v zakonsko pristanišče. Lojzika je naposled začela sumiti, da z Jaroslavom ni vse v redu. Poizvedovala je in izvedela, da je B Pokojninskega zavoda že pobral ves denar in da se ji je marsikaj nalagal. Sprla sta se, ker je Jaroslav nekega dne izjavil, da nima posebnega veselja, da bi Lojziko vzel za ženo. Sicer pa je med tem obljubil zakon že neki drugi, s katero ima nezakonskega otroka. Rešimo vsaj denar, si je mislila Lojzika. Ovadila je mojstra kot ženidbe nega sleparja, Jaroslav se je pred sodnikom skušal iz-mazati z obljubo, da bo Lojziko vzel za ženo, čeprav ga je spravila v zapor. Lojzik' gotovo ni imela slabega namena, je reket Sodnik: Zdaj, ko sae v zaporu, vse obljubljate. Prej ste trdni, da ji niste nikdar obljubil zakona. Mislite, da vas ie mara? Se k razpravi nI prišla, tako malo se zmeni «a vas. Koliko je pa stara? Obtoženec: Stara je 41 let Sodnik: Ali je tako lepa, da vam je bila prsi večer že všeč? Obtoženec: Crna je m visoka... Po pismeni izjavi osleparjene Lojzike, katero je sodnik p reč i tal, je Jaroslav vse priznal in je bil obsojen na 32 dni zapora. Lojzik i mora vrniti denar, toda težko če ga bo Lojzika kdaj dobila, ker bodo Jaroslava, ki je kazen radevolje sprejel, izročili policiji, kajti mož je Izgnan iz nase države zot tujec brez posla. TRASAKCIJA S KNJ121CO V obtožnici je bilo napisano, da je po poklicu mesar. Zadnja leta pa ne kolje živine, temveč se preživlja s finančnimi transakcijami. Zaradi tega je imel že opravka s policijo. To pot je prišel Albin iz preiskovalnega zapora pred sodnika zaradi hranilne knjižice, ki mu jo je poveril Franc K. z nalogom, naj dokupi večjo vlogo Kmetske hranilnice in posojilnice m izvrši neko trans akcijo. Lastnik knjižice, ki je imela vlogo 1500 Din, je zaman čakal na transakcijo. Ni bilo ne knjižice ne Albina ki dobrodušnemu lastniku ni ostalo drugega, kakor da je Albina ovadil. Obtoženec se je zagovarjal, da bi vse že poravnal, če bi ne bil v zaporu. V zaporu ne more izvrševati transakcij s knjižicami, to je jasno. I>ržavni tožilec mu je dal budo lekcijo, češ da naj pazi. Policija ga ima že na sumu, da se peča z nečednimi posli in da z dvema drugima lovi žrtve v Dajdamu. Ta ovadba je prst božji, ki ga opominja, naj opusti transakcije s knjižicami ki — ženskami. Sodnik je odloČil, da ga bodo ispustili iz zapora, v 14 dneh mora po vrniti oškodovancu knjižico ali denar. V upanju, da si denarja, ki ga mora vrniti, ne bo pridobil z novo sleparijo, je sodnik Albina odpravil. JE MISLiL. DA JE TAKE SORTE Senat petorice je obsodil delavca Kasteli-ca Antona iz Mestnega loga na leto dni robije, ker je s silo vzel 100 Din vinjenemu soboslikarju Zidanu Petru v veži v Zalaz-kovi hiši na Starem trgu. Sodniki, državni tožilec in branilce obtoženca so se čudili, kako je bilo mogoče, da se 2idea ni branil že med potjo, ko je opazil, da mu Kastellc otipava žepe. zidan je pojasnil to okolnost češ da je mislil da tona opravka • človekom, ki je ztrfsp sorte«. Hotel je reči, da je mislil, da ima opravka s perverznim človekom. Ta okolnost kaže na to. da je Ljubljana le ni tako bela, kakor dostikrat poudarjamo. Ne samo v takozvanih boljših krogih je čedalje več abnormalnih moskm, temveč tudi v sredo jm m nttfm slojm taki tipi niso več redkost Kuga te vrsta abnormalnosti zajema že vsa sloje m potrebno bi bilo, da bi pristojne^ oblasti s vso energijo ki z vsemi sieuVlsi satrle afsati llanuns O tratlu* nove —mmt owt«osr*s msbsm* ausm v »stoto s. ststc**ra kiho"Sn7Sn~ ANA KAREMIMA mlade ki stare moške, ki jim je v Ljubljani postalo izrabljanje nerverznatev nekakšen vir dohodkov. Z zatuiavanjem takih nečednih afer med uglednejsimi prebivalci bele Ljubljane tamu zlu seveda na bo konca. V zaičito javnega rada Maribor, 3. septembra. Predstojnik mestne policije v Mariboru je izdal naslednjo naredbo: »Ker je izbruhnila v tekstilnih tovarnah Rosner, Jugoteks-tilt Jugosvila, Tekstilna tvornica Erlioh, Prva mariborska tekstilna tvornica, tovarna Zelenko in drug, tovarna Thoma ter tovarna Doktor in drug v Mariboru stavka in se je upravičeno bati, da delavstvo ne bo ohranilo onega reda in discipline, ki je v takih primerih najbolj potrebna, in da bo tako prišlo do nezakonitosti in nasilja, kar utegne imeti za vse prizadete nedogled ne posledice in škodo, sem prisiljen, da se prepreči vsako nepremišljeno dejanje, s katerim bi se mogel motiti javen mir in red ter ogTožati varnost ljudi in imovine, da razglasim sledečo naredbo: 1. V omenjenih tovarnah, kakor tudi v bližnji okolici tovarn je prepovedano vsa- ko zbiranja m »hajanje oseb, predvsem pa vseh bivših in sedanjih delavcev označenih podjetij. Od te prepovedi so lav zete le osebe, ki spadajo k vodstvu podjetja in obratni delavski zaupniki v izvrševanju svoje funkcija. 2. Prepoveduje se ne glede na določila zakona o društvih, shodih in posetih vse sestanke v Mariboru če je tem sestankom namen raspravljati o sporu m delavskem gibanju v omenjenih tovarnah. Tak sestanek se sme vrtiti 5ele potem, ko pred* toj-ništvo mestne policije izda za to na prošnjo svoj izrecni pristanek. 3. Prepoveduje se kakršaiokoli izražanje v pisani, tiskani ali govorjeni besedi, s katerim bi se na delavstvo škodljivo ali razburljivo vplivalo ter izzivalo k neredom ali nasiljem ali vzpodbujalo k stavku Posebno velja ta prepoved za tako delovanje, če je podprto z grožnjami bodisi proti delavstvu ali podjetju. 4 Vsakdo, kdor bi se pregrešil zoper to naredbo, bo kaznovan na podlagi čl. 69. točka 3. zakona o notranji upravi s denarno globo do 500 Din v odreejnem roku z zaporom 10 dni. Kazen se bo izrekla ne clede na sodno kazensko postopanja po kaz. za-| kontu Smrtna nesreča v Celju S pročelja Marijine cerkve je padel in se ubil kleparski pomočnik Franc Belci Celje, 3. septembra Danes se je dogodila na pročelju Marijine cerkve v Prešernovi ulici strašna nesreča, ki je zahtavals človeško Irtev. Na Marijini cerkvi ravno zdaj popravljajo streho in ilebovjs, obenem pa renoviraio notranjost. Kleparska dela je prevzel kle* psrski mojster Kranjc. Davi ob 8. sta sple* zala 33ietni, v Aškerčevi ulici stanujoči kleparski pomočnik Franc Belci in loletni kleparski vajenec Metod SuliČ na streho nad glavnimi vrsti, da bi opravila kleparska de_ U na pločevini pri »ehu. StavbnUt Golo* granc ju je opoaoril, naj ee privažeta, Belci pa nasveta ni upošteval. Na gladki pločevini je Belclu nenadno spodrsnilo, pričal se je loviti in je potegnil se Sulica za seboj. Su- lic se je v zadnjem trenutku oprijel z io-ko stebra na robu strehe in se tako rešil pad^a, dočim je Belci strmoglavil 18 m g*o* boko in priletel z glavo na rob hodnika za pešce. Pri padcu mu ie počila lobanja, zlo* mil si je pa tudi tilnik in obe roki ter obležal v krvi. Z mestnega magistrata, ki ja nasproti cerkve, so takoj prihiteli reševalci in odpeljali ponesrečenca z rešilnim avtom v bolnico, vendar je Belci že med prevozom izdihnil. Truplo »o začasno položili v mrtvašnico javne bolnice. Nesreča je silno tragična z^-eti zato, ker je Belclu letos 14. julija umrla žena, ki je nekaj tednov proj rodila Hvocke, ki sta sedaj (siroti brez starce* SOKOL Meddroitvcac tekne v odbojki Ljubljana, 3. septemora. Kot druga prireditev v okviru aoko'.skc-ga tedna Sokola Ljubljana-Siska »o se vršile včeraj popoldne meddrušrtvene tekme članstva m naraščaja v odbojki. K tekmi se je priglasilo 5 vrst moškega naraščaja. 3 vrste ženskega naraščaja. 4 vrste članov in 3 vrste članic iz društev Sokol L, Sokol H. Sokol III, Vi£, St. V5d in Ljubljana-Šiška/ Za tekme je vladalo veliko zanimanje in se je zbralo na telovadUču šišenskega Sokola mnogo občinstva, ki je z velikim zanimanjem sledilo lepi borbi med posameznimi vrstami. K tekmi je najprei pristopil moiki na-raeoaj in »ta ae prva pomerila moška naraščaja Sokola H in Vič, zmagala je vrsta Sokola H v razmerju 15:6.. Sokol I je premagal St Vid v razmerju 15:0, v zelo lepi igri je premagate Šiška Sokola II v razmerju 15:13, Kot final;s:a sta nsato-pili vrsti Sokola I in Šiške, kjer je zmagala po treh igrah vrsta Sokola I v razmerju 16:14. Končni uspeh: 1. Sokol I, 2. Ljub-ljtana-Šiška, 3. Sokol H. Tekme ženskega naraščaja so prinesle te-ie uspehe: Ljubljana-Šiska:št. Vod 15:2. Ljubljana -Šiška : Sokol I po dveh igrah 15:12 za Sokola I. Končni uspeh: 1. Sokol I, 2. Ljubljana-Siška. 3. St. Vid. Člani so dosegli te-le uspehe: Sokol I : Sokol II 15:6, Ljubljana Šiška : Sokol III 15:Z Ljubljana-Siške: Sokol I po treh igrah 15;7. Končni uspeh članov: 1. Ljub-Ijana-Šiška, 2. Sokol t 3. Sokol II. Članice so dosegle te-fle uspehe: Sokol II: Ljubljana Šiška 15:2, Sokol I : Sokol II (po treh igrah) 4:15 za Sokola II. Končni uspeh: 1. Sokol H, 2. Sokol I in 3. Ljublje-na-Siska. Tekme so pokazale prav lep napredek odbojke v Soaolu ki moremo niti z doseženimi uspehi prav zadovoljni. Kot tretja prireditev bodo danes ob 16. lahkoatfletske tekme Članstva in naraščaja, drevi ob pol il. pa bo v veliki dvorani Sokolskega doma prosvetna akademija. Prosvetna aka6emi}a iiienmkega Sokola Sokojekemu članstvu in prijateljem so-kolstva sporočamo, da bo drevi ob 20.3o v Sokolskom domu v Ši*ki prosvetna akademija po naslednjem sporedu: f. Nagovor br. prosvetarja; 2. Adamič; Bog dai, Prelovec: Nageljni rdeči, Foerster: Razbita caJa. Poje pevski zbor Narodne M« talnice v Šiški; 3. O. Zupančič: Z vlakom. Recitira br. Kremžar Marjan; 4. PavciČ: 2eniea. V^lhar: Cvati, cvati i uzice. Benda: Ty na ruže tmava. Poje qd£. Polajnar Milica; 5. Sehubert: Quatre impromptus, Al-legro. Klavir soio, ijrra gdč. Pehanj F.; 6. Triglavska koračnica, Venček narodnih pesmi. Harmonika solo. igra mali Boltar 7. I pevec; Savska, Gotovac: 0 more duboko. Sattner: Nikar, nikar. Poje kvintet >5iSetiPk' fantje«; ft. Visuxtemps: Balada in polone-za. Violina solo. ierj'br. Papler Alber«. prt klavirju gdfc Pehsnv F.; 9. Psvčič: Pa, •urica, fikrjane: Vizija, Lajovic: Zacveia je roža. Poje gdč. Polajnar Milica; 10. Svetek: Zaprta so njena okenca, Mirk: Jutro, Ada mič: Zavraki fantje. Poje pevski zbor Narodna čitalnice v Stiki. Vabimo na akade* mijo fn prosimo potaoBtevimega posata. Zdravo! * _ Bakobka draitvs L)aMiaaa*1lssta pri, rad! na rojatnl dan Nj. Vol. kralja Petra II. 6. t. m. avoj vsakoletni javni nastop, združen s Bsrodno vasaHea la sreeossvom. &m pred nastopom odkrije Narodna odbrana spomin* sko ploščo Viteškemu kralju Aleksandru I. v narodni šoli v Mostah. Po odkritju fte prične na čolekem dvorišču in poleg lazeči Krekovi cesti javen nastop vseh oddelkov. po nastopu pa veselica % bogatim srsčolo-vom in plesom. V primeru slabega vremana bo prireditev na Mal-J Šmaren 8. t. m. Sodelovala bo vojaška podba 40 pp- triglavskega. Mošcaneki Sokol uživa v naših naprednih krogih vse simpatije ie od nekdaj, zato upamo, da bo tudi tokrat poset potaofttevi* len. Zdravo- Iz Trbovelj — Proslava rojstnega dne Nj. VeL kralja. Kakor je bilo že najavljeno, priredi »Sokol Trbovlje« svečano proslavo rojstnega dne Nj. Vel kralja Petra II. Program »vezanosti je naslednji- V soboto 5. septembra ob 20. bakljada s sokolsko godlx> od gostilne Dreo po glavni cesti skozi Vode, mimo Sokolskega doma, skozi trg Trbovlje II. in naz.i do Sokolskega doma, kjer bo Narodna odbrana prižgala slavnostni kres. Zbirališče pripadoikov sokola ob 19. v Sokolskom domu. od koder je skupen odhod do gostilne Dreo. — V nedeljo 6. septembra povorka od Gasilskega doma na Vodah, v farno cerkev k slavnostni službi božji. Zbirališče ob 8. pred gasilskim domom na Vodah. Po službi božji bo v Sokolskem domu slavnostni zbor Sokola t svečanim sporedom. Za pripadnike Sokola je udeležba vseh gori navedenih prireditev strogo obvezna. Društva in korporacije, ki se nameravajo udeležiti slavnostnih prireditev, prosimo, da to javijo vsaj do petka opoldne ustmeno ali piameno društvenemu tajniku br. Gonelliju (osrednja delavnica). — Trbovoljčani hočemo, kakor vedno tako tudi sedaj pokazali svojo ljubezen in vdanost mlademu kralju Petru D. — Delavski prosvetni veear. Tukajšnje del. prosvetno društvo »Vzajemnost« je priredilo na dvorišču tukajšnjega delavskega doma velik prosvetni večer, katerega so se udeležile, ker ni bilo vstopnine, velike množice prebivalstva, zlasti delavstva. Nastopila je tukajšnja delavska godba na pihala, vmes pa Ja pel pevski zbor »Vzajemnosti«. Vstopnice z žigom, ki so jih udeleženci prejeli, so obenem srečke za sreoolov, ki bo 17. t. m. na istem prostoru odnosno v dvorani delavskega doma. Dobitke so darovali tukajšnji obrtniki, trgovci in zasebniki. — Tržne cene. V ponedeljek je bilo na tukajšnjem tivilskem trgu Izredno živahno. Bil je plačilni dan in a tem so računali mnogi kmetje iz Dolenjske in Savinjske doline, ki so pripeljali na tukajšnji trg svoje pridelke na vozovih*. Največ je bilo sadja in krompirja, pa tudi prašičev so pripeljali par vozov. Ti kmetje ao močno konkurirali s sadjem onim kmeticam, ki so sadje prinesle na trg v košarah, Ae bolj pa branjevcem in branjevkam. Sadje na vozovih je bik) za en dinar pri kg cenejše od sadja kmetic in branjevcev, vendar pa ni bilo tako lepo in okusno, ker je bilo od dolge vožnje vse pretisnjeno in črno. Kmetje namreč sadje zabljejo v velike zaboje in zato ni čuda, da se med vožnjo sadje pokvari, namesto da bi med posamezne vrste polagali plasti slame, a čemer bi ae preprečilo pokvaro sadja. Vseeno pa ie vladalo okrog teh vos precej živahno vrvenje m so tokrat kmetje tudi slabše vrata sadja prodali. Tako so prodajali jabolka po 2 Din češplje po 1.50 Din, hruške po 2 Din, breskve no % Din. slive pa tudi po 2 Dto. Prašiči na niso bili poceni. Tako ao prodajan kmetje 7 do S tednov stare pujaka po 120 Din, 8 mesecev stare prašič« pa po 450 do 500 Din. Pa tudi po tej ceni ao šli vsi v denar. Tudi jajc je bilo na trgu precej. V zabojih so jih prodajal: po 14 do 15 za kovača, kmet ce v košarah pa po 12 do 13, ker se ponašajo s sveto robo. Mnogo je bilo na trgu tudi povrtine ki pa ni mnogo šla v denar, ker Je imajo naše gospodinje sedaj same dovolj v svojih vrtovih. — Nedelja v planinah. Zadnjo nedeljo so izkoristili nešteti za izlet v našo lepo planinsko okolico. Zlasti je bil dobro obiskan naš zasavski očanec Kum. Dobovcani so z gradnjo ceste že tako napredovali, da j* iz trboveljske postaje do Dobovca. kjer Je bila pot prej najbolj strma, sedaj z lahkoto zmaga vsak starček, ker je pot docela položna in brez večjega vzpona. I« Dobovca do Kuma pa pot 'tak tudi preje ni bila naporna, vendar jo bodo pa tudi v tem odseku marljivi dobovski kmetje popravili. — Vebko obiskovalcev jp imela tudi Sv. Planina, še več pa seveda Sv. Katarina, kjer je bila prosvetna prireditev. KOLKDAK Dane*: 3l se^iemnra ka*oličani Serafina DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA- Kavtft. KINO IDEAL; ftanghai-New Vork-Paris. KINO UNION; Črni angeli. KINO SLOGA- Stari očka. KINO ŠIŠKA: Zaprto. KINO MOSTE; Zaprto (igra od petka do ponedeljka). DE2URNE LEKARNE Dane*: Bakarčifc. Sv. Jakoba trg «, Kam:»r, Miklošičeva reata 20, Gartus, Mosta, /a o, ska cesta. SPORT — Plavalna tekma Gradec : Ilirija »e bo vr&Ia jutri oh l*0. Ln ne dane«, kakor je bilo v »Jutru« pomotoma objavljeno. — Tuur de Romania. Z velike kole*anske dirke okrog Rumuniie ao mani rerultali prvih dveh etap. Na prvi etapi Kururesti— Foscani {202 km) »o «*? planirali- 1. Nemec Kutzbach 7:24 10. 2- Francoz Gallien, H. Nemec BiKee, 4. Jugo&loven Grgac, 5. Ju* posloven Prosenlk, 6. Rumun Tudoae itd. 10. Jugoslovan Albunar in 19. Jugoslovan Pokupec. Startamo je 83 tt&movalcov. Drugi etapa Foacani—Jaasi (227 km); 1. Tudo-*e, 2. Buaee, 3. Rumun Bo^nian. 4. Gallian. 5. HumuD Mormocea, 6. Rumun Tapu, 7. Grgac, 8. Abu^nar, 11. Pokupec in 17. Pro-santk. y skupnem plasmanu vodi Gaflien pred Tudosem, Bueeem in Grgcem. Po moSt tvu je vrstni r^d; 1. Romunija, 2. Nemčija, 3. kombinirano moStvo Spanija-Francija, 4. Jugoslavija, 5. Poljska, 6. Bolgarija in 7. Turčija. — Kolesarska podzveza, Jugo6lovecfrk<> državno kolesaruko prvenstvo »A« skupi ne, ki bi s© moralo vršiti 6. septumibTa na progi Ljubljana—Za^rreb se frlede dopisa Saveza iz tehniških razlogov preloži na 20. septemJber 1036. Start ae bo pravočasno ja^ vil potom časopisov. — Športni dan v Slov. Konjicah. Na kraljev rojstni dati priredi SK Slov. Ko njice svoj prvi športni dan. Je to obenem prva večja športna prireditev vse Dravinjske doline, zato vlada razumljivo zanjo veliko zanimanje Prireditev pr čne ob 9. uri s startom kolesarjev, ki tekmujejo za prvenstvo konji&kegra okraja na progi Slov. Konjice—Oelje in nazaj. Start in cilj bosta pred Narodnim domom v Slov. Konjicah. Zmagovalec prejme naslov prvaka konjiškega okraja, prvi trije dirka či pa primerna darila. Popoldne bo na klubskem i^riacu v S]ov. Konjicah nog-o- metni turnir, na katerem na-topijo razen domaČega še trije klubi in to: SK Boc iz Poljčan, SK Store in SK Ga»iJec iz Babtna pri Celju. Začne se tekmovanje ob 14. uri ter je dc-loce>n sa zmagovalca K'p pokal. Verjetno je, da ae bodo tega prvega športnega dne udeležMi številni prijatelji sporta iz vse Dravinjske doVnc Iz Laškega — Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra 11. proslavi Laško v soboto o. t. m. Ob 9un slovesno cerkvene upravilo v nadžupni cerkvi, katerega se udeleže: u radništvo. sole in društva. Ob 20 uri godba in baklađa po mestu, nato slavnostna seja Sokola. — Kolektivna pogodba rudarjev, do katere je prišlo pp pogajanjih med delavski-mi delegati in generalnim ravnateljstvom TPD, ao sprejeli tudi rudarji tukajšnjega rudnika. Na shodu so pojasnjevali gg. Pli-beršek, Rozman in Arh vsebino pogodbe, glasom katere je doseženega nekaj zboljšanja pri deputatnem premogu in *her-renšihtuc. Tudi kopačem vozačem se pri- I pozna zopet vozaaka kategorija. Neke ia> I jeme tvori še hrastniški rudnik g!e-»*» t&~ *»#. w,;,1 - *~|*#it&r3 t!*^. Strati * DNEVNE VESTI — Eni za minimalne metode, drugi proti njim. Novosadska trgovska zbornica je imela v torek anketo o minimalnih mezdah ia kolektivnih pogodbah v svest z osnutkom uredbe, ki ga je sprejela Centrala industrijskih korpo raci j na svoji seji na Bledu. Dosežen je bil sporazum, naj se z zakonom določijo minimalne mezde za industrijsko delavstvo in sicer enotno za vso državo. Anketa je pa zavzela stališče proti obveznemu sklepanju kolektivnih pogodb, čes, da je to neizvedljivo in da bi bilo v škodo industriji. Zveza industrijcev v Sarajevu je pa na seji v torek zvečer proučila predlog Zveze industrijcev za Slovenijo glede minimalnih mezd m nastopila proti njim, čeS, da so edina prednost bosanske industrije nizke mezde, če bi pa že prišlo do te uredbe, naj bi znašala temeljna mezda 2 Din in bani naj bi imeli pravico znižati ali zvišati to mezdo za 20rr. če bi pa prodrl predlog, da bodi snovna naezda 2.50 Din. naj bi imeli bani pravico znižanja aH zvišanja iste za 25rr. — Domala industrija bo gradila mostove za 70 milijonov Din. V prometnem in v ministrstvu javnih del so pripravljeni na-« črti za nove mostove in licitacije se že razpisujejo. Mostove bo gradila domača industrija Tako ji bo za delj časa zagotovljeno obratovanje. Stroški za nove mostove so proračunani na 70 milijonov Din. Tr*c<*di,i» bivšega dobrnvolj.-a in e*-rodneea poslanca. Včeraj dopoMne si je končal v Nov*»m Sadu iivliene bivši dobrot volje* in narodni poslanec, sadnji ca^e občinski bo'ežnik v NinfiOvu v Banatu Mi-haflo An'ic^Vidaković. Skočil je iz drus^ja nadstropja hanske palače in se ubil. V t-nirt ea ie pTanjn po Dalmaciji. V torek popoldne je prip'ul v Split parnik vKralj Aleksandar*, s katerim če ie pripeljalo 1£0 potn'kov, mpd njimi znani madžarski aristokrat kn?z NVindisch* gratz. Knez potuje do Kotora, potem pa se vrne preko Splita v Benetke. KINO IDEAL1 Shirley Temple Cary Cooprr — Carole Lombard v sijajnem filmu ŠANGHAJ-NEW YORK- PARIŠ Danes ob 16., 19. in 21.15 uri. — Najprimerneje rože za okras "ken so aotovo begonije. Goren iskri lnc^tCLii ter iud; dolenjska in štajerska »o že vsa polna cvetja teh buin;h gomoljic, a tuai kmečke hiše in cerkv:ce ni več brez beguni i. Od nekdaj v"> listnate begonije — be gonia rex — zaljšale oltarje, posebno grobove smo krasili z vse leto cvetoči*ni be-gonjami — b. semperflorens. Z orhidVemi in cvetovi najdragocenejših kaktej se pa že kosajo razne viseče beuo.vje, ki so se tako naglo razširile po vsej deželi, da pre-i«? popolnoma izriniti naše stare nageljne. Vse vrste begonij so silnj izboljšane, da skoraj njih ogromni, najčudovitejše barvani cvetovi ne spominjalo več na nekdanje begonije, saj imamo celo že take, ki imajo cvet popolnoma podoben vrtnicam, in celo take, ki iroa njih cvet trcinpeto. kakor nekatere narcise. Ddvi so begonije zamenjale v velesejmski razstavi »Sodoben vrt« dosedanjo razstavo vrtnic. Tudi begonij vseh vrst je razstavljenih okrog .300 sort, seveda večina takih, ki jih splošn> še n:kdar nismo videli. Ker razstava begonij traja samo tri dni, hit;te, da je ne zamudite, ker boste na razsravi našli barvo in obliko begonije, k: bo najlepše kradla Vaša okna in sobe. Opozarjamo, da so skoraj vse cvetoče betgoniie iz Ljub^ne in z Jezice, a najlepše viseče begonije je vzgojila gospa županja iz Domžal. — Pet tvornic za radijske aparat« dobi; mo. v trgovinskem ministrstvu je zaprošeno dovoljenje za zgraditev pelih tvornic za radijske aparate. Dve tvornici bosta zgrajeni v Beogradu, ena v Pančevu, ena v Novem Sadu, za eno pa še ni izbran kraj. Jugoslavija ima zdaj 80.000 registriranih radijskih aparatov, tako da pride na vsakega 175 p0-sluaaJcev. V primeri z drugimi'državami je število radijskih aparatov pri nae zelo nizs ko. in sicer zato, ker eo naše oddajne postaje Mbke. Manj*i aparati niso Sli v promet, večji bo pa predragi. Letos bi mo* ralo biti r.^seno vprašanje zgraditve novih ve'ikih radijskih oddajnih poMaj, pa žal do tega ni prišlo. — Tisoč let stara tisa. Na velesejmeki razstavi »Za naš les-- v paviljonu »I« je raz s'avlejn tudi štor s koreninami. Strokovnjaki so prešteli tetnke in ugotovili po njih številu, da je bilo drevo staro nad 1000 let, čeprav je debelo komaj 30 cm. Ob pogledu na ta štor rastlinskega Metuzaleana s-mo se otožno spomnili na mnogo debelej&o m gotovo tisočletja staro tiso. ki jo ra*la ie pred nekaj leti v Lipnici pri Kamni Gorici. Ta naravni apomenik bo podrli t izgovorom, da iglice g tise padajo ▼ vodnjak. Drugje bi bili morda rajši pokrili vodnjak in častitljivo pričo tisočletij obvarovali še davnim rodovom, d* bi s« spominjali prastarih Časov, ko so bile tiee še pogost« po naših srozdovih. — Občutna podražitev iivtt v Zagrebu. Zagrebške gospodinje- so Že več dni zelo razburjene zaradi občutne podražitve živil. Meso se je podražilo povprečno za 2 do 3 Din, mast pa za 3 do 5 Din pri k#. Podražilo se je tudi maslo. Mesarji se izgovarjajo, da je kriva mestna klavnica, ker so cene zaklane živine poskočile. Mestna klavnica zahteva baje za Štiri zaklane prašiče tako visoko pristojbino, da bi za ta denar lahko kupil mesar celega prašiča. — Edino soncu roža odkrije vse svoje čare, zato je bil pa to pot. ko se je na tisoče najžlahtnej*ih rožic iz vseh slovenskih in tudi tujih vrtov zbralo na veleeejmeki razstavi »Sodoben vrt«. Bog tako miloetljiv. da je sončku naročil, naj sije na velesejem z vfc*m žarom. Prav vroč polettii dan imo imeli ot> otvoritvi in cvetlice na veiesejmu naj nas še dalje varujejo pred slabim vremenom. — NadaUevalni plezalni tečaj priredi SPD od 6. do 8. septembra na Kamniškem sedlu V soboto, dne 5. t m. je od hod udeležencev iz Ljubljane a popoldanskim vlakom ob 13.50. uri. V nedeljo dne 6. t. m, vzpon na severovzhodno sleme Brane. V ponedeljek vzpon na se v ei osa padn: greben Planjave, v torek na vzhodni steber Brane. Udeleženci morajo imeti vso p'ezsmo oprezno, t. j. plezam i k c, vrvi, karabinarje. kline in kladivo Osrednje društvo SPD nudi vsem udeležencem brezplačno pr?nočnino v koči na Kamniškem sedlu. Prijave sprejema pUarna SPD v Ljubljani, najkasneje do peka dne 4. t. m. ■■ JUTRI OB 16.30 IN 2040 OOI Od jutri naprej ob delavnikih po dve predstavi 1 Nepozabna Regina Loulaa Ulrtch v prekrasnem velefilmu godba, petja, humorja in pravega dunajskega razpoloženja: Žrtev ljubezni Hans Moser, Oskar Širna Izven sporeda: Popolna olimpijada Dolžina olimpijskega filma 1000 m !! Cene: kljub ogromnemu sporedu od 3.30—6.50 Din ! ■^"" KINO MOSTE ■■■ — Poseben priboljsek kadilcem, ki bod » rred 1. in 13. septomibrom obiskovali jesenski velesejem. je pripravila monopolska uprava tudi letos, ko bodo *pet Mino na v^lesejmu prodajali posebej v ta namen narejene cigarete »Vardar« in »Drina« najboljše kvalitete. Čeprav bodo veletijmske > Vardar« in »Drina« prava special!teta.ven dar ne bolo nit- dražje kot navadne cigarete tegra imena. — Mezd* par%etar>kih delavcev so se povišale povprečno za $7%. Zveza Ksn.h de avcev Jugoslavije nam sporoča, da so se mezde parketarskih delavcev po sklenitvi pogrodbe zvišale povprečno za 37 ^ in ne 20 do 25*^-, kakor so poročaH nekateri listi. Kmalu bo priS o udi do pograjan j za sklenitev pogodbe med mizarskimi podjetji in delavci v Ljubljani. — Podpore za kmetjako razstavo Kakor druga le*a, prired^ sreski kmetijski odbori in razne druge kmetijske organizacije tudi letos kmetijsko razstavo. Ker so te razstave zelo koristne za pospeševanje kmetijstva, je kmetijsko ministrstvo odobrilo vsem banskvm upravam skupaj 100.000 Din podpore za nje- — Znižana vozni na za proslavo Rdečega Kriza. Prometni mnister je dovolil 75% popust na državnih žeieznicah udeležencem proslave 60-letnice društva Rde. čega kriza, ki bo 20. t. m, v Beogradu. Vozna olajšava velja od 17. do 20. sepem-bra za odhod in od 30. do 23. septembra za povratek. ■KINO SLOGA, UtU 27-30' Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri si morate ogledati velikega mojstra EMILA JANNINGSA v veleumetnini STARI OČKA (DER SCHWARZE VVALLFISCH) Prideta kralja smeha in humorja Pat in Patachon kot gangsterja Velika premiera smeha ! — Prirodoslovna^ razprave so izšle v novi ob.-iki. Po vzorcu mnogih prirodoslovnih časopisov bo izdajalo Prirodoslovno društvo odr le j vsako razpravo kot poseben zvezek brez ovitka. Sele popoina knjiga (40 pol) dpbi ovi.€& in kazalo. Na ta način bo mogoče objavljati brez zamude razprave, ki jih naii prrodoalov-ci predložijo. Prirode s. ovne razmere so edini naš znanstveni časopis, v katerem lahko naši raziskovalci poročajo o svojih izsledkih Bolj so namenjene stiku z znanstvenimi časopisi v inozemstvu kakor pa domačim naročnikom. Upamo pa, da nam ostanejo tudi naročniki zvesti. saj pomagajo a svojo narečnino izdajati list, ki pridobiva z zameno mnogo dragocene znanstvene literature za nas? knjižice (letno v vrednosti pTftrtižao 130.000 Din). — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno in topilo vreme* Najvišja temperatura je bila v SplHu 30, v Skoplju in Sarajevu 29, v Zagrebu 28, v Ljubljani 27-7, v Beogradu 27 in v Mariboru 22. Davi je kazal barometer t Ljubljani 763.1 mm, temperatura je bila 15.2. — Olga Bresnik umrla. Včeraj smo poročali o ljubavni tragediji na Sušaku, kjer je narednik Milan Šavič streljal na svojo izvoljenko Olgo Broznikovo, potem si je pa 1 pognal kroglo v glavo in izdihnil. Težko ra* njena O-gs Broznik ie včeraj zjutraj v bolnici umrLa. Zaljubljenca sta v poslovilnih pismih izrazila zadnjo željo, naj ju pokopljejo v skupni grob kar se bo tudi zgodilo. __ Srera v nesreei. Včeraj zjutraj se je prevrnil na cesti med Splitom in Šibenikom avlo z avstrijskimi turisti v 9 m globok pre* pad. K sreči pa človeških irtev ni bilo. Težje so ranjeni samo dve gospe in en gospod. Za prvim avtomobilom je vozil dnu gi in potniki iz njega so takoj priskočiH ranjencem na pomoč. Za silo so jim obvezali rane in jih prepeljali v «ibenis*o bolnico. __ Radio, gledaliSce, film so zastopani v ilustrirani tedenski reviji >NaS val«, ki izhaja vsak petek v Ljubljani. Iz nove ste. I vilke, ki ia obilno Uuatrirana, posnemamo samo n«jvainejte prispevke, tako radijski članek o komarjih in elektriki, zgode in nezgode Bojana Packa, libreto PuCcinijeve opere »Manon Leseautc, Zoseenkevo duhovito črtico »Močneje od smrti«, kramljanje o filmu »Dve novinarki in sa interview<, križanke, emesniee. modna skice, slika s po* čitnje itd. >Nai val« ima stalno na 92 straneh pregledno urejene sporeda vseh doma* čih in inozemskih radijskih oddajnih postaj na kratkih, srednjih m dolgih valovih. Me* sečna naročnina Din 12. Zahtevajte se danes brezplačno ia breaobvaano na ogled eno Številko. Pišite na naslov: Uprava radijske revija >Nai vale, Ljubljana, Kaafljeva 5. — Baeletai trgovski tečaj v Koven atestu. Vpisovanje dnevno* Začetek pouka •. septembra. Zahtevajte prospekte. Iz Ljubljana u— O aresUvi jfj. Vel kralja v Ljubljenj razglasa kr. banaka uprava: v nedeljo ob 10. se bo darovala v stolnici sv. Nikolaja slovesna pontifikelaa masa, po kateri se bo zapele zahvalne pesem »Tebe Boga hvalimo« o pripadajočo molitvijo ta krs ja. V pravoslavni kapeli w bo vrlila svečana službe boija ob 9. uri, v evangelieki cerkvi pe ob 10. uri Gospod ban bo od 11. ura naprej sprejemal v banski palači po-klonitve in Čsatitke. —Ij Tudi na Aikerčevi cesti najdbe. Seveda ne moremo »narediti« iz njin tenzaci-je, ker gre za navadno stavbno kamenje. Kakor znano pripravljajo na Aškerčevi cesti teren za tlakovanje ceste ter odkopavajo cestni nagip precej globoko. V nasipu in pod njim je nenavadno mnogo stavbnega kamenja, ki je po splošnem mnenju ostanek razvalin stare Emone. Baje tam teren se ni bil prekopan večkrat in bi morda odkrili kakšno znamenitost, če bi kopali globje. Izkopali so že cele grmade kamenja, ki ga zlagajo v kupih vzdolž ceste. —lj Francoski bojevniki v LJubljani. V nedeljo 6. t. m. ob 19. uri se pripeljejo v Ljubljano s posebnim vlakom sastopnikl savnih Poilus d Orient, kj pr hajajo tu. di letos v našo državo obujat spomine na skupno trpljenje in skupno zmago po al varno vse nacionalne organiaacije in vso nacionalno javnoet, naj prlhiti v cim vefi-jf\m številu na peron glavnega kolodvora ter izreče dragim francoskem gostom Se ob njih prihodu iskreno dobrodošlico. Akcijski odbor združenih nacionalnih organizacij v Ljubljani. —lj Iiprememba v Toinem redu eestne ielezniee. Uprava cestne železnice sporoča*. Na progi Vič—Št Vid ovirajo sedaj tramvajski promat najbolj zapornice državne železnice, katero križa tramvajska proga na Celovški cesti. Radi Številnih vlakov morajo tramvajski vozovi Čakati pred zapornicami in vsakokrat, kadar čaka voz pred zaporni, rami, morajo čakati na vs?h križiščih tudi tramvajski vozovi do št Vida in Viea. Radi tega čakanja so se potniki stalno pritoževali. Da se odstrani stalno čakanje na križiščih in da se pospeši promet, se je uprava cest. ne železjiice odločila, da razdeJi progo Vič —št Vid v dve progi, in to v progo: Vič^— glavni kolodvor in nrogo: kavarna Evropa —&t. Vid. S to delitvijo se bo doseglo, ds bo promet proti Viču popoinoma neoviran, proti fiižki in Št. Vidu pa bo tudi manj ^a kanja, ker se bo vsaka zakasnitev pri zapornicah hitreje izravnala. Radi hitrejšega prometa se bo Čakanje na postajališčih pred magistratom, pošto in kavarno Evropo na medsebojne zveze omejilo samo na slučaj istočasne navzočnosti obeh vo^ različnih prog. S tem bo mogoč? vozni red točno vzdrževati, promet pa ?e bo tudi radi pospešene vožnje hitreje razvijaL Promet po novem voznem redu se je pričel s ponedeljkom. —I j Kupite splitske pr; proge na ve lese jmu, paviljon F! —lj Vstopnina v veies^jemskem varie-Wjn je zrn žana pri popoldanskih predstavah, ki so primerne tudi za mladino. —-lj Jugosiovenskj sumarji pridejo v soboto £ svojega letnega kongresa JfiU v Zagrebu pog^dat velesejem v Ljubljano. Gotovo bo Ljubljana e največjim veseljem in gostoljubnostjo sprejela Sumarje, kj so s svojo vsestransko sjajne razstavo >Za nae lese dokazali, da so v prvj vrsti borcev za oajšanje gosp-d=rske krize in za zboljšanje razmer vseh stanov. —1 j Pranja Tavčarjeva vabi vse član ce Kola jugosiovenskih sester, da se udel že proslave rojstnega dne Nj Vel. kralja Petra IL, ki jo priredi Sokol. — Film »žrtev ljubezni« v kinu Moste. Pretresljiva tragedija se odigrava v slovitem dunajskem filmu >2rUv ljubezni«. Snov je zajeta iz zvljenja dunajskega predmeatja in nam kale strašno usodo dekleta, ki jo je prodal njen lastni brat. V glavni vfogi nastopa sunpaU&na Luise Ul^ich. Od jutri bosta Ob delavnikih vsak dan dve predstavi in sicer ob 16.30 m 2030. Poleg fikna »žrtev ljubezni« je na sporedu ono* krasen film »Popotna olim. P?ada\«. —U O uporabi plina in oglja ali drv za pogom motorjev in o nj'nam narodnogospodarskem pomenu bo v soboto točno ob 15. predaval v paviljonu K na veleaejmu Lujo ffaeger, šnasnjer Destilacije dd. v Teslicu, kf je napisa anantenito knjigo »OrundlaaT^n der HoisgaaarOagenc. Predavanje prvovrstnega strokovnjaka je zanimivo za vse sloje in bo tudi tako popularno, da bo lahko izvajanja razume- vsakdo. Vstopnine ni, opozarjamo pa na toč nost! KINO UNION, tet. aa-31 Danes ob 10.. 10.15 in 21.15 uri prekrasni velefilm črni angel Film, ki je pri včerajšnji premieri občinstvu izredno ugajal. —I j »Singing Babies« so že pri prvi predstavi očarale do zadnjega kotička nabito ogrccnno dvorano velesejmskefia v«. rieteja. Pojo menda v vseh jezikih, med njimi pa tudi ru«ke, čc&ke, hrvatske BJ slovenske pesmi Sijajno in odlično j Dru gegs ne maramo prav-vti, saj pridete itak sami poslusst in seveda rudi pogledat. Je vredno! Poleg njih sta pa oba rrindta v resnici prvovrstna točka, sej tako spretnih telovadcev, kar se tiče najtežjih teznih vaj, le nikdar ni*»no videli v Ljubljani. Neprekosljiva je njuni točka »Zeitlupe« kjer najtežje vaje izvajata popolnoma počasi. »Meli« Etnil s svojim »velikim« cirkusem je ptt teater zase, saj je groteskni orjak neodoljiv komik. Njegova dva v plemenita arabska konja spremenjene kužka pa z ne ta celo visoito špansko >">io in vse umetnost- najznamenitejših cirkuških konj. Tudi žonglerski par 2arkoni nam je pokazal precej novega in brez skrbi trdimo, de je vsak artist zase vreden obska. —lj P. a. ebfin»tvo opozarjamo na izrine ugodnosti, ki jih nudi uprava gleda'i&oa letošnjim abonentom. Cane abonmanom Ka* kor tudi dnevne cene eo znižane. —lj Uprava Huhadove iupe JPS vabi vse pevce ljubljanskih zborov k sodelovanm pri proslavi rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. v nadeljo 6. t. m. ob 10. na Kon-ffre^nem *rgu. Skupno g e^ko'sko jjodl>o bo* mo peli ?Hej Slovani« in »Tešem sokolskih legij« enoglasno. Pevska vaja bo v nedeljo točno ob 9. uri dopoldne v telovadnici realke v Vegovi ulici. Udeležba za vse ljubljanske zbore obvezna. Uprava —I i Bežigrajska šo'a še ni kontana. Zato naj v&i otroci od II. razreda dalje, ki k> ^ in se bodo še vpisali v to šolo. obiskujejo do otvoritve te šole. svoje lanske sole. ra* zen vpisanih otrok novincev I razreda, ki naj se zglasijo v ponedeljek 7 sept. ob 14. pri upraviteljetvu VI. deške narodne V>le, £iska, da jim odkai? začasne učne prosto« re. Iz Maribora — Proslava kraljevega rojstnega dne v Mariboru. V torek zvečer se je vršil v mari. borski mestni posvetovalnici sestanek predstavnikov raznih tukajšnjih kulturnih in na* cionalnih društev. Razmotrivali so o Mm slov^snejš: proslavi rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Na tem sestanku so izvolili poseben odbor, ki bo izvršil potrebne priprave in sestavil program. — Sprejem dere v mestno dnevno laveti-Sfe. Interesent; dobe tiskovine za prošnje pri mestnem socialnem uradu na Rotovškem trgu aq rri upravi mestnega Mladinskega doma v \oroscev; uliri. Izpolnjene prošnje potrjene od »olske-za upravitejs>tva in mla» dinskega predstojnika, je oddati pri upravi zavoda 7. t m. ali 10. t. m. Deca. ki bo sprejeta, bo o tem pravočasno obveščena potom upraviteljstva šole, ki jo obiskuje. Sprejeta deca pride v zavod 16. t. m- po pouku in to po možnosti v spremstvu staršev. __ Upodnost za kepalee na Mariborskem otok«. Mestna podjetja so s 1. septembrom uvedla v kopališču na Mar. otoku ce-o* dnevno kopalno turo, tako da veljajo dopoldne kupljene vstopnice za ves dan. __ Dekleta v balet. Mladenke, ki imajo veselja do plesa, se sprejmejo v balet Narodnega sfledališcs v Mariboru Prijave sprejema dnevna blagajna gledališča dnevno od 9. do pol 13. in od 15. do l7- ure. — Enednevna mezda za brezposelne. Kljub stavki v Hutferjevi tovarni deJavci Še de'ajo, ker nimajo vzroka, da bi stavka« li. Vendar pa je za danes predviđana !#■ uma stavka v znak solidarnosti.. Po inicia-tifi s*. Hutterja so delavci v njegovi tovar* ml aasnenlU vas daevni saeiuaak brespaaal-niša delaveem. Veersjiaje mezda ia anasa* la 70.000 Din. ki bodo porazdeljeni u.tni brezposelne. Ta gesta pač najbolj dokazuje* da do gre aa poUtieno J»orbo. marveč Is za borbo za vsakdanji kruh. — Zastrupljen j« z alkeheUm. V^-raj zjutraj so našli ljudje v Magdalenskem parku 40*letnega posestnika Štefana Robnika iz Kaple pr: Brez nem nezavestnega. Možu je% iz ust silila duftljiva pana, po kateri >-o ugotovili hudo rastru pij en je t alkoholom Robnika so n.re^,*!iali v bolnico, k.er j-» njegovo stanje zeio resno. Z Jesenic — Proslava kraljevega rejtueaa *ln*w Sokolsko društvo Jesenic pr©" avi r"j»Ui: dan Nj. Vei. kralja Petra II. v seboro n nedeljo. V soboto ob 1930 bo bik ada a fodelov&njem gasilskih čet jn drug h pr-javljenlh društtv In organizacij. Ob 21. bo v Sokols^em domu akademija s iz,Hra nim, pestrim »poredom. V nedeljo c-b 10 bo slavnostna .^ja dru*tverne upravr ob udeležbi vsega soko'skega članst a, nara ščaja in dece članstvo >c m ^ra udeež ti baklade. akademije In seje v slavnostnem kroju. — Smrtna ne*re*e». V tor k pop^l-""* so 5« igrali ctxoci na »prrtne-n igri^Au »Bratstva«, kjer so plexali na dre-vje Z visoke bukve je padej 14-!^tr«i učence mo scans.ee feole AHMn Ženi ja in cb! ial mx* no pebit na »kali. Zdravn'k fc Ri- *°l Kfržan mu je nudil prvo pomeč potem pa je odTd 1. naj težko ponesrečenega deč ka cdpeljejo v ljubijanjko bolnic* Necrtc* ni d^č k pa je *e med prevozom v Ljub Ijano umrl. Njegovo trmo prepel^io na Jese1^0*. kjcr bo danes pcgTeb na doma čem pokopališču TeZkn przade'im svoj cem nase iskreno ;oza!je! — Noa- grob. Po d*lj3 bol'zni je v bol n:ci brvovi^ce »kladnlcc umrla biv^a pre gledovalka pd carinarnic, na Jesenicah ga. Franc lika Otrin, stara 53 l^t Zapu sti^a je hčerko ^ veo s nov, ki pa so večinoma te pr skrb1;en.. Pokopali «0 jo včeraj ob veliki udeleii>; njenih prijate Ijev. znancev :n sodelavcev. Bodi ji lahka z mija! __ Premestitev carinikih uradnikom-. Po službeni potrebi sta pr -mecena carini-a Muhamed Djur{ć k carinarnici v M^tk^ vić in Stjepan G^lasso k carinarnici v Maribor, na 'astno proanjo pa- upravnik tukajšnje car narnice Dragrojub Ljujić sa upravnika carinarnice v Vrscu — Dopolnilo. V sobotni številki >81o-vensk^ga naroda« smo poročali o uspehih jo»eni&kh \Ttnarjev Nrhot" pa smo pozabili omeniti vrt gd*. Anoke Klinarje^'« ob S:caaoA-covi ulici, ki je eden najlrpA b na Jesonicah. Iz Kočevja — Stare avslrijske krajcare so mu metali. V Kočevju se je mudil nekaj dni akrobat. ki je nad mestnimi hllsmi razkazoval svoje umetnije. Vozil se je po vrvi tudi z motornim kolesom, večerjal na vrvi ter končno na vrvi legel tudi k počitku. Seveda si pa zaspati na vrvi ni upal, ker bi bilo to že malo preveč tvrgano. Pa je imel mož za svoje akrobacije tudi veliko število gledalcev, ki so vsak njegov gib spremljali z velikim navdušenjem in užitkom. Med akrobacijami je član njegove družbe pobiral med gledalci prispevke v železno puščico. Pa se je akrobat po pregledu puščice hudoval. ker so mu navdušeni gledalci metali v njo tudi stare avstrijske krajcare. Menda je mož nabral krog 200 komadov tega drobiža. Sicer pa je vseeno prišel na svoj račun, ker so se drugi gledalci odzvali bolj hvaležno. —.Mesfna komisija, hodi po mestu ter ugotavlja higijenske nedostatke. Vodi jo arhitekt g. U rek Jovo. — Sa zadnjem sejmu, ki se je vršil te dni v Kočevju je bilo mnogo čebule. Zato je bila ta dan tudi cena čebuli precej nizka. Kočevske gospodinje so se zelo dobro založile z njo. Tudi krompir se je nekoliko pocenil, prodajali so ga po 0.50 Din kg, prej pa po 0.75 Din. Od Črnomlja so pripeljali na sejem tudi grozdje, ki so ga prodajali po 5.— Din kg. Ker je občinska uprava uvedla poleg sejmov tudi redne tržne dni in to ob sredah in sobotah, je Kočevje zdaj mnogo bolje preskrbljeno s povrtnino in kmečkimi pridelki, kakor prej. Najboljše blago in najcenejše prihaja na kočevski trg iz črnomeljskega sreza. Občinska uprava je z uvedbo tržnih dni zelo ustregla meščanom in kmetom. DEFINICIJA — Kaj pomeni beseda deficit? — To je to, kar imamo, kadar nic nimamo. RAzno I BUKOVI OPPADKI gubi, kratko žagani, zopet na razpolago. Ivan Siska, tovarna parkatov, Metelkova 4, tel. 22-44 2320 SIGUREN USPEH! Inserirafte V „SLOV. NARODU" V KAVARNO „CENTRAL" Je prispela nora JaimlM kapela pod vodstvom priznane kap. ge. Tnrcrtif. katera je imela največji uspeh in priznanje na turneji po Ceekoelovaaki drtavi. Pridite, da ae tudi VI razveselite pri dobri sodbi in petju v renovirani KAVABNI „ CENTRAL « V SOBOTO IN NEDEUO ODPKTO CELO NOC ! Narodna tiskarna LJUBLJANA KHAFUBVA 5 / LZVBoTJJB VSA g TISKARSKA # DKLA i teb trn m •*rtpobo6a m Makulaturni papir proda upravo „SteTOMetega Naroda", LtvMlaaa, KaaSOora sBea ttov. s Stran 4 »SLOVENSKI NAROD*, četrtek. 3. septembra 1936. Stcv. 20' Prvi Slovenec na severnem tečaju „Slovenskega doma" Ljubljana. 3. septembra. Tako my pa-cocnetUi >legtje« »vojih &ta-teljev brunmi »enđjepisci iz Kopitarjeve ulice, ki m i debelo tiskanim naslovom presadili samotni ©krajni zemeljski pol •redi lednih puščav visokega severa na severno obal Norveške, na Kordkap. Pravi severni tečaj res se ni bil srečen, da bi videl Slovenca in tja se gotovo tudi popotnik »Slovenskega domač ne bo napotil. Severni rt in se dalje na sever ležeče Spitzberge je- pa po6et.il o že lepo število Slovence/v. Dvomimo da bi g. Jakac sam postavili smelo trditev, da je prvi Slove nec. ki bo stopil na tesne Nordkapa. Dr. Oskarja Rej« in tovarišev pot na aever že pred desetletji so potovali Slovenci na daljni sever Evrope- L. 1930. pa se je sest Ljubljančanov udeležilo izleta s parobrodom ob norveški obali navzgor, ki so si ogledali vse zanimivosti slikovitih fjor- dov, slapov to »o končno s Severnega rtiča odpluti Se dalje na Spitzberge. Ud«. leienec tega izleta, docent ljubljanske univerze g. dr. Oskar Reja je svoje zanimive popotne vtise popisal v reviji »življenj© in svet (knjiga 8.)- S celo vrto predavanj v radiu, ljudski univerzi in SKD je seznanil poslušalce s pokrajinami Norveške in severnih otočij. Strmo odrezani prepad, ki ga je z vrha Norđkapa ujel na ploščo dr. Božo Skerlj Dve leti kasneje je potoval po Norveški univ. docent dr. Božo Skerlj z družinico tn je svoj izlet ob slikoviti obali Norveške izkoristil tudi za antropološke Stud'js. S te strani je obogatil naše znanje o življenju severnih pomorcev z več ko deset članki v >Ziv'!jeinju in svetujev. V tem pogledu bi bila torej 1 večja rast otrok znak višjega življenjskega j nivoja širokih ljudskih slojev. Na drugi j strani pa vpliva na rast otrok tudi to, da jim ni treh« naporno telesno delati, da je vedno manj otroških bolezni, zlasti rahitičnih in da imajo zakonci tudi manj otrok, kakor so jih imeli v prejšnjih časih. Vedno ; se je opažalo, da je prvorojeni otrok najbolj razvit. Kako bo vplivalo to na telesno konstitucijo ljudi v bodočnosti, se še ne da povedati. Vojaške izkušnje pred vojno in med njo so pokazale, da so ljudje nizkih postav odpornejši od velikih. Kupujte domače blago! Ugašajoče sovjetske zvezde Rykov ie prevelik prijatelj vodke — Buharin in Radek nista pravoverna boljševika Izmed drugih komiciarirv ni nobenega. kj bi imel velik vpliv na sovjetsko notranjo politiko. Položaj komisarja lahke inložaj finančnega komisarja Grinka so pa omajale nerealnosti v državni banki. MMLlauk nikoli ne siH v ospredje. Počasi, toda zanesljivo raste ITcra-jinee Rudžutak, ki bi gotovo hitreje prišel na vodilno meoto, odgovarjajoče njegovim epoeobnoetim, da ga ne gledajo po strani Ukrajinci, češ, da se je preveč porušil. Rykov Izmed bivših političnih zvezd SovioMn Rusije je stopil v ozadje !t> kov. Zdaj je ko* mfear po>t in telegrafa, enega najslabše upravljanih resorov v Rusiji. Čeprav javno ne nastopa več, sj je pa znal ohraniti si ms patije de'av^tva. O njem pravno, da je eden naihistrounine^ih boljjievikov in ni dvoma, da Se je moral umakniti iz ospredja tudi zaradi vodke, ki jo pije zelo rad. Kako navdušen je za njo, priča tudi novo ime, ki ga J3 dobilo to rusko znanje, namreč >ry. kovka«. Kakor Rvkov, je potisnjen v ozadje tudi Buharin. ki ie zdaj g'avni urednik »iivestij< Buharin in ima neprestane težave fi pravovernimi komunisti Nedavno je napisal, da so bili Rusi vedno lenuhi in da ei3 niso znali naučiti reda. To svojo trditev jo moral preklicati, obenem so ga pa poslali za kazen nekaj časa v inozemstvo. Ob stran je bil potisnjen zaradi svoje teorija, da se bogati kmetje tako zvani >kulakis: vedno bolj pri* lagod.^vajo socialistični družbi. Nastopil je odločno proti iztrebljanju »kulakovc, če5, da so to najboljši gospodarii in da lahko Rusija izrabi njihove sposobnosti, tudi v kolhoznem sistemu. Če vidimo, koliko je še zdaj med predsedniki in vodilnimi član' kolhozov bivših ku!akov, ne moremo dvomiš ti o tem, da bi imeli na vplivnih mestih večino če bi bilo zmagalo Buharinovo nazi-ranje. Tudi o Radekti pravijo, da ie njegvo novinarsko delovanje prav za prav samo rezerva, ki mu J3 bila naložena zato, ker se njegovi nazori niso krjlj z nazori vodilnih mož- Radek je spadal v skupino Trockega. Nekoč je bil v komunistični stranki vse mogočen kot glavni tajnik osrednjega odho» ra Jenukidze, ki so ga pa iz stranke izklju* čili in poslali iz Moskve v Zakavkaz;e. Z.u vel je namreč zelo potratno, bil je veik prijatelj žensk, rad se j.* vozil z avtomooi-lom. Svojim prijateljem je dodeljeval avto-mobile, stanovanja in telefon«*, da so lahko z njimi vcriiili. Zatoni'e eo tudi zvezde drugih hobševiških prvakov, med njimi zlasti pokojnega Zinovjeva in Ke-men^va že nekaj l?t pred usmrtitvijo. Ko so se svoj ča** borili za moč Stalin. Trocki in Zinovjev, je imel slednji največ izgledov na uspeh Bil je zlasti izredno prebrisan in Ru« eo govoriU o njem, da je najprem^lenejSi iid. Po umoru Kirova je pa moral s Kamene-vim v izgnanstvo v Sihirno in zdai je pla čal snovanje zarote proti Stalinu z jzlavo* Radek Moife Kominterne Najmarkantnej&a postava Kominterne Je tajnik ruske sekcije Manuilsk-.. PleAat mof nizke postave, zagrizen nasprotnik, fanatik Po njegovem mnenju trna Kom interna večui vpliv rta mednarodni polotaj. n«go zunanji komisarijat. Manuilsk. je Ze opetovano poskusil vplivati na vlado proti narr-tom Litvinova. Z nJim drfce emijjpTUiti, Nemci tn Madžari, ki vodijo v Kom interni politiko proti Franciji in Češkoslovaški. Proti Nemcu Picku in Madžaru Kuhnu stoji v Komintcrni njen generalni tajnik Bolgar EHmitrov, ki Je tam strasar Stalinove pozicije. Na zborovanjih je Primit rov že opetovano kritiziral Pickova poročila o Nemčiji. V splošnem Je Kominterrta povsem podrejena Stalinu in dela. kar hoče on. Ona ima samo posvetovalno in izvrsno funkcijo, ne pa odločujoče. Vse sekcije komunistične stranke v vseh državah na svetu so v prvi vrsti eksponenti politike sovjetske vla na seji? Mož: Izvoljen sem bil za podpredsednika. žena: Hm, torej kakor doma. Afidrć TheuHet: 79 nevarna lepotica Roman — Jakob, zvedela sem, da trpiš in zato sem prišla... Pozabiva na preteklost, mishva samo na tvoje zdravljenje in zdravje. Nalik prestrašenemu otroku je plaho dvignil k rrii glavo in solze so mu zaH-h oči. Beseda preteklost je zdramila v n^m toliko sladkih in bolestnih spominov ... —- Hvala, je zašepetal ihte. Njegove solze ki ihteme so globoko pretresle mlado ženo. Videla je, kako strašno se je Jakob izpremenil v bo>-lezni. kako je oslabel, kako bled in suh je. In sočutje je zadušilo ves njen gnev. Zasmilil se ji je ta nesrečnež, ki so ga bik sprav9e muke kratkih mesecev tako daleč. Pozabila je na vse in nežna čustva iz dni sreče so omehčala njeno srce. Na dano znamenje sta Jakobova mati in Lechautre po prstih odšla. Nezvesti mož in varana žena sta ostala sama v sobi. Z nežno skrbjo je Terezija prigovarjala Jakobu, naj udobno sede v naslanjač. Sama se sedla na pručico ob njegovih nogah in ga prgtla za roke. —Jakob, —je povzela besedo, —zaupaj mi prihajam k tebi kakor nekoč,ko sva bUa še srečna v Prieure. Spomhram n« samo tistega trenutka, ki si me ljubil in ko sem bila ponosna na tvojo ljubezen.... Na vse drugo hočem pozabiti kakor na težke sanje. Ce hočeš, se nama srečni časi povrnejo. Cim se obrne tvoja bolezen na bolje, se vrneva v Prieure in videl boš, da se ni tam nič izpremenik>, da te tam čaka sreča kakor nekoč. Sladko-kakor zna le iubeča trpečemu otroku govoreča mati, mu je počasi priklicala v spomin vse podrobnosti iz njune mladosti, vse stvari ht ljudi, za katere se je pre« zanimal. — Sadni vrt daje še vedno enako dobre slive, sobice še vedno lepo zahaja nad Anjouem, bivši pastir >Vodna podgana« se je postaral, drži se pa še vedno krepko,ribiči še vedno vneto in pogosto povprašujejo po Jakobu. Obujajoč te davne spomine je tu pa dvignila globoke črne oči k bolnicu in opazila, da je ne posluša več. SKkar-jeve oči so bile uprte v majhno študijo, visečo na nasprotni steni. Terezija je opazila to sMko ki je obrnila nase Jako- bovo pozornost in takoj jo je spoznala, da predstavlja slikovit kotiček pristanišča Sant-Jcan. Ta znak njegove brezbrižnosti ni bil zlonameren, ve»ndar pa jo je znova zbodel v srce in umolknila Nezvesti mož in varana žena sta ostala sama v sobi. Z nežno skrbjo k Terezija prigovarjala Jakobu, nai udobno sede v naslanjač. Sama je sedla na pručico ob ndegovih nogah in ga pn cla za roke. — Jakob. — je povzela besedo. — zaupaj mi, prihajam k tebi kakor nekoč, ko sva bila še srečna v Prieure. Spominjam se samo tistega trenutka, trenutka. ko sj me ljubil in ko sem bila ponosna na tvojo ljubezen... Na vse drugo hočem pozabiti kakor na težke sanje. Ce le hočeš, se nama srečni časi povrneuo. Cim se obrne t voda bolezen na bole. se vrneva v Prieure in vfdel boš. da se ni tam nič izpremenilo, da te čaka tam sreča kakor nekoč. Sladko, kakor zna le ljubeča, trpečemu otroka govoreča mati. mu je počasi priklicala v spomin vse podrobnosti iz nune mladosti, vse stvari in ljudi, za katere se je preje zanimal. Sadni vrt daje Še vedno enako dobre slive, soln-ce še vedno lepo zahaja nad An:ouem. bivši pastir »Vodna podgana« se i? po- i staral, drži se pa še vedno krepko, ri- ' b:či še vedno vneto in pogosto povprašujejo po Jakoba. Obujajoč te davne spomine je iu pa tam dvignila globoke črne oči k bolniku in naenkrat ie opazila, da je ne posluša več. Slikarove ooi so bile uprie v majhno študijo, visečo na nasprotni steni. Terezija ie opazila to sliko, ki je obrnila nase Jakobovo pozornost in takoj |o še spoznala, U3 predstavlja slikovit kotiaek pristanišča Sa nt—Jean. Ta znak njegove brezjrurosti ni hil zlonameren, vendar ..o Je pa znova zbodel v srce in umolknila je. Otožni obraz mlade žene je zdramil Jakoba iz zamišKenosii. Zardel j_* 'n za-mrmral v zadregi: — Oprosti, nisem te vredeai! Razburjenje, obžalovanje in zadrega so povzročili nov usodni napad. Sapo mu je zaprlo in obraz mu je bolestno zadrgeta!. Priiel se je za prsi in iel loviti sapo. Strašno ^e prebledel in se onesvestil. Ko je zopet odprl oči, je zagledal prestrašene obra&e svoje matere, Terezije in Lechautra. Pokimal jim ie v znik zahvale 7a njihovo skrb in molčal kakor pn navadi. Od tistega dne so se napadi pogosteje ponavVali. Jakob ni mogel več ležati. Noči ie preču' v strahu, da bi ne dobil novega napada, z največjo težavo se je vlačil od naslamoača do naslanjača. Terezija, mati, Kristina in Lechautre sr se vrstili pri rtem. In kadar je prijel na vrsto in ko sta bila sama, ga je Jakob vedno vprašal: —Saj ste ji že pisali, kaj ne? — Da. — je odgovoril šaljivo Lechautre, ki je znal imenitno lagati. — Dobro... Brzoravute tudi Langloi-su. Hočem, da mi podališa žavlienje do Maniinega prihoda... kajti ona pride. . Ni mogoče, da bi me ne obkskala. In kn bo tu, — je pripomnil z d:vno sebičnostjo, boste že našli pretvezo, da sprav