Uhaja vsak dan »ve*er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejemati za a vs t ri j sk o - oge rake dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 g\d., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom računa Be za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za fcotrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrBte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veokrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmaua hiši, „Gledališka Btolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: . 13 gld. — kr. 6 „ 50 „ „ četrt leta . . .... . 3 „ 30 „ 1 n 10 „ Za poSiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. ff pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........* » — n „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upraimištvo „8lov. Naroda'4. Sibirska železnica. Od zadnje velike rusko-turške vojne se Rusija posebno zanima za Azijo. Poslala je tjakaj nekaj najboljših svojih ljudij, da utrdijo njene postojanke in razširijo njeno ozemlje. Njih prizadevanje ni bilo zaman. Vedno dalje se je pomikala ruska meja proti Afganistanu, naposled se je celo za trgovstvo važna zelenica Merv utelesila velikemu ruskemu carstvu. bolj pa Rusija razteza svoje meje, tem t( varovati. Za neposredno prihodnjost na- lo. cikrat na pleča novo butaro. Zato pa m< , da jej bodo novopridobljena posestva ret ašala. Zato je pa treba tam pouzdigniti km vse storiti, da se koristno upotrebijo I /'nstva teh dežel. I se je pritoževalo, da se premalo stori p pravo azijskih posestev. Vladali so tam jI, katerim je za lasten prid bilo pred , za ljudsko blaginjo pa nič. Njih gosi najbolje označuje ruska prišlo vica: „Bog j? car pa je daleč", katere so se držali. LISTEK. Knez Serebrjani. i spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXXIII. Poglavje. Vrečica Basmanova. (Dalje.) n se je obrnil proč. smanov je v obupnosti skočil k svojemu Očka! — /nv pil je: — poprosi carja, da i življenje hlapcu svojemu! Naj mi nadenejo irafan, ampak norčevsko obleko! Rad služim a njega carskej milosti! a Alekseju Basmanovu so bila tudi neznana ka bivstva. Bal se je s sočuvstvom k sinu i nase carjevo nemilost — Proč, — rekel je in pahnil Teodora, — hudobnež! Kdor kaj namerava proti carju, ni toj sin! Pojdi, kamor te pošlje njega carBka ti — Sveti opat, — zaplakal je Basmanov, in se po kolenih od svojega očeta k opatu: — iat, prosi za me carja. Neizmerne daljave mej Sibirijo in Petrogradom so zabranjevale, da razne zlorabe sibirskih činovnikov neso prišle do ušes carskej vladi. Zdaj se kaže, da se bode novejši čas vse pre-menilo in da se že preobrača na bolje. Že precej časa se v Petrogradu bavi posebna komisija, kako preorganizovati turkestansko upravo, da bi najbolje ugajala tamošnjim razmeram in ob jednem zagotavljala razvoj te pokrajine. V tej komisiji so zbrani jako umni možje, ki imajo srce za mogočnost ruske države, kakeršen je Ignatjev, ki si je s svojim velikim prizadevanjem nakopal sovraštvo vseh slovano-žrcev v Evropi. Ta komisija sicer ni končala svojega dela, a pričakovati je dobrega uspeha. Da se pride slabej administraciji v okom, sklenila je ruska vlada, preskrbeti si dobrih domačih uradnikov za te kraje. Do sedaj so tja odhajali slabši uradniki iz Rusije, ker boljši navadno neso marali tako daleč, kjer je služba težavna in ob jednem je pa njih delovanje premalo vidno. Za carja Nikolaja pa tudi za Aleksandra II. morali so pa tudi zastonj ali pa za neznatno plačo 25 rubljev vsako leto take službe opravljati razni politični izgnanci. Tako je deloval na sibirski meji v Permu in Vjatki v neki pisarni ruski pisatelj Aleksander Herzen, pa tudi več druzih se je tako rabilo. Da Be pa dobe domače moči, sklenila je vlada v Tomsku, jednem največjih mest Sibirije, ustanoviti vseučilišče, ki bode kmalu dozidano in začelo delovati za po-uzdigo in razširjenje kulture mej sibirskimi ruskimi podložniki. Važnejše nego ustanovitev vseučilišča bode pa gradjenje nove sibirske velikanske železnice, ki bode zvezala Evropo s Tihim oceanom in velikim Kitajskim cesarstvom, ter bode najdaljša železnica, kar se jih je še kedaj zidalo. Ta železnica je pa živa potreba za ta kraje. Sibirija namreč ni tako pusta dežela, kakor se navadno misli, temveč njeni srednji in južni kraji so jako rodovitni. Tam so velikanski gozdi, pa tudi dobri travniki in polja. Ko bi se ta zemlja obdelala, postala bi lahko žitnica velikega dela Evrope. Sedaj pa tam oviru razvoj poljedeljstva ravno pomanjkanje cest in železnic, ker se v mnogih krajih I Pa opat samega strahu, ni vedel kaj, pobešal j je oči na tla in tresel se je z vsem telesom. — Pusti očeta opata ! — rekel je Ivan. — Kadar bode čas, bo že on opravil po tebi mrtvaške molitve. Basmanov pogledal je okrog s prosečimi očmi, pa povsod je videl le sovražne in prestrašene obraze. Tedaj se je v njegovem srci zvršila velika premena. Jasno mu je bilo, da se ne izogne raztezo-vanju, ki je bilo hujše od smrti in se je navadno ž njo končalo; razumel je, da nema nič več zgubiti, in to prepričanje mu je povrnilo odločnost. listal je, stegnil bo, utaknil roko za pas, in s predrzno porogljivostjo pogledal carja. — Nadepolni car! —rekel je predrzno, zmah-nil z glavo, da bi popravil razkuštrane lase, — nadepolni car! Po tvojem ukazu poj dem v muke in smrt. Dovoli mu izreči poslednjo hvalo za vsa tvoja laskanja! Ničesar neaem nameraval proti tebi, grehe pa imava oba jednake! Ko me popeljejo na morišče, povedal bodem vse na glas pred narodom! A ti, oče opat, poslušaj mojo izpoved! . . . Opričniki in sam Aleksej Basmanov mu neso pustili nadaljevati. Vlekli so ga ven na dvorišče, in Maljuta je zvezanega posadil na konja in odpeljal v slobodo. pridelki niti spečati ne morejo, pa tudi pomanjkanje delavnih rok. V vsej azijskej Rusiji biva namreč kakih deset milijonov ljudij, mej tem, ko bi jih lahko živelo več sto milijonov, ako bi se zemlja obdelala. Ima pa azijska Rusija tudi bogate rudnike zlata, platine in demantov, pa mnogo premoga, kar kaže, da bi se tam lahko razvila tudi velika obrt-nija. Železnica, ki se bode tod potegnila, bode oživila te kraje in jih pridobila za omikani svet. Da bode trgovina živahna ni dvojbe, saj že sedaj velike karavana tod prenašajo blago z vzhoda na zapad in narobe. Gradjenje te železo ce se ima kmalu začeti in izvršiti v dvajsetih letih. Vprašanje je samo, kod da se bode zidala. Pred malo dnevi je minister komunikacij predložil carju tri načrte. Severni, Ljubomovski in južni načrt. Misli se, da bodo poslednji potrjen, ker bi Šel tvr. Kazan, ki je veliko in za trgovino važno mesto potem pa držal po jako rodovitnih krajih Sibirije. Ta načrt zagovarja Katkov v svojih jako razširjenih „Moskovskih Vjedomostih11, drugi se pa potegujejo za severni načrt, po katerem bi se zidala železnica čez Ural, in mimo mnogih bo gatih rudnikov Južna proga bi tedaj bolj koristi' razvoju kmetijstva, severna pa rudniškim podjetje; Omeniti moramo, da tu ne gre za to, kate/*" proga se bode zidala, a le zato, katera proga se? bode prej zidala, kajti pozneje se bode zidala tudi druga, premalo bi bila jedna sama železniška proga od zapada proti vzhodu v razprostranej Sibiriji. Da Be zidati obe, to se je že večkrat poudarjalo, a želi bo, da bi drugo še le zidali, ko bi se Sibirija toliko pouzdignila, da bi lahko sama dala potrebna sredstva Ta železnica bode služila za podlago železni-škej mreži, ki se bode s časom raztegnila po vsej Sibiriji. Zato se pa sedaj tudi mora na to gledati, katera proga bode ugodnejša za razvoj drugih sibirskih železnic. Poleg tega je treba paziti, da se spravi železnica v sklad s povodnimi poti, ki se bode ondu napravili, tako da bodo drug drugega podpirali, ne pa drug druzemu škodovali. Baš sedaj se v vladnih krogih v Petrogradu bavijo z načrtom, da bi s prekopi zvezali sibirske večje reke. Tudi v — Vidiš, oče, — rekel je Ivan opatu, — od kolikih javnih in skritih sovražnikov Bera okrožen! Prosi Boga zame, nevrednega, da bi daroval dobri konec VBem mojim začetim delom, da bi blagoslovil mene, grešnega, in mi pomagal izruvati korenino izdaje! Car je ostal, prekrižal se pred svetimi podobami in šel k opatu, da ga blagoslovi. Opat in vsi menihi so ga spremili za ogrado, kjer so čakali carski konjarji z bogato opravljenimi konji; še dolgo po tem, ko se je car skril v oblaku prahu in se ni več slišal ropot konjskih kopit, so menihi stali, povešali oči ter se neso upali uzdigniti glav. XXXIV. Poglavje. Norčevski kaftan. Baš tedaj sta k Morozovu, ki je po carjeve* volji ostal v slobodi, prišla dva stolnika s povabilom k carskemu obedu. Ko je Družina Andrejevič prišel v dvorec, so že sobane bile polne opričnikov, mize pogrnene, in sluge so v dragih oblekah pripravljali jedi. Ko je bojar malo ogledal okrog, videl je, da razen njega, ni nobenega zemskega bojarja, bilo mu je jasno, da mu car skazuje posebno čast. Merv so že poslani ruski inženirji, da se bodo začeli graditi kanali. Kako važna, da bode za poljedelstvo ta železnica, kaže to, da je v Sibiriji v jednej aamej guber-niji, v Samanskej namreč, nad 7 milijonov desetin rodovitne zemlje, ki se more primerjati z Lombar-dijo, tako zemljo pa imajo vsi kraji južne Sibirije od evropske do kitajske meje. V Mervu, Turkestanu je pa Rusija pridobila mnogo krepkib ljudij, ki bi se dali izvežbati v dobre vojake, zlasti dobre jezdece, ter pomnožiti .sedanje ruske kozaške polke. Da pa bode Rusija te ljudi moglo postaviti na bojišče, treba je dobre zveze s temi kraji. To svedoči, da bode razvoj sibirskih železnic imel za rusko državo velik vojni pomen. Ravno tako bode Rusija po sibirskej železnici lahko hitro poslala svoje čete na kitajsko mejo, ako bi jej od tam grozila kaka nevarnost. Zboljšanje občil v Sibiriji, zlasti pa železuic in brzojavov ter dobro urejenje pošt bode pa tudi imelo kaj dober upliv na zboljšanje administracije. Približalo bode te pokrajine Petrogradu, to je vse vesti bodo od tam hitro dohajale tudi Petrogradskim vladnim krogom na uho. Uradniki se ne bodo več upali zanemarjati svojih dolžnosti|, češ car je duleč. Poleg proge ca Kuzau morala se bode pa kmalu graditi druga proga do Uralskih rudnikov, četudi se ne podaljša tako hitro v Sibirijo. Tam se dobiva mnogo železa, ki pa jako težko in počasi prihaja v Rusijo. Ko bi bi U ta zveza gotova, lahko bi , Rusija za vse stroje, relse (schiene) pri železnicah po ceni dobivala železo iz teh zavodov, ravno tako tudi za vojne potrebe. Sedaj je pa bilo rusko vojno oskrbstvo mnogo potov prisiljeno iz inozemstva kupovati tope, krogle itd. kajti iz UraUddh fužin jih ni moglo dobiti ob pravem času. Nagi ost je pa zlasti v vojni jako važna. Nikake dvojbe ni, da bode zboljšane komunikacije privabile mnogo kolonistov v te kraje. Marsikdo se bode rajši semkaj preselil, kjer bo luhko dobil rodovitne zemlje zastonj ali pa jako po ceni, kakor bi se pa podajal v Ameriko. Za Slovaue, kateri morajo zapustiti svojo domovino, bode pa to de posebno ugodno, ker se ne bode treba bati, da bi se pod ruskim žeslom raznarodili. Neobdelane planjave se bode spremenile v žitna polja, uziignile se bodo tovarne oživela se bode trgovina. Na vzhod-njih obalih Sibirije se bodo ustanovila pristanišča, že sedaj se poudarja po ruskih listih, da mora Rusija gledati na to, da prisvoji kak otok v Tihem morji za pristanišče ruskim ladijam. V roke Sibir-cev bode prešla tedaj trgovina tod po mokrem in po suhem in uresničile so bodo besede znamenitega ruskega pisatelja, ki je rekel, da bode Sibirija „Zje-dinjene države prihodnjosti." Umestna primera. Sedaj, ko je deželna hranilnica kranjska nemško ljudsko šolo v Ljubljani spravila tako rekoč na dnevni red iti je mestni zastop Ljubljanski jednoglasno protestoval proti temu naklepu, zdi se nam posebno umestno spominjati se, kako je uižjeav-Btrijski deželni šolski svet ravnal s prošnjami štirih nižjeavstrijskih občin, ki imajo po večini češko pre- bivalstvo in ki so na temelju članka XIX drž. oso. zakona in §. 12 drž. šolskega zakona prosile za uvedenje češkega kot učnega jezika v ljudsko svoje ućilišče. V teh občinah razdele se prebivalci sledeče po svoji narodnosti : Čeških Nemških prebivalcev prebivalcev Občina Rottensehachen broji . 1628 171 „ Sehwarzbach .... 619 32 „ Witschkoberg . . . 394 15 „ Gundschachen . . 287__31 Skupaj torej . . . 2928 249. In vender je pouk v Ijudskej šoli imenovan*-* občin povse nemšk. Da so te občine za uve^°Je materinščine v svoje ljudsko učilišče prosile, bile so popolnem opravičene. No, kaj je storil r/ijeavstrij • ski deželni šolski svet? On je, kakor A> to se ve da zahtevala nemška pravicoljubnost, proinje teh občin dosledno odbil, in tako moralo j* ostati pri nemškem učnem jeziku. Imenovanim ožinam ni preostalo dru-zega, nego prositi državp/ zbor, naj on odpravi to krivico. Peticijo prtd^žil je drž. poslanec Talif, šolski odsek državega zbora pa jo je odstopil vladi, da ravna ž njo po obstoječih zakonih. Menda ni dvombe, da *<>de c. kr. vlada imenovanim občinam ustregla. Sicer je, kakor to 962. priloga k sten. zapisnik// državnega zbora pove, v jednacih slučajih često-Arat razsodilo drlaVno sodišče. Slovanskim občinam na N'žje Avstrijskem z imenom Ober-, Unter-Themenau in Bischofsvvert je tudi deželni šolski svet nižjeavstrijski določil nemški jezik kot učni. Vsled pritožbe je celo m nisterstvo ta nepostavno določbo potrdilo; državno sodišče pa je z razsodbo 21. aprila 1877 št. 91 obe določbi kot nepostavni zavrglo, rekoč, da se ž njimi krši član XIX. drž. osn. zakona. Ravno tako razsodilo je državno sodišče o pritožbi občine Feldsberg, ki je tudi po večiui prebivalstva slovanska. Morda utegnejo ti kratki podatki komu biti v pouk! Politični razgledi. Vohanji- sležele. V Ljubljani 2. julija. Volitve v kmetskih občinah za moravski deželni zbor ueso za Čehe nič posebno veselo iz-pale. Več njih kundidatov je propalo. Pridobili so samo jeden mandat na novo, tako da imajo sedaj 23 mandatov, poprej so jih namreč imeli 22. Pričakovati je bilo, da bodo pridobili več mandatov, ko vsaj uradni aparat ne bode za nemške poslance deloval. Mi sicer ne vemo, kako je bilo v tem ozfru, a skoraj gotovo je, da uekateri uradniki nemškega mišljenja neso ostali nevtralni pri volilnih agitacijah, ko so videli, da vladi manjka vsake energije, ali pa da skoraj rajši vidi, da so izvoljeni Nemci, ker nje listi tako proslavljajo kompromis v moravskem vele-posestvu, ki ni druzega kakor zagotovilo, da Čehi ne dobe večine. Vsled sklepa češkega deželnega zbora sklicana enketa za ustanovljenje in vzdrževanje obrtnih šol je končala svoje delo. Sklenilo se je priporočati, da se sklene za take šole poseben deželen zakon, in vsako leto za nje dovoli neka svota iz deželnega zaklada. Ko bi pa ta načrt ne bil odobren v dežel- In oglasili so se dvorski zvonovi, zatrobile bo trpmbe in Ivan Vasiljevič je s prijaznim prikupljiv«m obrazom prišel v sobano v spremstvu Čadovskega, arhimandrita Levk'ja, Vasilija Grjaznega, Alekseja Basmanova, Borisa Godunova in Maljute Skuratova. Ko je odzdravil na vse pozdrave, usel se je na svoje mesto, in vsi opričuiki so se useli po svojih činih, ter ostalo je le jedno samo mesto prazno, nižje od Godunova. — Usedi se, bojar Družina! — rekel je prijazno car in pokazal na prazno mesto. Obraz Morozova je zarudel. — Car, — rekel je, — kakor se je ravnal Morozov vse življenje, tako se bode do smrti. Pre-Btar sem že, car, učiti se nove običaje. Naloži name zopet svojo nemilost, spodi me izpred svojih očij, — a nižje od Godunova ne bodem sedel! Vsi so se osupneni spogledali. Pa car je najbrž že pr.čakoval tacega odgovora, kajti njogov obraz ostal je miren. — Boris, — rekel je Goduoovu, — dve leti je tega, ko sem jaz za ravno tak odgovor prisilil bojarja Družino, prikloniti se ti z glavo. Pa vidi se, da je sedaj čas spremeniti običaj. Tedaj mi ne bomo več zapovedovali zemskim, a ti bodo nam! Tedaj že v svojej hiši ne bom gospodar! Motal bodem, revež, i pobrati svoje reči in pobegniti s svojimi ljudmi! Radi bi me pregnali od tod, kakor berača, kakor so me iz Moskve pregnali! — Car, — rekel je krotko Godunov, hoteč osvoboditi Morosova, — nam ni soditi o mestih, a tebi. Stari ljudje se trdo drže starega običaja, ne jezi se tedaj na bojarja, da pomni razrede. Ce do-voliš, car, usedem se nižje od Morozova; pri tvojej mizi so vsi sedeži dobri! In dvignil se je, kakor bi hotel ustati, pa Ivan ga je zadržal. — Bojar je res star! — rekel je hladnokrvno, in zmernost njegova vzlic javne nepokoršine osupnila je vse. Vsi so čutili, da se pripravlja nekaj nenavadnega, pa ni bilo moč uganiti, kako se pokaže carska jeza, približanje katere je kazal lahek nemir na njegovem obrazu, podoben oddaljenej nevihti. VBem so se prsi stiskale, kakor pred bližajočim se viharjem. — Da, — nadaljeval je mirno Ivan, — bojar je res star, a njegov um je Še mlad. Kako se on rad norčuje. Jaz tudi ljubim burke, in v dela in molitve prostem času ne zaničujem veselja. Pa od kar mi je umrl norec Nogtev, ni nikogar, da bi me zabaval. Kakor vidim, ugajal bi Družini ta posel, obetal sem mu že, da mu ne bodem odtegoval svoje nem zboru, priporočila je enkčta, d« 8e za prihodnje leto dovon t^m šolam 20 000 gld. deželue podpore. Hrvatski sabor je konečno rešil budget. Včeraj je pri debati o izrednih stroških grajal Bar-tolovič način porabe preostankov. Mihalovič je pa zagovarjal predlogo. Starčević je zopet z ostrimi izrazi oapal bana «u večino. Potem je govoril poročevalec in vspre/ela se ]e predloga za podlago po-drobnej debat'. % u a iij c države. A.akor smo že poročali, snide se bolgariko narodno sobranje 6. julija v Trnovem. Bolgarski Jmez se bode iz Varne podal tjakoj, da otvori zasedanje. Ministerstvo bode takoj stavilo vprašanje »Upanja, in ako ne dobi večine, bode odstopilo. Ministerski predsednik sedaj skuša napraviti kompromis s konservativci, ako se ne posreči, poklican bode vodja radikalcev Kaiavelov, da sestavi novo mini-sterstvo. Francoska zbornica je zavrgla pri posvetovanji o reviziji ustave dostavek Floqwet-Gobletu, da bi se kar določile točke, ki se imajo revidovati brez omejenja akcije kongresa, s 290 proti 235 glasom. Mmisterski predsednik Feny proti vil se je temu predlogu, in poudarjal, da je vladni načrt bistveni del ministerskega programa, in vlada bi ne mogla nadaljevati svojega dela, ako jej zbornica ne zaupa. Estropovo ministerstvo na Danskem še nikakor ne misli odstopiti, četudi je propalo pri volitvah. To ministerstvo je 1876. leta prvi pot razpustilo narodno zastopstvo, ker ni hotelo dovoliti sredstev za neke vojiške projekte. Pri novih volitvah 3. januvarja 1879 pridobilo je sicer 8 glasov, a vender je bilo v zbornici še 06 opozieijonalcev in 35 vladnih privržencev. Pri prvih volitvah 1881 zgubilo je dva mandata in pri drugih volitvah istega leta pa 6 mandatov. Sedaj je pa opozicija še močnejša, a vender se Estrop ne gane s svojega mesta. ■ Inlamlftka vlada je že izdelala regentski zakon, ako umerje kralj, predao bode kraljičina polnoletna. Kraljica Krna bode dobila regentstvo. Regentski ho vet bode pa sestavljen iz podpredsednika državnega sovetnika, van Reenena, državnega ministra in bivšega ministra vnanjih zadev grofa Lvndena van Sauderburgta, upravitelja kraljevih posestev, barona Schimmelpennineka vander Oye. Norvežkl Storthing izrekel se je s 84 proti 25 glasom, da se bodo državui svetniki smeli ude« leževati njegovih sej. Aufrleška spodnja zbornica je vsprejela Gbschenov predlog, da sedaj ni umestno obravnavati o graj al nem predlogu s 190 proti 148 glasom. To je zmaga Gladstonova. „Journal de St. Petersbourg" ponatisnil je članek francoskega časnika „Republique Frangaise", kateri kritizuje sestavo egiptovske kontrolne komisije, in trdi taka sestava nikakor ne predstavlja Evrope. Če tudi ruski list ne pristavi nobenega komentara tem izjavam francoskega časnika, a že iz tega, da ga je ponatisnil, da se sklepati, da Rusiji taka sestava kontrolne komisije ne ugaja. Dopisi. Iz Krškega okraja 30. junija. [Izv. dop. I Običajne letne okrajne učiteljske skupščine so pred durmi. Povsodi se razpravljajo navadne „peda-gogično-didaktične točke". Vsacega pravega učitelja — posebno tacega, ki je daleč zunaj na deželi mej prostim ljudstvom — celo leto delujoč, kot pedagog v pravem pomenu besede v prospeh svojega milega mu naroda, — vebeli videti svoje drage sobrate. Vsaj vemo, kako prijetno de človeku, kadar je v milosti, za to ga postavim za svojega prvega norca. Dajte semkaj Nogteva kaftan in oblecite ga pojarju. Carjev obraz postajal je nemirnejši, pa njegov glas ostal je miren, kakor poprej. Morozov je obstal, kakor bi ga bila nadela strela. Njegov zarujavel obraz je pobledel, kri mu je šinila k srcu, oči so se zabliskale, in obrvi gO se tako grozno zježile, da Be je njegov obraz še Ivanu Vasiljeviču zdel strašen. On ni mogel verjeti svojima učesoma; dvojil je, ali car res hoče onečastiti javno njega, Morozova, ponosnega bojarja, katerega zaslug« in stari pogum bili so že davno znani vsem? Stal je molče in upiral negibljivi in vprašuji05 pogled v Ivana, kakor bi pričakoval, da se ta pre" misli in nazaj vzame svojo besedo. Pa Vasilij Grjji^" noj je na carjevo znamenje ustal izza mize in * k Družini Andrejeviču, držeč v rokah pisani Jca'ftal1« polbaržunast in pol raševinast, z mnogimi zvonci. — Obleci, bojar! — rekel je erjaznoj: veliki car ti daruje kaftan svojega pokojnega norca^ Nogteva! . — Proč! — vskliknil je Morozov, in pahni1 proč Grjaznega, — ne dotikaj se, opričnik, bojarja1 Morozova, katerega prednikom so služili tvoji pred*' niki za pesarje in hlapce! (Daljo prih.) i družbi svojih prijateljev in kolegov, kajti le s temi je moč zaupno in prijateljsko občevati! Kako hitro mine že težko pričakovani dan skupnega sebranja mej prijateljskimi pogovori, tikajočimi se občnega napredka v narodnem šolstvu — p* tudi v obče slabega in težavnega učiteljskega stanja. Smelo Bmem trditi, da je Kranjska mej tistimi deželami, ki svoje ljudske učitelje-vzgojitelje prebito slabo plačuje. Vem, da se mi bode oporekalo: „dežela je revna in ne more več dati!" Res je to! A pomisliti je treba, da so nekatere druge kronovine Še revnejše od naše in vender svoje učitelje veliko bolje za njihov velik trud plačujejo, kakor pa pri nas. Mari smemo učitelju in vzgojitelju nežne mladine, ki mu je izročena kot drag biser v varstvo, v zlo šteti, ako pri njem ne opazimo tistega navdušenja za poklic, kojega ravno on pri svojem truda-polnem poslu največ potrebuje? Ali ni on, kot prvi in najboljši svetovalec naroda v vsakem oziru pomilovanja vreden, ko ga vidimo, kako se mora boriti za „ta ljubi vsakdanji kruhek", če hoče svojo rodbino pošteno in Btanu, kojemu služi, primerno preživeti? Pri nobenem izobraženem stanu materi-jelno stauje ni tako na slabem (!) kakor ravno pri učiteljskem. — Postava od 14. maja 1869. 1. sicer pravi: „Najmanjši (minimalni) prejemki, izpod katerih ne sme nobena šolska občina na niže iti, naj bodo odmerjeni tako, da učitelji, ne primorani truditi se s postranskimi deli, (če bi jih le kaj bilo! Opazka pis.) lahko vso svojo moč na svoj poklic obračajo, in da je učiteljem še tudi mogoče svojo rodovino živiti primerno okolnostim dotirnega kraja." Za Boga, je li mogoče po večih krajih, kjer je velika draginja, s 400 ali 500 gld. letne plače brez prostega Btanovanja primerno svojo rodbino živiti? Uradniki, imajoči visoke plače, tarnajo, da ne mo rejo živeti. Kako bode li ubogi učitelj izhajal, — z rodovino? Ni čuda tedaj, da se ravno ta stan, ki zasluži v družbi človeški najveže pozornosti in spoštovanja, še vedno tuko neusmiljeno prezira! Tudi ne smemo učitelju zameriti, ako ni vedno učiteljskemu stanu primerno opravljen; vsaj mu ni moč od borih, krvavo zasluženih krajcarjev vedno lepe obleke kupovati . Kako se naš stan tudi v družbah v kot potiska, — le tisti ve, ki sam skuša. Vsak bolje plačan urad nik te nekako po strani čez ramo gleda, misle: kaj si neki ti proti meni, ki imaš tako majheno plačo Vsaj je znano, da se ljudje klasificirajo le po dohodkih in premoženji. Ali ni to žalostna prikazen ob Času naobraženega in koncu bližajočega se 19. stoletja?! Ker je ravno učiteljski stan, kar se tiče dohodkov jako na slabem, je pisatelj teh vrstic pred nekoliko dnevi razposlal dopisnice svojim kolegom na vse kraje, v kojih jih prosi in roti, naj vsi in ( povsodi napravijo na slavni deželni zbor „peticije" za zboljšanje slabega in v resnici žalostnega stanja, Če ne vsi, vsaj tisti, ki nemajo prostega stanovanja. Menil sem, da bodo to podjetje tovariši moji z veseljem pozdravili. Toda motil sem se. Nekateri mi pišejo: „Nemam časa, obrni se do druzega!" Drugi se boji zamere, — ne vem Čemu V To je vender lepo in hvalevredno, ako se za svoje pravice na pravem mestu potegujemo! Tu naj tudi omenim, kar mi je jako ljub in izvrsten prijatelj in tovariš pisal; on pravi, da se boji, ker bi to utegnilo mej učitelji kako „opozicijo" napraviti. Vse mogoče, ker menda pri nobenem stanu ni toliko nerazumnosti in . . . kakor ravno pri našem. V svesti sem si pa vender, da niti jeden pravi tovariš ne bode nasprotoval tej, po vsem opravičenej želji, — tem manj, ker se potegujem za vse učitelje brez razločka na različnost šol. Učitelji jednorazrednic pa lahko z jednako pravico napravijo prošnjo za „funkcijsko doklado", kajti to že uživajo tudi po druzih deželah. Mislim, da bodo tudi v tem vsi jedini in drug druzega podpirali. — Tiste pa, ki menijo, da bode ves ta trud '*»raan, opozarjam na svetopisemske besede: „Kdor *™w se mu odpre, in kdor prosi, se mu bode dalo." Vsaj voTQ0t da smo vse^ kar jmamo> le 8 prodnjami pridobili. To sem napisal v ta namen, da bi se učitelji ori leganjih okrajnih učiteljskih skupščinah jeli kaj gibati. ir^rebno je, da se vsi brez razločka oglasimo za zboljšanj 8vojega alabega in žalostnega stanja. Mislim, da moj ?ia8 ne bo glas vpijočega v puščavi. - Ako kdo tega ne utegne 8toritij naj odda to nalogo druzemu; saj je to v interesu vseh! R—r. Domače stvari. — (Presvetli cesar) pripelje se v 7. dan t. m. v Pulj in bode 8. in 9. ostal v Fasani. — (Deželne sodnije predsednik g. Kapretz) odpeljal se je v Gradec, kjer danes priseže. — (Lojalnost!) Na vrtu kazine Ljubljanske je povodom neke veselice razobešena velika črno-rudeče-žolta zastava in sicer zaradi takta tako, da je velikonemška zastava v sredi, mali cesarski zastavici pa na straneh. Zakaj so neki pozabili na „pickelhaubo" ? — (Gledališni vlak iz Zagreba v Prago) odpelje se v 1. dan avgusta iz Zagreba in dospeje 3. dan avgusta dopoludne v Prago. 4. avgusta bode slovesna predstava v narodnem gledališči. Predstavljala se bode jedna izmej novih čeških oper. Voznina v Prago in nazaj stane za 2, razred 36 gld. 36 kr., za 3. razred pa 24 gld. 40 kr. Kdor se hoče udeležiti naj so do 10. t. m. oglasi pri „Ćeskej besedi" v Zagrebu. — („Kresa") 7. številka ima naslednjo vsebino: Kmetski tnuravirat. (Historičen roman.) Spisal Anton Koder. (Dalje.) — Mrtvemu ptiču. A. Fun-tek. — Narodne pesni. Iz predvorske fare. Nabral Mat. Valjavec. — Po dolgih letih. Slika. Spisal f M. Tonejec-Samostal. — Narodno blago s Štajerskega. Zapisal Jos. Freuousfeld. (Konec.) — Narodne pripovedke. Priobčuje Mat. Valjavec. (Dalje.) — Svetovni pomen Sibirije. Spisal Iv. Verhovec. (Konec.) — O novejšem bolgarskem slovstvu. Spisal A. Bezenšek. — Snetljivost žita. Spisal M. Cilenšek. — O kresnicah in njihovem svetlikanji. Spisal I. Koprivnik. — dlprto pismo. — Poročilo o hrvat-skej književnosti. Spisuje I. Steklasa. — Drobnosti. nKres" velja za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld — (Občno delavsko podporno dru štvo) snuje se v Ljubljani. Člani začasnega odbora gg. I. Baumgartner, Mihael Pakič, Albert Samassa in Viljem Tounies so v 28. dan m. m. povabili več obrtnikov in prijateljev dobrodelnih naprav v sejo, pri katerej se je določil pravpc temu društvu, ki bi imelo smoter, zjediniti vsa že obstoječa jednaka društva v jedno, katero bt potem imelo več denarja na razpolaganje tedaj tudi laglje in izdatno podpi ralo delavce v slučaji bolezni in nesreče. Društvo je po izpovedbi ustanoviteljev izključno dobrodelno in i se ne peča 8 politiko, zaradi tega je vsako vpraša-I nje o stranki in narodnosti že naprej zabranjeno. — (Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec') bode imelo prihodnjo nedeljo 6. t. m. popoludne ob 2. uri v gostilni g. Ferlinca „Pri Zvezdi" svoj I. redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. Vsprejem in uplačevanje novo ustopivših članov. 2. Nagovor. 3. Društvene vesti sedanjega osnovalnega odbora. 4. Poročilo blagajni-čarja. 5. Volitev odbora. 6. Razni nasveti. — K temu zborovanju vabi vse čast. sodruge in prijatelje petja osnovalni odbor. — (Iz Ptuja) se nam 1. t. m. piše: Dne 6. t. m. na dan sv. Cirila in Metoda bode v tukaj-šnjej slovenskej cerkvi sv. Petra in Pavla na čast slovanskima apostoloma slovesna velika maša, pri katerej pojo tukajšnje Čitalnične pevke in pevci. Nadejati se je, da se narodni krogi te maše v mno-gobrojnem številu udeleže. — (V Cerovem) osnovala se je „Slovenska čitalnica", ki šteje že nad 60 članov. — (Hudodelstva ropa) zatožen je bil 30. m. m. Vincencij Cegnar, po domače Knedelnov, 20 let star iz Drulovke, pri Kranji. 19. marca t. 1. pili so v gostilnici v Laborah zatoženi Vincencij Cegnar, Fran Šifrer in Pfeifer. Zatoženec imel je na klobuku tri peresa racmanove in Šifrer ga vpraša, če mu jih proda. Pobotala sta za 6 kr. Potem kažeta Šifrer in Pfeifer drug druzemu svoje žepne ure, na kar sta zatoženec in Pfeifer ostavila gostiloico. Pfeifer bo je odločil od Cegnarja, slednji pa, ki je srečal svojega očeta, ki mu je rekel, da ni treba hoditi v Kranj, gre z očetom v Um lovko. Mej potjo gredoč memo stražnice Rudolfove železnice, zapusti zatoženec očeta in ide v stražnico, kjer je stražnik Tavčar neopravičeno točil žganje. Ob jednem prišel je Pfeifer tudi v stražnico ter bo potem skupaj žganje pili. Čez nekaj časa gresta proti stražnici sin stražnika Tavčarja in dijak H. gimnazijalnega razredr Kajetan Pogačnik. Blizu stražuce jih doide proti 7. uri zvečer, F. Šifrer in vpraša, ali je tu pravi pot na Breg, kar mu potrdita. Na to ustopita v stražnico in povesta, da je od zunaj mož vprašal za pot na Breg. Precej odide zatoženec iz stražnice in vrže za Šifrer jem pest peska in kamenja. Cegnar potem zagleda malo sekiro, ki je ležala v veži, jo pobere in teče za Šifrerjem, sin stražnika Tavčarja in dijak Pogačnik pa za njim, gledat kaj bode storil. Cegnar je začel z ušesom sekire po hrbtu biti šil-rerja, ako zagleda fanta, zavpije nad njima: „ Otroci nazaj!" nakar sta fanta zbežala in tekla v stražnico, povedat, kaj se godi. Zatoženi Cegnar potolkel je potem šifrer j a na tla, ga vrgel v jarek, kjer je še bil po njem tako dolgo, da je bil Šifrer blizu nezavesti, na kar ga je Cegnar oropal, ter mu vzel uro z verižico, mošnjo z 4 gld. nov nož in jedno ruto. Cegnar se potem vrne v stražnico. Stražnik Tavčar, ki je stopd ravno iz stražnice, ker je imel pridrdrati vlak, je videl Šifrerja, ki je v grabnu ležal, šel k njemu in pripeljal ga v stražnico, kjer se je nekoliko odpočil in začel tožiti, da ga je Cegnar oropal in da je izgubil pri tem svoj klobuk. Ce-gnarju so potem vsi očitali, da je ropal; on je pa to odločno zanikal in rekel, da on ni Btoril nobenemu ničesar, njemu pa tudi nobeden nič. Šli so potem vsi iz stražnice iskat klobuk, iskali dolgo, a ničesar našli. Ko so se vrnili v Btražnico in povedali, da ne morejo najti klobuka, ponudi se Cegnar, da ga gre on iskat, odide in pride kmalo s Šifrer-jevim klobukom, na'katercm so pa manjkala racina-nova peresa. Šifrer je rop naznanil žaudarjem, in ko so žandarji v Drulovki preiskali stanovanje zatoženca ueso našli ne ure, ne denarja pač pa racmanova peresa, katera je bil Cegnar Šifrerju za 6 kr. prodal. Cegnar pri obravnavi vse odločno taji, a priče natanko dokažejo rop. Drulovski župan označi Cegnarja kot jako nevarnega človeka. Porotniki (načelnik Anton Klein) so jim stavljeno vprašanje jedno-glasno potrdili in Vincencij Uegnar bil je obsojen na pet let teške ječe, poojstreue vsaki mesec s postom in vsacega leta 19. marca s trdim ležiščem in tamnico. Predsednik izjavi, da se kazen zategadelj ni višje odmerila, ker Cegnar še ni bil 20 let star, ko je izvršil rop. — ( „Avstrij sko-ogerska države z besedo in podobou.) Tako imenovalo se bode delo književno, katero se sedaj pripravlja in spisuje avstrijskemu svetu v posebno veselje in slavo, kajti v njem bode opisano naše cesarstvo po vseh svoji lastnostih in avojstvih, a to z uajboljšo našo inočjc ki se kaže v najboljših pisateljih in umetnikih sedanje dobe, in z isto veličastnostjo, katera prihaja iz vladarske rodbine v njene podložnike. Sam naš cesurjevič Rudolf je visoki poroditelj tega velikanskega podjetja, on sam je vodi iu nam pridobiva vsestranskih simpatij in uajodličniših sotrudnikov v državi, — poroštva dovolj, da bode ta knjiga cvet sedanjega dušnega delovanja v Avstriji, a tudi v mej narodnem slovstvu sijajna prikazen. Avstrijskemu državljanu pa bode še posebe v tej ponoso-budni knjigi opisana in v slikah predočevana njegova lepa starodavna domovina s svojimi raznimi krepkimi narodi. Po „uvodu" in po razložbi namena, ki ga delo ima, zvrstil se bode v prvem zvezku občen popis države, nje zgodovinski razvoj, nje ustava in uprava. V I. oddelku bodo na to popisane kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru; v II. oddelku ogerske dežele; v III. oddelku pa okupovane dežele, vse to v mnogih snopičih. Poslednji zvezek bode obsegal imenik sotrudnikov, vrsto virov in o vzajemnem vplivanji posamičnih članov monarhije z ozirom na omiko in gospod&istvo; dalje, kaj da veže posamične člane, torej o dinastiji, vojni in skupnih interesih; potem o poklici države doma in na tujem ; konečno o stališči države. O vsakem narodu bode razprava glede jezika njegovega, njegove zgodovine, znanosti, umetnosti in pesnije, zlasti narodne ter glasbe, glede narodnih običajev in narodnega gospodarstva. Po tem ogromnem načrtu se že krepke napreduje. Pred kratkim imenoval je cesarjevič Rudolf može, ki bodo poročali o razuolični tvarini za to patrijotično delo, tako za zgodovino Arnetha, za etnografstvo Andrian-VVerburga, za topografstvo Be-ckerja, za glasbo Hanslicka, za naravoznanstvo Hauerja, za slovansko jezikoslovje našega Miklošiča, za obrazovne umeteljnosti Lutzovva, za ume-teljno in domačo obrtuost Fa'keja, za opisovanje krajev in ljudi) v vzhodnih planinah Nordmanna, za narodno gospodarstvo i u statistiko Neumann-Spal-larta, za zidarstvo Srhinidta in Streita, za nerv" slovstvo "VVeilena in za antropologijo Gn \Vurmbranda. Izbrani so tudi že sotrudr in drugi zvezek (Uvod ter Niže-Av •' sarjevič bode za-nja pisal daljše ga bode še odbor umetnikov posvetoval, kakšne slike bi kazalo dodati tema zvezkoma in katerim umetnikom naročiti jih. Takisto pridejo z vrstjo še druge kronovine in za vse se bode ostajalo pri pravilu, da se sotrudnike k vsaki tvarini pozove prav iz tiste kronovine in da se v deželah z mešovitim narodom pisatelje jemlje iz vsake narodnosti. — (Duhovenske premembe na Goriškem.) G. Fran Sede j, profesor bogoslovja v Gorici dobil je 25. t. m. naslov doktorja sv. pisma na vseučilišči na Dunaji. — Umrl je Jožef Nanut, župnik v Sv. Kancijanu pri Ronkah; župnija je razpisana do 30. julija. — G. Andrej Kravanja, vikar v Soči, pojde kot župnijski oskrbnik v Nemški Rut. — V Trento pride kot vikar dosedanji kaplan v Bolci g. Fran Kranjec. — Na njegovo mesto je namenjen g. Fran Pipan, do sedaj duhovni pomočnik v Ročinji. — G. Anton Bodigoi vikar v Rutarsu in imenovani župnik zu Muscoli, se je odpovedal zadnji službi. — (Razpisano je mesto) c. kr. nadsod-nije svetnika pri deželni sodniji v Ljubljani. Prošnje do 15. t. m. — Zanimanje je veliko, komu bode podeljeno to važno mesto, splošna pa želja, da bi se namestil mož bolj koncilijantnega značaja in tak, ki bi ne bil zagrizen naš nasprotnik. Telegram „Slovenskemu Narodu": Sv. Peter pod sv. gorami 2. julija. Danes učiteljsko zborovanje v Šent Petru. Olepšava lepa, dokler neso gospod vodja ukazali slovenske zastave odstraniti. Marseille 2. julija. V 24 urah do včeraj zvečer 6. ure trije za kolero umrli. Dunaj 2. julija. Čuje se, da so dobili Najvišje potrdilo načrti zakonov, tikajoč se pospeševanja deželne kulture po zgradbah pri vodah in pripravah, da se brez škode odvajajo gorske vode. Budimpešta 2. julija. V Aradu izvoljen pri ožjej volitvi dr. Maks Falk. Dunaj 1. julija. Avstrijska družba rude-čega križa darovala je za po povodnji škodo- i vane v Galiciji 3000 gold. Marseille 1. julija. Huda vročina. Za-rađi quarantaine promet ladij skoro popolnem ustavljen. Oče mlade dekline, ki je včeraj te- | kom jedne ure za kolero umrla, skočil je na večer v morje. Razne vesti. * (Ženskih zdravnikov) je v Ameriki že nad 700. Pred 10. leti jih niti bilo ni 20. Emancipacija nežnega spola napreduje. * (Les iz slame) delajo v Ameriki. Izdelki prihajajo v obliki desk v promet, ki so 3.7. m. dolge, 0 8 m. fciroke, a 1 do 3 centimetre debele. Take deske morejo se obdelovati jednako 8 Bkoblom, žago in svedrom, kakor hrastov les, se dado dobro barvati in likati in na gore tako rade kakor navadni les. Slamnati les dela navadnemu lesu že veliko konkurenco, ker je lesa do 0'8 m. širokega že jako malo, slame Be pa ogromno pride-luie. Na velikanskih sem ter tja več milj obrežnih njivah se navadno le klasje poreže, slama pa na tleh pusti ali pa požge. * (O premoženji princa Napoleona) poročajo se naslednji podatki: L. 1871 imel je princ osem milijonov kapitala. Ta svota pa se je v teku let jako skrčila, kajti princ ne živi kot puščavnik, temveč odkar je od svoje soproge princesinje Klo-tilde ločen, skrbel je za novo obitelj. To pa stane denar in zagotavlja se, da mu od omenjenih osem milijonov ni več ostalo, kakor k večjemu poldrugi milijon. Iz tega je tudi razumljivo, da svojima zakonitima sinoma Viktorju in Ludoviku le malo podpore daje, govori se celo, da njima ni niti izplačal celega onega zneska, katerega mu je princesinja Klotilda poslala za sinova. Od nje dobival je namreč redno 25.000 frankov na leto, a sinova nesta več dobivala, nego po 500 frankov na mesec. Listnica uredništva. Gosp. Hvala za pojasnilo, namenjeno bodo dobrodošlo. — GoBp. J. K. Ko bode končan Serebrjani, pride na vrsto liBtek „Tri dni ob gorenjej Savinji". Javne dražbe. 4. julija: 1. eks. držb. pos. Terezije Berce iz Do lenje vasi, 1480 gld. v Loki. 2. eks. držb. pos. Ivana Puclja iz Dolenjih Lazov, v Ribnici. 3. eks. drže. pos. Marko Pa-šica iz Drašic. v Metliki. 5. julija: 1. eks. držb. pos. Janeza Ptrca iz Rav-a, 3845 gld., v Krškem. 1. eks. držb. pos. Josipa Pirca ne8_, ivneea, 700 gld., v KrSkem. is V* -.. 'ija: 3. eks. držb. pos. Janeza Nemaniča iz .'• j m« *1!ki. 3. eks. držb. zemlj. Matevža Natlačena 8. julija: 1. eks. držb. pos. Antona Frbca ml. iz Ostrožjega brda, 80 gld. v Postojini. 1. eks. držb. pos. Janeza Bežeka iz Predjame, 290 gld., v Postojni, j. eks. držba. pos. Janeza Žitnika iz Fužine, 5765 gld., v Žužemberku. Tujci: dne 1. julija. Pri Nlonm Weltmann z Dunaja. — Hoffmann iz Istre. — Perko iz Ptuja. Pri Malici : Renker z Dunaja. — Loser iz Trsta. — Diego le Majo iz Ogerskega. Pri avstrijskem cesarji : Schneider z Dunaja. — Išer iz Keichsdorfa. Umrli so v IJiihljanl: 28. junija: Marija Bombač, gostija, 88 let, in Liza Magyoroasy, gostija, 83 let, v Kravji dolini gt. 11, obe za oslabljenjem močij. 29. junija: Janez Knaute, tovarniški paznik, 51 let, Dunajska cesta št 27, za kapom. 30. junija: Fran Kramar, korar, 84 let, Pred Škofijo št. 14, za oslabljenjem močij. — Adalbert Adolf Juvan, črkostavčev sin, 3 mes., Kladezne ulice št. 18, za drisko. V deželnej bolnici: 26. junija: Janez Štraus, klobučar, 24 let, za jetiko. 27. junija: Ana Kastelic, gostija, 53 let, za srčno napako. — Antonija Eksler, delavka, 38 let, za kamnom v mehurji. — Jakob Kavčič, gostač, 63 let, za jetiko. 28. junija: Jože Knaus, učiteljski pripravnik, 91 let, za jetiko. 29. junija: Gašpar Prošek, gostač, 86 let, za oslabljenjem. 30. junija: Jakob Hlebš, gostač, 71 let, za razširjenjem pluč. VABILO kegljanju na dobitke, katero priredi Ljubljanski „Sokol" na kegljišči čitalnične restavracije na korist fondu za svečanost petindvajset-letnice svojega obstanka. T~ Kegljanje so zaone dno 1. julija in t*aja do dne 15. avgusta 1.1. do 8. ure zvečer. ~Wf D O II I T H. I : I. dobitek 10 cekinov II „ 7 „ HI. „ 5 „ IV. ,, 3 cekini V. 2 cekina VI. dobitek 1 cekin. VII. Šaljiv dobitek za največkrat vseh 9. IV. dobitek je za največ serij. ^GoTaoO gS.'.*400V'd- 450 gld. in 200 gld., v Vipavi Serija 9 lučajev velja 20 kr. Kegljalo se bode lehko vsak daa od 9. ure zjutraj do 12. ure po noči. — Onim, ki bi morebiti no hoteli sami kegljati, preskrbe! bode odbor zanesljive namestnike. Z ozirom na namen vabi najuljudneje vse ude „Sokolau in prijatelje društva k obilni udeležbi odbor „Sokola". Meteorologično poročilo. Cas opazovanja 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer Stanje barometra Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 73688aini., 4-16-6"C 73G-37 mm. ,4- 25-60 0 736-72 mm.'-h 20-8" C si. zab. Sl. BVZ. sl. jz. d.jas. d.jas. obl. 000 mm. Srednja temperatura -f- 210°, za 2-0° nad normalom. Tržne cene r IJ ubijani dne 2. julija t. I. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ... Ječmen „ . . Oves, „ ... Ajda, „ ... Proso, , ... Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ ... Fižol , ... Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, „ . . Speh frišen „ . . " povojen, „ . . Surovo maslo, „ . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjska „ , Koštrunovo „ „ Kokos........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . , mehka, „ , , . gld.| kr. 7 96 5 85 5 20 3 25 5 85 6 50 5 60 8 — 8 — 9 — 2 50 _ 93 _ 80 _ 60 _ 72 _ 85 _ 2 _ 8 _ 64 _ 54 _ 70 _ 40 _ 40 _ 18 1 96 1 78 7 — 4 50 ID-o.ia.aJsica, "borza, dne" 2 julija t I. (Itvirno telegrafićno porodilo.) Papirna ren a........ Srebrna renta .... Zlata ren........ 5°/0 marčna renta........ Akcije narodne banke ..... 350 Kreditne akcije....... 30q London........ ... 121 Srebro ............ _ Napol.. . . ......\ \ g C. kr. cekini. . . Nemške marke ..... 4«/0 državne »rečke iz I. 1854 250 gld Državne srećku iz 1. 1864. 100 gld 4°/0 avstr. zlatu renta, davka prosta. Ogrska zlata rent« 6°/. .... 80 gin. 102 . 95 : 9 168 102 122 r>. • - .. .... 90 papirna rentu 5*/,,.....Q7 104 116 121 107 105 173 18 107 215 5°/„ štajerske zemljišč, od^ez. oblig. Dunava reg. Brečku 5°/0 . . 100 gld Zemlj. obč. avstr. *•/,♦/, zlati zaat. listi . Prior. oblig. Ehzabetine zapad, železnice Pri>r. oblig. Ferdiuandove sev. železnice Kreditne srečke......ioo gld. Budolfove srečke .... 10 AkHje anglo-avstr. banke . . 120 ^ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 40 45 45 70 10 75 67«/, 77 50 15 75 95 50 50 40 75 75 75 75 25 Izgubila se je slvoerna doga z mednim ovratnikom, ki čuje na ime nSatanu. Odda naj se v hotela ,,Prl Slona" j Llub-linnl-_ (424—1) Kavarna Kari, v Ljubljani, Preširnov trg, I. nadstropje. Črna kava, porcija 1® kr. Sveže kuhana Mfteea-kava vsak đan od 1. do 3. ure popoludno, _porcija, l-S: ls:r. (418—i) Št. 459. (423-1) Javna dražba. V c. kr. gozdnem okraju Lokva (Trnovski gozd) se bode »In«1 S. Julija 1$84 ob O. url dopoludnc na javnej dražbi oddajalo izdelovanje 2620 metrov dolge gozdne ceste. Delo je cenjeno na 7700 gld. in si lahko ogleda vsakdo natančen načrt, proračun stroškov ter draž-bene pogoje v pisarni c. kr. gozdnega oskrbnika na Lokvah. PorokSoine se ne zahteva, a podvzetniku se bode od vsacega predplačila do konečnega obračuna tretjina zaslužka odtegnila. C. kr. gozdno oskrbnlštvo tia Lokvah, dne 29. junija 1884. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦+♦»»»♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»»»»♦♦ • Umetne (82—48) % fzoli« is zobovj a ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu brez vsakih bolečin ter opravlja »louibovanja in vse zobne operacije zobozdravnik A. Paichel, poleg Hraduekrjevega mostu, I. nadstropje, ►♦♦♦♦♦♦»♦»♦»♦♦♦»♦»♦♦»»♦•♦»♦♦♦»♦»♦»a "V I > j II l>lj5l 11 i so izšle in se dobivajo sledeče knjige: NOV. Roman. Spisal Turyenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 p6I. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. TTjLnaals: našega časa. Roman. Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 stranij. Cena 40 kr., po posti 45 kr. Dubrovski. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. 'Ja\\ znižano ceno so morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Bibič. — Životopisje, spisal Eajč Bož. — Prešern, Prešeri'* ali Preširen, spiBal Fr. Levstik. — Telečja pečenj' novela, Bpisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr J*tbtl- — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trdtvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. - - ?ra7a bode, novelica, Bpisal J. Ogrinec. Velja . . • • . J. n. zvezek, ki obsega: Erazem Ta^ntoall> "SjSf povest, spisal J. Jurčič. Velja __L5* V. zvezek, ki obsega - Meta Hraniš, romanfrancoski spisal mor Cfierbuliez, pos^eml Davorm Velja . . . . ., . . . . • • • noveja francoski VI. zvezek, ki obsega-- ^Č,'-, rVrkev in spisal H. lievibre, poslovenil &™"n.H?%*iZ£lnu,ZwLa. država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulaye, pošlo- venil Davorin Hostnik. Ve\j»......11' rr a \ x aA nriloži še 15 kr. poštnine, za po- Za vse 4 zvezke naj se pruu»i do r aamezne tvezke pa 5 kr. lzdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne'