35. številka. Ljnbljana, v torek 13. februvarja. XXVII. leto, 1894 lihaja vsak dan »ve*er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-viBte po *> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi bo ne vračajo. — Uredništvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgu st. 12. Dpravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Goriške srednje šole. i. PreŽaloBtne razmere na gorišk h Bredajih Šolah so napotile slovenske deželne poslance goriške, da so v jedni zada jih sej dež. zbora stavili to-le karakteristično interpelacijo: O razmerah naših srednjih šol množe se čedalje bolj pritožbe. Roditelji in učenci se pritožujejo, da so zahteve v nekaterih predmetih do skrajne meje pretiraue. Vzlasti se čujejo splošne pritožbe proti učitelju nemščine na višji gimnaziji, gospodu prof. dr. V r b i. S tem gospodom bavili so se že koncem lanskega šolskega leta razni časopis*, kakor: „L' Eco del Litorale", »SoČaM, , Vaterland* in drugi. Učenci pripovedujejo, da se morajo za jedno njegovo uro pripravljati doma po 4 do 6, da celo do 8 ur! Da ne morejo vsled tega zmagovati drugib predmetov, je jasno. Te pretirane in popolnem nepedagogtčne ter nezakonite zahteve iz nemščine, ki se naslanjajo baje jedino le na navode c. kr. dež. šolskega nadzornika, obsojujejo že sami Nemci. Tudi drugače ni popolnem pravilno vedenje gospoda prof. dr. Vrbe. Lansko leto je v šoli na surov način dajal zaušnice nekemu učencu. Mati učenca se pride k profesorju pritožit, in glej, gospod pnf-sor naklada učencu celo vpričo matere nove zau^cice! Jbogi materi jo krvavelo srce I Šla se je pritožit k gospodu ravnatelju. Kak uspeh je imela ta pritožba, ne vemo; pač pa vemo, da je užaljena mati takoj vzela iz šole svojega si ur, ker ga ni hotela prepustiti Se na« dalje v rokah takega profesorja. Letos je pa ta gospod profesor v šoli naravnost žtlil vse dijake našega ktnetskega stanu, ogromne večine vsega prebivalstva v deželi. Dejal je v nekem višiem razredu: „Eb iste ine undankbareArbeit, auB d i e a e n verbauerten Gehirnen civili-sirte Menschen zu bilden". Vsled nemškega učnega jezika, vsled pretiranih zahtev nekaterih profesorjev in vsled neopravičene strogosti v obče bo rezultati koncem leta takošni, kakorftni se od neke strani želijo, namreč jako slabi. Številke kriče! V zadnjih štirih letih je padla koncem šolskega leta povprečno Bkoraj jedna četrtinka vseh dijakov, kolikor jih ne p* de na nobeni drugi srnin ji Soli v Avstriji. Tako je padlo koncem leta 1889. izmej 386 dijakov 76, leta 1890. izmej 402, 99, leta 1891. izmej 383, 82, leta 1892. izmej 389, 74 in leta 1893. izmej 405, 80 dijakov, tedaj povprečno 21%, v tem ko je padlo v prejšnjem desetletji od 1880. do 1889. samo 15% vseh dijakov, avender Še mnogo več kakor oa drugib gimnazijah. Drugod je padlo v Šolskem letu 1892- povprečno 10% V8erJ učencev, na pr.: Olje 4 5%. L:nc 7%, Gradec (prva gimnazija) 7 5°/0, Maribor 8%, Iuomost 8%, Dunaj (akadem. gimnazija) 10°/o, Brno (prva girnn.) 11°/,, Opava 11%. Praga 12% in Ljubljana 12% — a Gorica 19%! Tem kričečim razmeram je v prvi vrsti kriv nemški učni jezik, kateri zavira pri nas, ki nismo Nemci, dosego pravega namena srednjih šol in katerega bi se smeli na tukajšnjih srednjih šolah učenci le v toliki me učiti, da bi bilo onim, ki jih dovršijo, mogoče sledit: predavanjem na visokih šolah, ki so nemške Nadalje so istim kričečim razmeram krive osebe, katere ta nenaravni in anakronični siBtem uporabljajo v dosego svojega, za nas žalostnega pomena, s katerim uničujejo naš po potrebni izobraženosti blepeči naraščaj, kar se najočitneje kaže zlasti od kar je na tem zavodu sedanji ravnatelj. Ta mož kaže tudi očitno ves (as svojega rav-nateljevanja neko mržnjo proti vsemu, kar ni nemško. Prvi njegov čin je bil, da je odpravil pri dijaški službi božji slovensko in italijansko petje, ki je bilo dovoljeno pod vsemi prnjšojimi ravnatelji, pod Hol zingerjem, Sebiff^nbautrjem, Zindlerjem in Pant-kejem. Drugi njegov čin je bi, da je s svojimi poročili, Češ, da ni prostora, zabrani) od ministra Gautecha z odlokom z dne 20. junija 1891., št 5040 zaukazano upeljavu slovenskega in italijanskega poučnega jezika v geografiji in zgodovini. Kar so vsi prejšnji nemški ravnatelji mirno pripoznali, odstranil je sedanji gospod ravnatelj. — Pod prejšnjimi ravnatelji so bili v programih razglasi, zadevajoči vpisovanje učtncev začetkom prihodujega šolskega leta priobčeni v treh jezikih ; pod sedanjim ravnateljem so pa samo nemški, ki ni deželni jezik. In ti razglasi so namenjeni jedino le roditeljem, ki umejo le jeden, namreč slovenski ali italijanski deželni jezik. Gospod ravnatelj svetuje tudi roditeljem pri vpisovanji, naj ne vpisujejo svojih otrok v obligatni pouk materinega jezika, češ, da bi ae imeli potem več učiti, saj jim delajo itak že drugi predmeti dovolj težave. A mi vemo, da taki aveti so sposobni ne le da sramotil«) našo narodnost, ampak tudi jemljejo dijakom ves pogum in veselje do učenja in do obiskovanja šole. GoBpod ravnatelj tudi ne vzprejema domačih učencev, prihajajočih z drug.h gimnazij z dobrimi spričevali, brez vzprejemne preskušnje, za katero je plačati 12 gold. . . Tako je zapodil laosko leto učenca Lokarja iz Ajdovščine, ki je dovršil z dobrim uspehom nižjo gimnazijo v Šent Pavlu na Koroškem. A ta dijak — domačin — bil je vzprejet brez ugovora in brez vzprejemne preskušnje na c. kr. gimnazijo v Trstu. Tako se je zgodilo letos tudi goBp. Josipu Trampužu iz Kostanjevice na Krasu. — Vsa ta navedena fakta morejo omajati v našem prebivalstvu zaupanje v nepristransko in objektivno uradno delovanje g« spada c. kr. gimnazijskega ravnatelja v tem, ko obuiajo v nas prepričanje, da se dela sistematično proti našemu mlademu naraščaju, ki se želi izobraževati. Skrajna razburjenost vlada pa proti dtž. šolsk. nadzorniku Leechanofskemu, čigar drzno delovanje kaže dovolj jasno, da je mož, ki nam neče pripoznati veljave § XIX. drž. temeljnih postav glede narodne jednakopravnosti. Ako bi ne veljali omenjeni skrivni nameni za tako postopanje, vtegoili bi domnevati, da oi misli ta mož, da leži naša poknežena grofija gori kje ob nemški Reni Le tako si moremo razlagati njegove ukaze glede nemščine pri nadzoru-vanju naših srednjih šol iti njegova zahtevanja iz tega predmeta pri zrelostnih Izpitih. Povsodi povdarja in zahteva najhujšo strogost v nemščini. Če napravi dijak v nemški nalogi le jedno veliko napako, mora dobiti slab rtd Če napravi pri drugih predmetih pravopisno uapako v nemščini, mora dobiti slab red tudi v dotičnera predmetu, naj je tudi naloga sicer brez pogreška. Sploh je gledati pri vseh predmetih v prvi vrsti na znanje — nemškega jezika, a še le v drugi in tretji vrsti na znanje iz dotičnega predmeta. A naravnost nezakonita so bila njegova zahtevanja iz nemščine pri zadnjih zrelostnih izpith na nuši gimnaziji. Ministerski odloki zahtevajo, naj se izprašuje iz poučnega jezika literarna zgodovina le v pregledu in le priznan h klasikov živenje in odličnejša dela. (Bei der Unterrichtsspracbe ist VVerther. (Srbski spisal L.K. Lazarević. Preložil J. P. P1 a u i n s k f.) (Dalje.) Preko Mladenovtg* lica je zaplul samo jeden oblaček neprijetnega iznenađenja, alt on se hitro pomiri, iskreno stisne roko tega „prijatelja svoje soproge4*, in mislo na poročnikov list, izjavi mu zahvalo, „ker ste bili tako dobri, da ste . . . ker ste bili tako prijazni . . . seveda, ko je ona bila sama tu ...» Janko ho zmede. Kakor bi se z roko branil čebel, odbija zahvalo: — O prosim, prosim, jaz mislim in vsakdo drugi ., . nasproti dami . . . midva se že izdavna poznava! Sili se, da opraviči to „staro poznanstvo": — Se li spominjate, kako nem vas odvel v komedijo ? — Pa »te jo potlej skupili . . . reče Marija, pokazuje* • pahalnikom, kako se bije. Oba sta govorila v nenaravno veselem in razburjeno brezskrbnem glasu. Mladen je opazil, osobito po mahauji s pahalnikom, jasno koketovanje pri svoji soprogi Janko ee mu je zdel ves zelen. Vse, o čemer je sumil, poktzalo se mu je Bedaj kot gola resnica. Ali vender se mu je zdel Janko bolj pomilovanja, kakor mržnjo vreden. Vsekako pa ga je treba premagati, bodisi kakor koli. Sedaj se domisli Wertherja in toliko da ni jel brez vsakega povoda zabavljati Wertherju in Goetheju in celi nemški romautiki. In Bog \e, ali ne bi bil tudi pričel, da ni Katanć pristopil k mizi. Mladen takoj vstane. Predstavi ga svoji soprogi in povabi, naj žojima skupno obeduje. Katanić se, kakor mačka, katera se vselej vjame na noge, navihano praktifiko prilagodi ti druščini. Takoj započne razgovor in za pol ure so njega anekdote tako osvajale, da so ai i Mladen i Marija i Janko i Guja brisali solze, katere so jim silile od smeha. Mladen povse pozabi na svojo brigo, tolikanj prej, ker je gledal razpoloženega Katanić«, zakaj ni opazil, da mu šala ne izvira iz srca, in da bo te anekdote ponekod mogo tikati Marije in Janki. V takšnem razgovoru prehiti jih večernca. Katamć predlaga, da se izprebodijo in potlej kopajo. Vsi mu pntnlo. Mej tem se je storil mrak. Po večerji povabi Mladen i Katnu Oi i Janka k eebi na kupico vina in kavo. Pozneje, ko bo vname svobodnejši razgovor, jame se Mladen povse nespretno sukati okolu temo romana. Vsak hip navede razgovor na Goetheja, da b> osveti i nad Jankom i nad Wertherjem, ali boja se mu nikakor neče prijeti. Katanć se je že jel srditi in vgrizavati v ustnice. Naposled ga mine potrpljenje. Potegne iz žepa Goetheja in ga trešči ob mizo, tožeč, da ga tišči v suknji. Janko iznenađen seže po knjigi: — A, glej! — Kaj? — Knjiga! — Pa da! — Vem, ali moja! — Vaša? — Seveda! — Glej! — Kje ste jo dobili? —• Kupil sem jo danes od onega malega pekovskega učenca. die Literaturgeschichte nur im Ueberblicke, uud our bei den anerkannt clasalschen Autoren deren Le-benalauf urni hervorragendsten Werke zu prtifan"). A goap. dež. Šolski nadzornik Leachancfiki je dajal abiturijentom vprašanja kakor: „Deutsche Sprach-gesellscbaften, Meistergetiiige, Biografie des Hana Sachs, und U rch von L:cbtenstein, Schleaiscbe Schule, Die deutache Dichtuug im 12. Jahrhundert, Handechriften des NibeluDgenliedes und ibr Schicksal; Narrenliteratur; Eotvvicklung der deutschen Lrik; die hutischen Liriker ; Eotvvicklung des deutschen K mu ; Eatvficklung des deutschen DramaB; Lehr-gedichte und FabeloB. Ta vpraSanja so se stavila maturandom, čeravno je profesor nemščine v doli naravnost povdarjal, da bodo vprašal le klasično dobo od K l o p s t o c: k u naprej. Dijaki so tedaj ponavljali to dobo ne le po Šolski knjigi, temveč večina izmej njih Se po knjigi: „Kluge, Gescbichte der deutschen Nat'onalliteratur", ki se jim je v Soli priporočala, a dobili niso nobenega vpraSanja iz tega, kar so se učili in znali. To nam zatrjujejo lanski maturandi, katerih imena bi lahko navedli, ki so pripravljeni to svojo izjavo s prisego potrditi. Gospod LeacbanofYdndscbaftenM, „Werther" . .. — No rad bi vedel, kdo more še to čitati? — ProBim vas, reče Janko nekako užaljen, a zakaj ? — Dog V8B dal, kako zakaj? Ali ste čitali? — Cital sem. — Tisto bolehavo spako, katera se zove \Verther? — Nesrečen raladeuičl — Budalo! pravi Mladen živo, budalo! Pravi proizvod nemške poezije. Goethe je videl R>usseau-jevo „Novo Heloiao" , pa je tudi sam napisal „Wertherja". In pomislite, kar je najbolj čudno: temu tepcu, Wertherju, se je nekdaj divilo vse nemško občinstvo. Sedaj, prosim vas, pomislite samo: od zagleda tam neko Margarito, katera reže deci »""Uha . . . (Dalje prih.) 3. Ali hoče čim prej uvesti v goriške srednje šole paralelke s slovenskim in italijanskim učnim jezikom, da se sedanji nezakoniti in nazdravi odno-Saji, ki nalagajo ljudstvu tudi vsled pripravljalnic nepotrebne davke, v teh šolah temeljito in stalno premene ? Deželni zbor kranjski. (XII. seja dne 13. februvarja 1894) Dež. glavar De tel a otvori sejo ob V«H uri. Prečita in odobri se zapisnik zalnje seje. Poročila dež. odbora se odkažejo dotičnim odsekom. Posl. Lenarčič poroča v imenu odseka za letno poročilo v deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu. Posl. Hribar razpravlja obširno o slabem obisku te šole, zlasti z Dolenjske. Pri ustanavljanji šole je imel dež. zbor intencijo, povzdigniti gospodarstvo na Djlenjakem. Uzrok je pač ta, da Dolenjci niso dovolj dovzetni za napredek. V tem oziru bi bilo želeti, da bi duhovščina in učiteljstvo kaj več storilo za ob 8k šole na Grmu. Leino poročilo, namenjeno slovenskemu prebivalstvu, ju kaj čudno Bjiisano. Časih je slovenski tekst naravnost nerazumljiv, če hoče letno poročilo kaj uplivati na prebivalstvo, mora biti tako sestavljeno, da je kmetovalec razume. Zato nasvetuje, naj se naroči vodstvu, da slovenski tekst, predao bo tiska, predloži dež. odboru, da ga popravi tako, da bode razumljiv. Posl. baron Seli we gel je proti Hribarjevemu nasvetu, ker bi s tem dež. odbor nekako cenzuriral poročilo, česar ni želeti. Posl. dr. Vošnjak zagovarja uredbo šole in dokazuje, da se vrši pouk točno po programu. Tudi obisk rase od leta do leta in je primeroma prav povoljen. Poročilo je v jezikovnem oziru res nekoliko pomanjkljivo in deloma pretirano. Prej se je letopis predlagal dež. odboru, zadnja leta pa ne. Poročevalec Lenarčič se strinja s Hribarjevim nasvetom, da se poročilo p »pravi jezikovno. Glede vsebine se mora reči, da se je poročdo nekoliko zboljšalo, a dobro še veduo ni. Poročevalec graja, da se slovenščina samo v prvem tečaju poučuje, nemščiua pa v prvem in drugem, vpraša, zakaj se ni vršil učiteljski tečaj in opozarja na razne nedostatke v poročilu. Poročevalec predlaga končno, naj dež. odbor preskrbi, da se bo slovenščina tudi v drugem tečaji poučevala, in naj se na primeren način skrbi, da se znanje o tem zavodu razširi po dežel*, da bi tako obisk postal večji. Posl. dr. Vošnjak pojasni nekatere opombe poročevalčeve. Pri glasovanji se odobri poročilo in vzprejmeta Btavljena nasveta. Posl. Kersnik poroča v imeni upravnega odseka o napravi nove, 380 m dolge okraine ceste pri Radovljici in nasvetuje, ker troški niso veliki, naj se vzprejme zakonski načrt. Dež. predsednik baron Hein priporoča, naj se v zakonu natančno označi dotična cesta. Zakonski načrt se potem, spremenjen po nasvetu dež. predseduika, vzprejme. Posl. dr. Tavčar poroča v imeni upravnega odseka glede združitve vasij Goadendurf in Hutter-haiser z mestom Kočevjem. Vas Gnadendorf je v neposredni zvezi z mestom, vas Hutterbaiaer pa je le kakih 300 m oddaljena od mesta. Poročevalec priznava, da je združenje potrebno, a nemogoče po načrtu zakona, kakor ga je dež. odbor predlagal, ker je ta povsem nezadosten. Določiti je vsako parcelo, katera »-o ima inkorporirati. Ker je pričakovati, da se bo število volilcev pomnožilo, je treba druge kraje pravično odškodovati, tako da bi imelo Kočevje svojega zastopnika, R bnica, Sodražica itd. pa svojega. Z ozirom na vse to predlaga, naj se vsa stvar vrne dež. odboru z naročilom, naj določi, katere parcele naj se priklopi jo mestu, in naj razmo-triva vprašanje, bi li ne kazalo dotični mestni skupini priklopiti tudi Sodražico in Ribnico ali jim dati posebnega poslanca. Posl. dr. Schaffer obžaluje, da se stvar ne reši že danes želi pa, da se vprašanje o premembi volilnega reda ne spravlja v zvezo s to zadevo. Poročevalec dr. Tavčar se odločno potegue za vprašanje o premembi volilnega reda, dasi ve, da dež. odbor ne bo s posebno eneržijo postopal. — Poročilo in predlagani resoluciji se vzprejmeta. Posl. Po v še poroča o prošnji županstva v Boštanji, da naj se pri sestavi novega lovskega zakona ozira na kmetijski stan in nasvetuje, naj se prošnja odstopi dež. odboru na uvaževanje. Se vzprejme. Pob'. Kersnik poroča za upravni odsek o prošnji županstev Kropa, Kamnagorica in Ovšiše za ustanovitev zdravniškega mesta v Kropi. Tej prošnji ae še ne more ngoditi, ker ni zdravnikov in ker je več drugih mest, kjer je zdravnik bolj potreben, naj se prošnja torej odstopi deželnemu odboru v kompetentno poslovanje. Posl. dr. vitez Bleiweis pojasnjuje zdravstvene razmere v imenovanih krajih in priporoča prošnjo za ustanovitev tega zdravniškega mesta, naj se raje kako drugo opusti. Pri glasovanju se vzprejme predlog upravnega odseka. Posl. Povše poroča o prošnji županstva v Hotiču glede nabrežaih zgradeb ob reki Savi in predlaga, naj se prosi vlada, da po svojih iužinirjih da stvar pregledati, naj se naroČi, naj to isto stori tudi dež. tehnik, in naj se pri vladi store potrebni koraki, da bo izvršila potrebne zagradbe. Posl. Žitnik priporoča toplo prošnjo. Pri glasovanju se vzprejme predlog upravnega odseka. Posl. Lenarčič poroči za upravni odsek o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o § 6.: občila. Povdarja, dt so cestni odbori precej dobro in točno poslovali. Priklade so bile različne. Posl. Šuklje konstatuje z zadovoljstvom, da se je cestno omrežje na Dolenjskem jelo sistematično razvijati iu opozarja na važnost proge Št. Peter-Novo Mesto in graja, da cesta čea Gorjance v Žumberak ni kategorizirana niti se zanjo kaj stori, dasi je že I. 1890 dobil deželni odbor določno naročilo, storiti kar treba v tem oziru. Govornik apostrofima deželnega glavarja in zahteva, da se o ukrepu iz I. 1890 v prihodnjem zasedanju poroča. Deželni glavar Detela obljubi, da bode ustregel poslančevi želji. Posl. Kersnik opominja, naj bi deželni odbor vender že jedenkrat rešil prošnje Komendskih občanov glede uvrščenja občinskih potov iz Kapi jeva s i preko Zaloga in Klanca v Car kije in iz Komende preko Mlake in Križa do deželne ceste Kamnik-Kranj — mej okrajne ceBte ter stavi resolucijo, da je deželnemu odboru v prihodnjem zasedanji o tem poročati, kar obvelja. Poročevalec Lenarčič predlaga resolucijo, naj se v prihodnjam poročilu uvrsti natančen tabelaričen izkaz o vseh troških in dohodkih in kritiku je potem novi policijski red, veljaven za državne ceste, kateri red je v nekem pogledu povsem ne-dostaten, tako da ga je nujno treba popraviti. Govornik nasvetuje, naj se naroči deželnemu odboru, da predloži v prihodnjem zasedanju nov policijski red b posebnim ozirom na gospodarske vožnje in naj se obrne do vlade s prošnjo, uaj tudi ona premeni državni policijski red. Poročilo se odobri, resoluciji pa se vzprejmeta. (Konoc prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 13. februvarja. Državni »bor. Vsled tega, da se je državni zbor sklical na dan 22. februvarja, morali bodo deželni zbori še ta teden končati svoja opravila in zaključiti zasedanje. Pravda proti „Omladini". Tako viharne obravnave še ni bilo pred Praškim BodišČem, kakor včeraj. Predsedstvo sodišča je namreč na koridorih in v dvorani, kjer se je imela vršiti obravnava, nastavilo vse polno redarjev, oboroženih a puškami, bajoneti in revolverji. Zato-ženci so slovesno pvoteatovali zoper navzočnost redarjev in imeli v to popolno pravo tembolj, ker niti za zaupne može ui prostora. Ker pa ta protest ni nič izdal in takisto tudi ne protest zagovornikov, ker sodišče ni odpravilo redarjev, ki po zakonu niso imeli pravico, biti navzočni pri tajni obravnavi, zato je nastal tak Škandal, da se je morala obravnava ustaviti. Zagovorniki so odložili zagovorništvo, a ne radi ekscesov zatožencev nego radi postopanja sodnega predsedstva. Vojni minister in vojaški škof. Javili smo le, da je vojno ministerstvo premestilo vojaškega kurata Skačela iz Inomosta v Bosno, in sicer disciplinarnim potem, ker ni hotel kot duhovoik voditi pogreba v dvoboju ubitega pol-kovnega zdravnika Wagnerja. Ta ukrep vojnega ministra je napotil vojaškega škofa dra. Belopo-tockega, da je discipliniranemu duhovniku pisal pismo, ki se je objavilo tudi v časopiBih. Vojaški škof izreka v tem pisarn kuratu Skačelu priznanje, da ni vodil pogreba in ob jednem obžaluje, da je vojno minieter8tvo proti njegovi volji in proti njegovemu ugovoru premestilo prizadetega kurata. Vojaški škof se je s tem pismom naravnost poatavil v nasprotje k vojnemu ministru, svojemu predpoBtav-Ijencu in ker je po orgamčnib določbah za c. in kr. vojsko podrejen vojnemu ministru, ne more ta afera ostati brez posledic Shod ogersklh liberalnih katolikov. Vladni pristaši, hoteč paralizovati rea veliki uspeh pred kratkim vršivšega se katoliškega shoda, priredili bo včeraj v Budimpešti konferenco liberal nih katolikov, na kateri se je zbralo posebno veliko krivonosih in kuštravih .katolikov", ki so se s posebno gorečnoBtjo poganjali za vladne cerkvenopoli-t>čne predloge io po daljšem posvetovan;u vzprejeli resolucijo, v kateri izjavljajo, da se hočejo vsi, ne glede* na stranko, truditi za uveljavljenje vladnih cerkvenopolitičnih načrtov m v kateri protestuiejo zoper trditev, da bi bile te predloge nevarne katoliški veri ali v nasprotji s katoliškimi dogmami. Konferenca zjedinila se je nadalje na poziv na vbo občinske zaatope in druge korporacije, v katerem ue tele prosijo, naj se poganjajo za liberalne priocipe. V svrho propagovanja teh principov namerava konferenca prirediti velik deželni sbod vseh liberalnih katolikov. V nanje države. 11 usko-ne Hiška trgovinska j>0(/oflba. Nova rusku-nemška trgovinska pogodba ima nepričakovano mnogo neprijateljev in to ne samo mej poslanci, nego celo mej zaveznimi državami Ba-vurska, najuplivnejša za Prusko, se je le pogojema izrekla za trgovinsko pogodbo. Zahteva namreč, naj Pruska odpravi svoje tarife na moko in na žito in da jih ne upelje, dokler je v veljavi trgovinska pogodba z Rusijo. Pruske vlade glasila odklanjajo to tirjatev z vso odločnostjo, češ, da ima vsaka zavezna država pravico, urediti svoje razmere kakor hoče. OdporBavarske je v Nemčiji naredil velik utis in dal agrarcem in konservativcem trdno zaelombo v njihovem boju zoper trgovinsko pogodbo. Dopisi. Ia Senožeč, 12. februvarja. [Izv. dop ] (Peticija Senožeške občine glede) železnice Divača-Škofja Loka.) Županstvo Senožeške občine poslalo je deželnemu zboru kranjskemu to le peticijo: 2e pred 25 leti vzbudila se je misel, da bi se napravila neodvisua žtlezniška proga iz Divače do Škof,o Loke. Ta važni projekt se sedaj že več let nepretrgoma pretresa, a dasi bi bila taka zveza velikega pomena za boljšo bodočnost naših itak obžalovanja vrednih občin, ki nimajo nikakib prometnih naprav in so v ekono uično-gospodarskt m oziru povsem zapuščene, čaka se in dolgo časa zaman zaželjtne rešitve tega vprašanja. — Z ozirom na predloge, ki so bili v tej zadevi stavljeni že v zastopih drugih kronovin naše države, vidi s« pod-pisancu umestno, sprož ti to vprašanje iz nova in visokemu deželnemu zboru d'žele kranjske vimenu BVoje in prizadetih občin položiti na srce, naj vi-sokoisti priporoči to udano in nujno prošnjo na merodajnem mestu in stori potrebne korake, da se ta važna neodvisna železnična zveza z glavnim pristaniščem avstrijskim, b Tižaškim mestom, doseže. Kako nujuo potrebna, kako velevažna je ta zveza ne le za posamezne občine, ne le za deželo kranjsko, temveč za celo državo — ne bode podpisani časti-tim gospodom poslancem na drobno razlagal, saj so jim itak znano razmere, aaj vedo, kako uspevajo kraji, koder teče železnica, kolike korsti so železniške proge zlasti za trgovino, industrijo in poljedelstvo, nasprotno pa so jim tudi znane razmere našega ubožanega kmetovalca I Izvzemši vasi in trge, ležeče ob progi južne železnice, se uabajajo skoraj vse občine v južni Notranjski, v Vipavski dolini in deloma na Gorenjskem v jako žalostnem položaju. Oddaljene so od pro metuih prog, zaneumrjene v tem oziru popolnoma in zategadelj je opravičeno mnenje, da, ako v sedanjem ugodnem času ne dobe že 25 let zahtevane železnice iz Divače v Škofje Loko, bodo ljudje prisiljeni zapustiti domači kraj, deželo kranjsku in bo umakniti tja, kamor se je izselilo že toliko tisoč obubožanih rojakov. V zaupnem prepričanju, da visoki deželni zbor ne bode prebiral priznanih tužnih razmer v naš h občinah, netja, katero je „E iiooBt" pred nekoliko leti tako marljivo gojilo? bi ue človek u sodil vprašati. Kdo naj poje? bil bi kratek odgovor. Nekoliko več storiti za društveno življenje, želelo bi se gotovo v narodnem Središču Novemu odboru torej bodi po združenih močeh „E-liuosti" društvo na novo oživljati prijetno dolžnost. — (Dravski most pri Lipici) na Koroškem je dovolil deželni zbor koroški in se utegne torej kmalu pričeti graditi ga. V Pliberku, v Lipici in v vsej okolici je ljudstvo prav veselo, da dobi ta most, ki je res potreben. — (Za petdesetletnico vladanja Nj. Vel. cesarja B1 rana Josipa) hoče zgraditi Dunajska občina velikansk muzej in bode v to svrho zahtevala kredit pol milijona goldinarjev od mestnega zastopa. Muzej bi se zgradil na občinBkem zemljišči in bi se začel graditi v kratkem, da bode gotov do I. 1898. — (Razpisane b I u ž b e.) Pri okrajnem bo-dšči v Volovskom je razp HH.no mesto sodnika. Zabteva te znauje uernškega, italijanskega in srbo-hrvatskega jezika. Prošnje do 18. t. m. pri jired-sedstvu dež. Rodišča v Trstu. — Pri poštnem uradu v Mirnem v politiškem okraju Goriškem razpona je služba poštnega odpravitelja. Letna ntgrada je 200 gld., pavšale 30 gld. in 200 gld. za liatunošo, ki mora vsak dan v Gorico. Prošnje do konca mes> ca poštnemu ravnateljstvu v Trstu. 1 r ^ Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! K A r— 1 Razne vesti. *(Madjarskn nestrpnost.) Upravni odbor Temešvar8kega koioitata je sklenil odpustiti 68 učiteljev, ker niso vešči madjarščine. Tudi v Veršecu hočejo odpust ti z istega razloga 7 učiteljev. To preganjanje srbskih učiteljev jo posledica neke nove naredbe naučuega ministra grofi Csakvja. Tako preganjajo Madjari vse nemadjarske narodnosti z največjo brezozirnostjo. * (Kolera v Varšavi.) Kakor poročajo Lvovski listi, se je pojavilo v Varšavi poslednje dni zopet več slučajev kolere in je nekoliko oseb tudi že umrlo. * (Na grob Vaillanta,) ki je bil te dni usmrčen, j) »kladajo anarhisti dan za dnevom cvetice in pesmi. Na jedni teh pesmij, ki je bila privezana na palmovi veji. biie bo besede: „Mučenik, maščevan bodešl" Policija odstranila je vse te pesmi, cvetke pa je pustila na grobu. * (Oseminosemdesetletua igralka.) Najstarejša igralka anglešk'h gledaliških odrov je Mrs. Keelev, ki ie stara 88 let. Prvikrat je nastopila pred skoro 70 leti v L'ceum gledališči v Londonu kot Kosma '"(Pasji orkester.) V nekem Pariškem cirkusu se producira amerikansk clowa s popolnim orkestrom psov. C/eteronož«i umetniki igrajo razne instrumente in njih šaljivi vodja trdi, da ima vsak član njegovega orkestra diplomo kakega amerikan-Bkega kooservatorija Književnost — „Slova uski Svet" ima v št. 3. to-le vao-bino: O centralnem organu avstro-ogerskih Slovanov; — Rusija 1893. I.; — Poljaki so dobili v Rimu po nosu; — Iz poezij M. J. Lermontova ; — JI .110011.11. TcGa ui>'Tfl . . .; — Plevel; — Hrvat i Slovenac; — Slavulj i kos; — Razmišljanja j — U niči; — Listek; — Ljubljansko gledališko pismo; —Ruske drobtinice; — Ogled po slovanskem svetu; — Književnost. — „Ljubljansko gledališko piBmo" je pisano skrajno tendencijozno in navaja povsem neresnične trditve v očitni namen, delati zdražbo. Ko bi vodstvo slovenskega gledališča ravnalo po teh nasvetib, bi v jedni sezOoi uničili slovenske predstave. Sicer pa je v Lubljani še več takih kritičnih modrijanov, ki pB, na srečo, še nimajo odločilnega upliva. — Slovanska knjižnica prinaša v 10. snopiču iz češkega preloženo povest o razmerah v človeški družbi XV. stoletja, „Osveta", spisal Dra-gotin Sabina (libretist opere „Prodana nevesta"), preložil Radoslav Krut ti i\ in pa obrazek slovaškega „Stric Martinek", čeSki spisala Gabrijela Preiasova, preložil Fran Gestriu. — Obe povesti Bta jako mikavni in zabavni. Bodi slovanska knjižnica iz nova toplo priporočena. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Zagreb 13. februvarja. Rački umrl. Praga 13. februvarja. Pred razpravo zoper „Omladince" zbralo se danes pred sodiščem številna množica katera se je pa mirno razšla. V sodni dvorani ni bilo ne zatožencev, niti zagovornikov, niti zaupnih mož. Predsednik je naznanil, da je sodišče zaradi včerajšnjih izgredov obsodilo razne zato/ence na globe ali na zapor v temnih celicah in na post. Neki sodni pristav Barnas imenovan eksoffo - zagovornikom. Drž. pravdnik je na dolgo in široko dokazoval, da se zatoženci niso borili za svoje idejalc in da to, kar se je zgodilo, niso bila dejanja romantičnih niladeničev, ter zavračal trditev, da gre tu za češki narod, češ, da češki narod ni identičen z zatoženci. PragA 13. februvarja. V včerajšnji seji dež. zbora interpelirali mladočeški poslanci zaradi včerajšnjih dogodeb pri obravnavi zoper Omladince in zahtevali, naj se omogoči zagovornikom izvrševanje prevzete naloge, ne da bi jim stali redarji za hrbtom. Beligrad 13. februvarja. Listi prijavljajo pismo kraljice Nut:ilije kralju Aleksandru, v katerem Natalija svojega sina svari, naj se no ravna po Milanovih nasvetih. Pismo je tu silno senzacijo obudilo. Splošno se govori, da odpotuje Milan v kratkem. Pariz 13. februvarja. Sinoči je neki mladenič vrgel dinamitno bombo v kavarno Terminus in potem utekel. Ljudje so za njim hiteli, na kar je zločinec začel iz revolverja streljati na ljudi, ter dve osebi nevarno ranil. Policija ga je ujela Pariz 13. februvarja. Storilec atentata na kavarno Terminus se imenuje Lebreton. Mož taji zločin, priznava p;i, da je anarhist. Ranjenih jo 24 osob, mej temi 3 nevarno. Lebreton je z revolverjem na smrt ranil jednega redarja. Zdravnikom je Lebreton rekel, da je storil atentat, da bi pokončal bourgeoisijo. Meteorologično poročilo. Oeneno domačo zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavlje-nja »t; priporoča raba mnogo deset« leti) dobrosnanegSt pristnega „Mollovega Seidlitz-praška", ki ie dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vso tet kot o prebav ljenja. Originalna škatljica 1 gld. N. v. Po postnem povzetji razpošilja ta pittsek vsak dan lekar A. Mol.l. c. in kr. dvorni zalaga tel j, na DUNAJI, Tuch-lauben 9, V lekarnah na deželi ji; izrecno zahtevati MOLLov preparat, zaznamovati z varnostno znamko in podpisom. ___t (16-3) Zalivala. Podpisan< c usoja si tem potom izreči svojo najtopleišo zahvalo slavnemu občinstvu Ljubljanskega mesta in čč. gg. hrvatskim m slovenskim rodoljubom za častui in laskavi vzprejem in za podeljena kranna venca. Kratko bhanje v stolici slo venski ostane mu nepozabno. V Zagrebu, dre* 12. februvarja 1894. "\7~eiclaT7- n.tožili mrl I »o v Ljubljani: 11. februvarja: Jožef Jevo, ka.jžar, 40 let, Črna vas ftt. 25. — Jakob Locnikar, kroja«, 32 let, Ulice na Grad St. 19. — Autou Jakfte, ućitelj, li* let, Sv. Jakoba trg st. 9. 12, februvarja: Leopold Sive, luuarjcv sin, 3 inoace, Dunajska cesta št. — • V duzolni bolnici: 8. februvarja: Lucija Aniek, delavka, '21 let. 9* februvarja: Tino Jantar, goitač, 78 let, 10. februvarja: Martin Makovcc, goatao, 70 let. 11. februvarja: Marija Slupnicitr, gostija, 73 let. 9 p Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krins t mm. VI febr. 7. zjutraj 2. popof. 9.zvečer 732 7 mm, 730 9 ■■. 7311 mm. 8 0° C 9 0« C 8 0* C si. jzh. si, jzh. si. jzh. obl. obl. obl. (V 00 ram. Srednja temperatura 8*3°. za 87 nad normalom. XDm.r3.aJ sIrsi borza dne" 13 februvarje t. 1. Skupni državni dolg v notah ..... 98 gld. Skupni državni dolg v srebru .... 97 , Avstrijska zlata renta....... 120 „ Avstrijska kronska renta 4"/Q..... l>7 „ Ogurska zlata renta 4",',,...... 117 , Ogerska kronska renta 4%..... 94 „ Avstro-ogerake bančne delnico .... 998 „ Kreditne delnice......... 361 a London vista. . . ,....... 125 m Nemški drž. bankovei za 100 mark . . 61 „ 20 mark............ 12 . 20 frankov . . . ,....... 9 . Italijanski bankovci........ 43 , C. kr. cekini .. ........ 5 , Dno 12. februvarja t. 1. — kr. 80 , 85 „ 40 , 65 „ 95 . 40 25 24 95 75 93 470 državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. 147 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. . 198 , Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 127 „ Zemlj. obe. avstr. 41 ,°/„ zlati zast. listi . 122 „ Kreditne srečke po 100 gld...... 194 , Ljubljanske srečko......, . 21 , Rudolfove srečke po 10 gld. ..... 22 , Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 157 , Tramway-aiuH. velj. 170 gld. a. v. . . . 275 „ Papirnati rubelj......... 1 n 50 kr. 75 75 50 84«/4 I^hIcm < mi-h(lijenili, praktični zdravnik na Vranskem, javlja v svojem ter v imenu svojih otrok in sorodnikov žalostno vost, da je njega ljubljeni siti, gospod Julijan Gradišnik posestnik na Vranskem danes ob 2. uri popoludne, po daljiem bolebanji, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. (191) Vransko, v 12. dan februvarja 1894. (Mesto posebnega naznanila.) Učenca s primerno izobrazbo vzprejme v prodxjalriico gospod A vyus< Auer, trgovec nn M tare lil trnu »»• BO v l..iil>li»nl. (192—1) C. lr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic. — ■ ■ —t Izvod iz voznega reda -v-el?a,-v-n.eera. odi 3.. olctoTora 1893. Nantopno omenjeni prihajalo! In odhajalnl ftaai oinaćenl IO v Brrtinjrei-rojmkrtn čimit. SrednjoOTropiki 6m je krajuemu čaiu w LJubljani zi* 2 minuti naprej. Odhod Is LJubljane (juž. kol.). Ob 1)1. url S min. po noH oiebni vlak ▼ Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Franaenifeite, Ljubno, Dunaj, Aei Selathal v Aunee, Iiohl, Omimilnn, Solnograd, Lend-Gaitein, Zeli na jeaern, Stejr, Lina, Ilu-(iojevicn, Plaenj, Marijine Tare, Eiror, Franouve Taro, Karlove vare, Prago, Dražil nn n, Dunaj vin Amitettin. Ob 7. uri OS min. zjutraj oiebni Tlak t Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Frauzemfoite, Ljubno, Dunaj, io* Selathal t Solnograd, Dunaj) Tla Amitetten. Ob 11. url SO min. dopolutlne oaebnl vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Oeloreo, Francenifeite, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri 'JO min. popoludne oiebni Tlak ▼ Trbii, llaljak, Celoreo, Solnograd, LendVOaiteln, Zeli na jeieru, Inomoit, Bregnio, Ourih, OenaTO, Paria, Lino, Iiohl, Budejevioe, FlaenJ, Marijine Tare, Kger, Kranoove Tare, Karlovo vare, Prago, Draidane, Dunaj via Amitetten, Prihod v LJubljano (jm. kol.). Ob S. uri SS min. zfutrat oiebni vlak a Dunaja, via Amitetten, Draa-dan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, 1'lznju, Budejevio, Solnograd«, Linoa, Stejra, Iselila, Omundena, /.ella na jeseru, Lend-Oaatelna, LJubnega, Beljak*, Oelovoa, Franaenifeite, Trbiia. Ob 11. uri v7 min. dopotudne oiebni vlak a Dunaj* vi* Amitetten, Draidan, Pr*ge, Franuovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Flanja, Budejevio, Solnogr»da, Iiohla, Omundena, Lino«, Sterr*, Parta*, Geneve, Ouriha, Bregnioe, Zeli* na jeaeru, Lend-Oaiteina, Ino-moita, LJubnega, Celovoa, Pontabla, Trbiia. Ob 4. uri 63 min. popduđne oiebni Tlak a Dunaj*, LJubnega, Beljaka, OeloToa, Franaenifeite, Pontabla, Trbii*. Ob 9. uri '47 min. »veier oiebni vlak a Dunaj*, LJubnega, Beljak*, C*» lovca, Pontabla, Trbiia. Odhod ls Ljubljane (ju?., kol.). Ob 0. Mri US min. mfutroj t Kočarje. *v>. ,, OO opotudne „ „ o. IO ,, Bveier „ „ Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob 8. uri IO min. nfutroj ia Kooerja. X. ,. 01 popoludne „ „ „ 9. „ 40 „ sveter B „ Ob Odhod ls LJubljane (drž. 7. Mri IS min. zjutraj r Kamnik. „ V. „ OS „ popoludne „ n m O. H SO „ Mt'rJ-rr „ n Prihod v LJubljano {drž. Ob O. utrl SI min. zjutntj Ji Kamnik*. n 1 n l'1* n dopoiudne „ ,, 0. ,, HO ,, k ve cev ,, ,, kol./ kol.). (4-85) Dva dijaka se vzprejmeta na hrano in stanovanje na Rimski cesti it 12. (iss-2) Mlad gospod išče (tts-u stanovanja in hrane pri dobri rodbini za primerno plačo. — Ponudbe s pogoji na upravništvo „Slo\enakega Naroda" pod Šifro ,,JiJ»**. Vizitnice priporoča „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. I.«'U urnu zlatemu d aieniii fal»o & J. PSBRHOEKR* Kri čistilne kroglice, preje univerzalne kroglice Dunaj, I., Si ii|;er nt r iinnc 15. imenovane, zaslužijo slednje ime po vsej pravici, ker je v resnici jako mnogo bolezoij, v kojih so te kroglice zares izvrstno učinkovale. Že mnogo desetletij bo te kroglice splošno razSirjene in je malo obitelji, kj>r bi ne imeli vsaj malo zalogo tega izbornega domačega sredstvu. Mnogi zdravniki so priporofevali in priporočujejo le kroglice kot domače sredstvo, vzlasti proti vsem boleznim, ki nastanejo vsled nIi*I»«> prebave io vsled ol»ntriikcl|. Od teh kroglic stane: 1 dkntljlca n 15 krogllcanil 21 kr., 1 %vlfek m O »kat-Iflcuitrl 1 kI<1. S% kr., če se pošlje nefiankovano proti povzet u pa 1 IO kr. ČJe se poprej vpošlje denarni znesek, potem atune poStnine pnista pošdjatev : 1 zvitek kroglic 1 gld. 25 kr., 2 zvitka 2 Rld. 30 kr., 3 zvitki 3 gld. 35 kr , 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 5 zvitkov 5 gld. 20 kr , 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. (Manj ko jeden zvitek se ue mire pošiljati.) Prosi se, izrecno „J. Pserhofer-ja kri čistilne kroglice" zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsako Skatlj c» na navodilu o »porabi stoječi podt>is J. PKerli«>fer in s c*r z rii«le«*'imi črkami. Balzam zoper ozeblino f^,cl%fTr".!"; poStnine prosto posiljutvijo 05 kr. Sok od ozkega trpotca isBJekT.toeth8Rft)' Američansko mazilo zoper protin, l louček 1 gld. 20 kr. Prašek zoper p6tne noge, Žat.532t nin«' prosto pofiiljatvijo 75 kr. Balzam zoper golšo, prosto podiljatvijo 65 kr. Angleški balzam,11?iS** Življenjska esenca (Praške kapljice), 1 stekle ličica '22 kr. Fijakerski prašek za prsi, U 8S^t pustnino prosto posiljatvijo 60 kr. Tannochinin-pomada ^ iHjboljso sredstvo za rast lasi i, 1 pufi ca 2 gld. Univerzalni obližprof ******** 1 ,onćek posiljatvijo 75 kr. !)0 kr., s poštnine prosto Univerzalna čistilna sol f.;^";«: mačo ar«, dstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld. Razen tu imenovanih preparatov so v zulogi š«-. vbo v avstrijskih Časnikih oglašene tu- in inozemske farmacevtiške specijalitete ter se poskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. — Pofillfatvc ]»o pošli izvršujejo se najhitreje proti temu, da se prej vpošlje denar, večje naročbe tudi proti povzetju znesku. <~V «e prej« vpofilfe denar (.ia|l»ol|e h poštno nakaznico), potem fe poštnina uiuogo cenefia, nego prt pošil|atvah proti povzetfii. (1164-1! Izdajatelj io odgovorni urednik: J obi p No lil. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*.