UREDNIŠTVO d UPKAVAl LJUBLJANA.
KNAFLJEVA (JL1CA ŠTEV. a TELEFON 55-» do 55.»
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN BAZEN PONEDELJKA
1K8SB1IN1ODDELEK LJUBLJANA
TELEFON SS-96
POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANA ŠTEV 6-90601-1
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA «3 DIN
GLASILO OSVOBODIL NE
FRONTE
SLOVENIJE
ŽE OB SETVI BO VSAK KMET VEDEL, KOLIKO PRIDELKA BO OB ŽETVI ODDAL
Pred nekaj dnevi smo objavili dve važni uredbi zvezne vlade in sicer o odkupu žitaric in odkupu živine in prašičev. Marsikateri kmetovalec Jih Je verjetno sprejel s skrbjo, češ, kolikšna bodo neki spet bremena. Toda če jih je pazljivo prebral, je lahko videi, da so v novih uredbah mnoge določbe, ki jih v dosedanjih ni bilo in ki bodo za vsakega poštenega pridelovalca nova vspodbuda, da bo svojo zemljo čim bolje obdelal.
Osnovni namen novih uredb je, da se zagotovi dobra preskrba delovnega nekmečkega prebivalstva. Zavedati se moramo, da Je odstotek tega prebivalstva pri nas zaradi naglo rastoče industrializacije vsak dan večji in da so zato tu® potrebe v preskrbi vedno večje. Nujno bo zaradi tega rasel tudi odkup, kajti drugače se tega vprašanja ne da rešiti. Ta rast pa ima seveda pri nas povsem realno osnovo v socialistični preobrazbi kmetijstva, potom katere se kmetijska proizvodnja neprestano dviga. Predsednik hrvatske vlade or. Bakarič je v nekem svojem govoru pred kratkim dejal: »Borba za zgraditev socializma pomeni tudi borbo za povečanje žitnega fonda, s tem pa tudi povečan odkup in še mnogo važnejšo borbo za povečanje donosov. Ti dve stvari predstavljata celoto. Borba za povečanje žitnega fonda pomeni tudi borbo za povečanje žetve In borbo za večji odkup.«
V svoji dosedanji praksi je naš politični in upravni aktiv največkrat pri izvajanju ukrepov na področju kmetijske proizvodnje šel eno pot, pri odkupu pa drugo povsem ločeno, kakor da ni naloga v bistvu ista. Tudi tak način dela je bil pogosto vzrok mnogim napakam in težavam, ki so se pri odkupih pojavljale. Nova uredba o odkupa žita bo nedvomno v marsičem take napake preprečila.
?o tej uredbi krajevni odbor predpiše slehernemu kmetijskemu gospodarstvu že pred setvijo količino in vrsto žita, ki ga bo treba obvezno prodati ob žetvi. S tem bo za pridelovalce tudi setveni plan postal veliko resnejša zadeva. Kajti doslej se je le prepogosto dogajale, da so posebno še privatni kmetje setveni plan kaj slabo izpolnjevali, zlasti še z ozirom na vrste kultur, ki naj bi jih sejali. Sedaj pa bo vsak kmetovalec že ob setvi sprevidel in preračunal, da je najbolj pametno, če seje tako kakor mu predpisuje plan, kajti sicer obvezne oddaje ne bo mogel izpolniti. Vsekakor pa se pridelovalci lahko zanesejo, da bodo vse količine, ki bodo ob setvi predpisane za obvezno oddajo, take tudi ostale, razen seveda v izjemnih primerih podpovprečneg pridelka in podobno, ko se lahko tudi znižajo. Tako bo tistemu pridelovalen, ki bo svojo zemljo boljše obdelal in bo imel zaradi tega večji donos, ostala večja količina pridelka, s katerim bo lahko prosto razpolagal.
Način določanja obvezne oddaje je strogo pravičen in so najtežje obremenjeni največji kmetje, kar je rudi v skladu z borbo proti kapitalističnim elementom in graditvijo socializma na vasi Vsa kmetijska gospodarstva so po tej uredbi razdeljena na kategorije in sicer od prve, v katero spadajo tista z 2 do 3 hektarje obdelovalne zemlje, pa do sedme, v kateri so ona, ki imajo nad 20 ha obdelovalne zemlje. Za vsako kategorijo so določene mejne količine žita, ki ga Je obvezno odati na hektar obdelovalne zemlje (v okviru teh mejnih količin se dotočijo količine za posamezna gospodarstva). Te količine pa s kategorijami progresivno rasejo. Tako je najvišji predpis v najnižji kategoriji 450 kg, najvišji predpis v najvišji kategoriji pa 1700 kg na hektar obdelovalne zemlje. Medtem ko se je v letošnji uredbi jemalo za osnovo obvezne oddaje površino posejano po planu, hektarski donos in lastne potrebe gospodar: rva, je sedaj osnova — površina obdelovalne zemlje posameznega gospodarstva. Doslej se Je marsikateri špekulant predvsem po zaslugi slabega de-a krajevnih odborov pri sestavljanja setvenega plana in določanju hektarskih donosov izognil pravični oddaji, sedaj to ne bo več mogoče, kajti površine obdelovalne zemlje se komaj kaj spreminjajo in jih je tudi laže kontrolirati.
Kakor je že iz zgornjega razvidno, je sedaj odkup tesno zvezan s proizvodnjo. Se bolj pa je to očito iz določbe, po kateri mora ljudski odbor v sporazumu s kmetijskimi organi od setve pa do žetve imeti dobro evidenco o dejansko posejnih površinah, o stanju posevkov in drugih podatkih, ki so važni za izpolnitev plana kmetijske proizvodnje in odkupa. To pomeni, da odslej odkup ne bo več naloga, ki se rešuje kampanjsko, temveč naloga, ki bo za njen uspeh skrbela ljudska oblast vse gospodarsko leto.
Na enakih načelih kakor uredba o odkupu žita je zgrajena tudi uredba o odkupu ž-vine in prašičev. Tudi osnovni namen te uredbe je zagotoviti zadostne količine mesa in maščob za preskrbo. Tu® njena prednost je, da se kmetovalci in obdelovalne zadruge že v začetku gospodarskega leta zadoiže za obvezno oddat'1 točno določenega števila in teže ;'i rt, ki je še posebej označena po vrstah in skupinah. Ze ob zadolžitvi so tu® postavljeni roki, v katerih mora gospodarstvo oddati posamezne količine od skupne obveznosti.
Doslej je odkup živine jako neurejeno potekat in največkrat ni bilo mogoč- oUkupiu pclr.tm ', količin, prav
tako pa tudi kmetje pogosto niso vedeli, kdaj so prav za prav izpolnili svojo obveznost. Sedaj bo vsa ta negotovost odpadla. Pridelovalcem bodo obvezne količine orientacija in vspodbuda za čim boljšo rejo živine.
Po novi uredbi Je razširjena tudi obvezna oddaja pitanih prašičev v svinjerejskih rajonih na vsa gospodarstva z nad 3 ha obdelovalne zemlje, v nesvinjerejskih rajonih pa so določene obveznosti za oddajo samo tistim kmečkim gospodarstvom, ki imajo
možnost pitanja ne glede na površino obdelovalne zemlje.
V obeh uredbah je novo tu® to, da imajo dolžnost obvezne oddaje tako žita kakor prašičev tudi nekmetje, ki se ukvarjajo s to vrsto proizvodnje. S tem se bo preprečilo, da bi nekmetje špekulirali s kmetijskimi proizvodi.
Nove uredbe bodo nedvomno pospešile rast obdelovalnih zadrug. Tudi njim pa se v uredbah nalaga velika odgovornost, kajti zadruge bodo od-
slej v svoje proizvodne plane sprejemale tudi količine obvezne oddaje, ki jo bo na vsak način treba izpolniti. Poleg tega pa bodo obdelovalne zadruge v bodoče morale prevzeti tudi izpolnitev obvezne oddaje tistih kmetov, ki vstopijo v zadrugo že potem, ko jim je bila določena obvezna oddaja. Tako se bo preprečilo, da bi se posamezna gospodarstva izognila svojim obveznostim, ki so jih dobila pred vstopom v zadrugo, s tem pa tu® vtihotapljanje špekulantov v zadruge.
V GUŠTANJU RASTE NOVA, NAJMODERNEJŠA ŽELEZARNA
Ob Meži v Gušianju raste na ruševinah starih obratov nova železarna. Pravkar rušijo stare železarske obrate! Podrli so okajeno kovačnico — pravo mučilnico naših kovačev. Drug za drugim zginevajo nizki leseni obrati. Svobodni koroški delavci so si skupaj z glavnim inženirjem Mohorčičem pripravili načrte in si grade neprimerno boljšo, svetlejšo tovarno.
Sicer so podrli nekaj siarih obratov, vendar še močno bije srce stare jeklarne, ki daje vedno nove proizvode, neštete tone jekla in hkrati vzgaja stotine železarjev — mlad kader za novo tovarno. Mlademu rodu ne bo nikdar treba trpeti. Kajti že konec prve peiletke v Guštanju ne bo videti niti sledu za starimi lesenimi »drvarnicami«, v katerih so se mučili delavci vse do osvoboditve in dolga desetletja poprej.
Kaj vse grade na mestu podrtih obratov. Delavci - monterji že spajajo jeklene dele strešne konstrukcije nad dvorano velike nove kovačnice, lei vendar le predstavlja polovico bodočega objekta. Normo presegajo _za 20 do 30 %. Mnogi od njih so prišli naravnost od montažnih del na gradbišče velike tovarne aluminija v Strnišču. Medtem ko montirajo strešno konstrukcijo so v dvorani kovač: začeli obdelovati jeklo z novimi stroji, velikimi in malimi parnimi kladivi. V dvorani pa je še zadosti pro-
stora za nove, večje stroje, stiskalnice, pceumatiena kladiva, kovaške stroje in hidravlične stiskalnice. Tu v kovačnici bodo skoraj obdelovali velike kose jekla, težke tudi do 10 ton.
Do konca 1951. leta bodo zgradili tudi novo valjamo, na ruševinah stare valjarne pa bo zrasla še druga dvorana nove kovačnice. Takrat bodo guštanjski kovačij ki so že sedaj krepko udarili po jeklu, nakovali petkrat več, kakor doslej v starih obratih.
Letos bo gotova tudi prva polovica jeklarne. Temelji bodo dobil: svoje jekleno ogrodje, ki bo vmes sprejelo mnogo, mnogo stekla.
Do konca petletke se bo jeklarna razširila čez prostor, ki ga bodo pridobili z rušenjem dingih dveh starih obratov. Večino dela ^v_ jeklarni bodo opravili stroji. Težki žerjavi bodo polnili nove Martinove peči visokofrekvenčne električne peči pa bodo guštanjskim železarjem omogočile proizvodnjo najrazličnejših no vih vrst jekla.
Nova jeklarna bo dajala mnogo več surovega jekla. Tudi delo v njej bo lažje, kajti za eno tono proizvodnega jekla bo potrebno kar še _ enkrat manj delovnih ur, kakor so jih morali delavci napraviti v stari jeklarni.
Proizvodi guštanjske železarne so 'z najkvalitetnejšega jekla. Izdelujejo najodpornejše strojne dele za drobilce in mline v cementarnah in to-
Gssdanke brigad® na KoJevjkem misai asšmie smmo pri enUvmimem iekmovmnlu
Tekmovanje za višjo delovno storilnost, ki je po vsej Sloveniji množično zajelo zlasti naše gozdne delavce, ni prineslo samo trenutnih, rekordnih uspehov, ko so nekatere gozdarske brigade in skupine po 400 in 500% presegle dnevne delovne norme. Po , nekaterih gozdnih gospodarstvih so I delavci spoznali, da je treba nov način dela sprejeti kot stalni način dela v 1 gozdarski proizvodnji. Tekmovalni polet polagoma prehaja v stalno obliko dela. Nadaljnja tekmovanja pa dosledno izpopolnjujejo in zboljšujejo nov način dela.
Po gozdnih upravah obsežnega kočevskega gozdnega gospodarstva je tekmovanje med brigadami že dalo tako dragocene uspehe in delavcem tako Jasno pokazalo pot, da so začeli stalno delati po novem načinu. 2e po nekaj tednih se je pokazalo, da se dä e®no po tej poti doseči povprečno višje delovno storilnost. Odkar so začele kočevske brigade gozdnih delavcev delati po novem načinu, neprestano rasejo odstotki čez običajne norme. -V zadnjih dneh dosegajo brigade in skupine delavcev stalno dnevne norme od 200 do 300%. To je prepričljiv dokaz, da dosedanja tekmovanja niso bila s^rno zaradi tekmovanja in rekordov, ampak zato, da z novimi oblikami deia in novimi delovnimi prijemi pospešijo v gozdarski proizvodnji stalno delo z višjo storilnostjo.
Navzlic povprečni stalni višji delovni storilnosti, ki je za 150 do 200% višja od prejšnje, pa brigade še nadalje tekmujejo. V tekmovanju, ki je bilo po vseh upravah kočevskega gozdnega gospodarstva, je dosegla najvišjo storilnost Mikoličeva brigada (Kočevska reka), ko je izpolnila dnevno normo s 527% ali 17.62 kub. m izdelanega lesa na brigadirja. Pretekli ponedeljek, 24. t. m., pa so tekmovale brigade z vseh gozdnih uprav na skupnem sečišču in ob enakih delovnih pogojih. V tekmovanju pri poseku mehke hlodovine, ki je bilo na sečišču v Rogu, je dosegla najboljši uspeh Matešičeva desetina s 495.64% norme. Mikuličeva skupina Je dosegla v tem tekmovanju 479.44% norme, Benčino-va skupina pa 460.88%. Druge številne tekmovalne skupine so povprečno izpolnile normo s 300 do 400%. To tekmovanje je bilo priprava na skorajšnje republiško tekmovanje, ko se bodo pomerile na skupnem sečišču vse najboljše gozdarske brigade v Sloveniji. Po skupnem tekmovanju je direktor kočevskega gozdnega gospodarstva inž. Drago Volk-zasluženo nagradil najboljše kočevske brigade, ki so spričo lepih uspehov vzradoščene zagotavljale, da bodo neodjenljivo nadaljevale bitko za višjo delovno storilnost kot trajno obliko v gozdarski proizvodnji.
varnah karbida. V bodoče bo nova guštanjska železarna proizvajala še druge vrste specialnega jekla, odpornega tu® proti visoki temperaturi. Iz jeklarne bodo pošiljali naši težki industriji razen prvovrstnega orodnega jekla tudi rezila za stružnice, za rezkalne in druge stroje. Proizvajali bodo tudi jeklo za kroglične ležaje, za nov proizvod, katerega so naši delavci in strokovnjaki prav kar uvrstili med izdelke domače težke industrije.
Srce guštanjske železarne, ki se bo uvrstila med najmodernejše v Srednji Evropi, bo na drugi strani Meže. Skoraj bosta v obratu dva nova moderna parna kotla "in pet novih plinskih generatorjev. Že letos bodo v kovačnici in drugih obratih prejemali od tod zadosti stisnjenega, kompromi-ranega zraka. Sodobno preurejajo čistilnico jeklenih odlivkov. Višji pritisk vode v novih napravah bo omogočil 50 kramo povečanje dose-dan je delovne storilnosti delavca. Livarski pesek pa bodo lahko dalje uporabljali za nove kalupe. Vsi ti novi stroji in nove naprave bodo omogočile lažjo hitrejšo in precej cenejšo proizvodnjo guštanjske železarne.
Nova tovarna zahteva novo delovno silo, zahteva mnogo več stanovanj, ki morajo biti primerna in zadosti velika. Nad Mežo, na ravnini obdani z gozdom, že stoje prvi 4 stanovanjski bloki — zametek nastajajočega mesta guštanjskih železarjev. Do konca petletke bodo tu zrasla nova stanovanja za 1500 delavcev. Na tem koncu Guštanja bodo med vrtovi in nasadi zgradili še druge stavbe: šolo, kino dvorano, sindikalni dom, jasli in otroške domove ter potrebne prodajalne.
V načrtih za izgraditev guštanjske železarne pa so še mnogi drugi obrabi Hkrati z npvo železarno bodo zgradili laboratorij za raziskovanje sestave in trdnosti vseh vrst jekla. Zgradili bo.do moderno valjarno m tudi tovarno za najrazličnejše izdelke iz jekla. -----
Velikanski transformator na Mariborskem otoku že obratuje
Preteklo nedeljo so v hidrocentrali na Mariborskem otoku prvič vključili v obratovanje velikanski transformator z zmogljivostjo 50.000 kilovolt-am-perjev, ki transformira električni tok od 10.000 na 110.000 voltov za nadaljnji prenos po visokonapetostnem daljnovodu. Kakor je znano, so ta transformator, ki je največji v naši državi, izdelali in montirali delavci tovarne »Rade Končar« v Zagrebu. Pri tem so 70% delov transformatorja izdelali doma. Naloga, ki so jo Izvršili delavci tovarne »Rade Končar« je tem pomembnejša, ker niso imeli prav nobenih izkušenj pri gradnji tako velikanskih električnih strojev in so se morali sproti učiti. Tudi pri montaži so pokazali veliko iznajdljivost, ker niso imeli na razpolago potrebnih naprav za montiranje. Navzlic temu so svoje delo odlično opravili.
Vzdolž vse trase avtomobilske »Ceste bratstva m enotnosti« so v soboto objavili splošno tekmovanje mladinskih delovnih brigad do rojstnega dneva naše socialistične domovine — do 29. novembra. To tekmovanje Je napovedala 3. kopaoniška petkrat udarna brigada, pobudo pa je takoj sprejel glavni štab mladinskih delovnih brigad. Partijski, mla®nski in strokov® voditelji gradbenih del so se nato sestali in proučili vse naloge, Id jih je treba še izvršiti, da bo ta največji gradbeni objekt naše petletke do konca letošnjega leta izročen prometu. Graditelji avtomobilske ceste morajo do končne dovršitve vseh del še vgraditi v nasipe 135.000 kubikov zemlje in izdelati 31 km betonskega, 32 km asfaltnega in 13 km iz kock tlakovanega cestišča ter 39km makadamskih dovoznJc cest, prav tako morajo še dovršiti več mostov in velik viadukt Pri Novski S povečanim delovidm po-'etom bodo mladinske delovne brigade v počastitev Dneva republike napele vse sile, da dosežejo končno zmago.
Grški problem pred političnim odborom OZN
Treba le zavzeti jasno stališče v zvezi i staniem
Dr. Bebler o naši 1st vih nad makedonsko narodno manjšino v severni Grčiji
New York, 25. oktobra. (Tanjug). Ker akcija za pomirjenje m uspela, je začel politic® odbor zopet razpravljati o tako imenovanem grškem vprašanju.
Sef sovjetske delegacije Višinski je opozoril, da se v Grčiji nadaljujejo nasilstva. Navedel je primer osmih znanih demokratov, ki so se v svetovni voj® proslavili z borbo proti okupatorjem, sedaj pa jih je atensko sodišče obsodilo zaradi njihovega demokratičnega prepričanja na smrt. Sovjetska delegacija je žara® tega predlagala političnemu odboru resolucijo, v kateri se poziva atenska vlada, naj ne izvrši smrtne obsodbe nad omenjeno osmorico.
Delegati Poljske, CSR, Ukrajine in Bele Rusije so podpirali sovjetski predlog.
Predstavmk atenske vlade Pipinelis je poskušal dokazovati, da v Grčiji sploh m nobenih nasilstev in da uporabljajo ostre ukrepe samo proti raznim agentom obveščevalnih služb, proti teroristom itd.
Nato je spregovoril član jugoslovanske delegacije dr. Aleš Bebler, ki
je izjavil:
Navedel bom samo en konkreten primer nasilstva nad makedonsko narodno mjanjšino, da boste videli, kaj se tam dogaja. V mestu Leri-nu, ki leži v pokrajini, kjer prebivajo pripadniki makedonske narodne manjšine, se je moralo 22. avgusta zagovarjati pred sodiščem 72 oseb iz slovanske vasi Seravice. Vse so bile obtožene, da so na ta ali oni način sodelovale v partizanskem gibanju. Glavna priča je bil neki policijski major mesta Lerina. Splošno mnenje prebivalstva je, da je ta proces organizirala policija. Glavni dokaz obtožbe je bila neka lista, na kateri so bili podpisi večine obtoženih. Pri vsakem podpisu so bile neke številke. Med obravnavo so poskušali dokazati, da so podpisniki zbirali denar za demokratično armado. Toda vsa vas ve, da gre le za listo podpisnikov, ki so dali svoje prispevke za gradnjo vodovoda v vasi. Obsodba je bila izrečena 22. avgusta. Od 72 obtožencev jih je bilo 51 obsojenih na smrt, 11 na dosmrtno prisilno delo, 8 pa na lažje kazni. Med obtoženci je bilo tudi več starejših mož in žensk.
Ta dogodek dokazuje, da gre tu za zatiranje in množične represalije, ki jih ni mogoče opravičiti niti z vojaškega, niti s kakšnega drugega sta-
v Gretji
lišča. Gospod Pipinelis Je v svojem govoru dokazoval, da so žrtve represalij bolj ali manj škodljivi elementi, agenti tujih služb, nameščenci inozemskih poslaništev in konzulatov, katerih zadržanje med okupacijo je bilo bolj ali manj sumljivo. Kaj pa pravi gospod Pipinelis k slučaju, ki sem ga pravkar omenil. Tu gre za 72 prebivalcev male vasi, preproste kmete, moške in ženske. Ali so morda to tudi agenti in škodljivi ljudje?
Jugoslovanska delegacija je mnenja, da mora politični odbor končno jasno povedati, ali je stališče atenske vlada nasproti narodnim manjšinam pravilno ali ne. Sprejeti moramo bodisi sovjetski predlog, izpopolnjen z dodatkom, ali pa predlog, ki bi ga v tem smislu predložila kakšna druga delegacija. Sprejeti moramo jasno besedilo in nedvomumno izraziti svoje mišljenje.«
Po Beblerjevem govoru sta se delegata ZDA in Nove Zelandije izrekla proti predlože® resoluciji, vendar pa nista mogla zanikati dejstva, da se Izvajajo nasilstva nad grškim ljudstvom. Delegata Kanade in Avstralije sta zahtevala, naj se ne razpravlja več o predlože® resoluciji, ampak takoj glasuje.
Na današnji seji se je nadaljevala razprava v tako imenovanem grškem vprašanju. Delegati Francije, V. Britanije, Belgije in Salvadorja so odkrito nastopili proti človekoljubnim predlogom za rešitev osmih znanih grških demokratov, ki jih je atenska vlada obsodila na smrt. Izjavili so, da so obljube grškega delegata, ki je izjavil, da so baje preložili izvršitev smrtnih obsodb nad omenjenimi grškimi demokrati, zadostno poroštvo, ki dokazuje, da grška vlada spoštuje človečanske pravice in da torej m razloga, da bi politič® odbor posl® grški vladi poseben poziv. Mehiški predstavnik Pedro de Alba ja poudaril, da so navedli v razpravi številni delegati, predvsem pa jugoslovanski delegat, dejstva o pravem stanju v Grčiji.
Toda kljub temu, da je stanje v Grčiji nenormalno, je mehiški predstavnik izjavil, da meni, da politič® odbor nima pravice, neposredno se obrniti na grško vlado in od nje zahtevati, naj ne ustreli omenjenih osem znanih grških demokratov, ki jih je atensko sodišče obsodilo na smrt. Kolumbijski predstavnik je predlag®, naj bi namesto sovjetske resolucije, v kateri se poziva atenska vlada, naj ne izvrši smrtne kaz® nad osmimi znanimi demokrati, pozv®i vse vlade na svetu, naj v prihodnje ne izrekajo več smrtnih kaz® nad političnimi zločinci. Razprava se nad®juje.
Izpolnili so letni
Mnogo prej kakor lansko jesen se letos množj vrsta podjetij, ki so skoraj četrt leta pred rokom izpolnila letni proizvodni plan, čeprav v naši državi ni podjetja, ki ne bi imelo letos višje in po večini znatno višje planske naloge kakor lani. Ce naši delovni kolektivi navzlic temu mnogo pred časom izpolnjujejo svoje dolžnosti do skupnosti, tedaj je to pač najbolj zgovoren dokaz, kako so se že od začetka leta potrudili izpolnjevati dnevne in mesečne planske naloge in kako s preseganjem planskih nalog odgovarjajo tistim, ki klevetajo naše narode, našo Partijo in tovariša Tita.
Med podjetji v Sloveniji je Tovarna za proizvodnjo kemičnih izdelkov v Celju že konec septembra izpolnila letni plan po količini. V oktobru so izpolnili letno plansko nalogo v mariborski livarni in v tovarni kmetijskega orodja v Batujah na Goriškem. Plan sta izpolnili žagi St. Peter na Krasu in Radohova vas, kakor tudi podjetje Slovenija, avtopromet v Ajdovščini.
V Ljubljani je sredi oktobra izpolnila pivovarna Union svoj letni plan
Jugoslavija je dala 1500 ton pšenice za otroke na Srednjem vzhodu
V zvezi s sklepom vlade FLRJ, da bo d®a mednarodnemu otroškemu i fondu za pomoč otrokom pri Združenih narodih prispevek 15 milijonov ‘ dmarjev, sta se glavni stan mednarodnega otroškega fonda v Parizu in misija mednarodnega otroškega fonda 'a Jugoslavijo v Beogradu obrnila večkrat na koordinacijski odbor za dodelitev hrane Mednarodnemu otroškemu fondu pri komiteju za socialno skrbstvo vlade FLRJ s prošnjo, da bi del prispevka prispeval v žitu (pše-mci) za otroke na Srednjem Vzhodu, kjer vladajo težavne razmere glede prehrane otrok.
Vlada FLRJ je ugo®la tej prošnji in odobrila v ta namen 1500 ton pše-®ce. Te dni je bil podpisan sporazum med podjetjem za izvoz in uvoz kmetijskih prehrambenih proizvodov »Agroprodukt« in misijo mednarodnega otroškega fonda za Jugoslavijo v Beogradu v zvezi z dobavo te pšenice.
proizvodnje kvasa, v Novi Gorici pa velika opekama »Rdeča zvezda«. Prejšnji teden pa sta izvršili svojo plansko nalogo mariborska mestna plinarna kot prvo komun®no podjetje Maribora, v Ljubija® pa Triglavska tiskarna.
Tudi izven Slovenije je čed®je ved delovnih kolektivov, ki so mnogo pred časom izpolnili svojo obveznost do skupnosti. Na Hrvatskem je najprej izpolnila plan livarna železarne v Siska, in sicer v tekmovanju z livarno železa in temperalitine v Kikindi, ki je m®o kasneje dosegla let® plan, V Zagrebu so se kmalu pridružili kolektivi zagrebške pivovarne, tovarn »Ikon«, »Sila« in »Metalbakelit«, prejšnji teden pa še tekstilna tovarna »Zoraa, tovarna kozmetičnih proizvodov »Neva« in tiskarna »Tipografija«. V Karlovcu je izvršila plan tekstilna industrija »Kordun«, v Čakovcu Medjimurska industrija trikotaže, v Daruvaru pivovarna m v Sisku industrija vretja in tovarna kisa. Tudi v Dalmaciji je vrsta kolektivov, ki se lahko ponašajo, da so že izpolnili svojo letno nalogo. Več kakor 100 dni pred rokom je izvršil plan kolektiv podjetja za pridobivanje laporja in boksita »Tupina«, rudnik boksita v Drveniku pa je sledil nekaj d® kasneje, prav tako industrijsko podjetje »Primorka« v Splitu m tovarna likerjev »Maraskaa. Med rudniki barvastih kovin je prvi izpolnil svoj plan rudnik antimonove rude s topilnico v ZajačL
Med velikimi bosanskimi podjetji je te dni izpolnil svoj letni plan največji kolektiv kemične industrije v tej republiki, kolektiv »Elektrobosne«. Ko je ta kolektiv poleti prejel prehodno zastavo zvezne vlade, se je zavez®, da bo let® plan izpolnil 40 dni pred rokom. V resnici pa ga je izpolnil 70 d® pred koncem leta.
V Makedoniji je prvi izpolnil svod let® plan kolektiv podjetja za eksploatacijo in predelavo sljude v Prilepu. Km®u je sledil kolektiv velikega rudnika kromove rude »Raduša«, ki sta se mu še pridružila rudnik kromove rude Loja ne pri Kumanovem in rudnik kromove rude Brezojce pri Pri-šti®.
Je pa še dolga vrsta manjših podjetij, zlasti podjetij lokalne industrije, ki jim je uspelo več kakor dva meseca pred rokom izpolniti svojo eastnš dolžnost.
Delo Organizacije Združenih narodov
Razprava o pravicah in dolžnostih držav
Stališče jugoslovanske delegacije je obrazložil dr. Bartoš
New York, 25. okt. (Tanjug). V odboru za pravna vprašanja so začeli razpravljati o načrtu deklaracije za pravice in dolžnosti držav, ki ga je Generalni skupščini predložila delegacija FLRJ, in o načrtu deklaracije, ki ga je izdelala komisija za razvoj mednarodnega prava skupno z nekaterimi dodatnimi predlogi k temu načrtu.
Na današnji seji pravnega odbora je delegat FLRJ dr. Milafi Bartoš navedel razloge, ki so pripravili delegacijo FLRJ do tega, da je dostavila deklaracijo o pravicah in dolžnostih držav. Dejal je med drugim:
Ustanovna listina Združenih narodov in drugi mednarodni akti, ki ustvarjajo podlago za ureditev odnosov med državami, določajo samo splošna načela. Fo teh načelih morajo države živeti med seboj v miru in spoštovati suvereno enakost in pravice narodov do samoodločbe ter do nemotenega notranjega življenja. Noben član Združenih narodov danes ne zanika odkrito upravičenosti teh načel. Toda čeprav se ta načela poudarjajo, nam stvarnost dokazuje, da dejanja in besede niso vedno v skladu.
Načela, ki so v Ustanovni listini, motamo ne samo znova slovesno razglasiti, temveč jih tudi podrobneje obdelati. To je nujno potrebno, ker lahko kršitve teh načel ogrozijo mir.
Za sedaj še ni mogoče odstraniti pritiska pa tudi ne napada v odnosih med državami samo s tem, da ju prepovemo. Pritisk in napad bo mogoče odstraniti samo tedaj, če se bodo vse vlade praktično odpovedale vsiljevanja svoje volje drugim narodom in drugim državam. Toda ne živimo še v takih časih.
Z enostavno razglasitvijo deklaracije ne bomo spremenili zgodovinskih zakonov pa tudi ne preprečili tej ali oni vladi, da bi se odpovedala nedemokratičnim odnosom med državami. Vendar bi taka deklaracija na eni strani otežkočila morebitnim napadalcem, da bi pred svojimi narodi upravičili napad s hinavskimi frazami, na drugi strani pa bi omogočila širokim ljudskim množicam točno kvalificirati ravnanje napadalnih vlad ter jim pravočasno preprečiti napad.
Sprejem deklaracije o pravicah in dolžnostih držav, v kateri bi z natančnimi nedvoumnimi pravnimi kvalifikacijami obsodili vsa tista dejanja, ki so prepovedana v medsebojnih odnosih med državami, ne bi samo preprečeval napada, temveč bi bil hkrati tudi pogoj za boljše delovanje organov Organizacije Združenih narodov v njeni borbi za razkrinkanje in preprečenje vsakega napada. .
Dejstvo je, da je danes na svetu več držav, ki so žrtev tega ali onega pritiska. Številne od teh držav bi se znašle s sprejetjem take deklaracije v veliko ugodnejšem položaju, ker bi lahko laže in utemeljeneje razložile pred OZN in pred svetovno javnostjo tisto, kar ogroža njihovo neodvisnost, zmanjšuje njihovo suvereno enakost in ogroža njihov mirni razvoj. Taka deklaracija bi okrepila zaupanje v Združene narode, zaupanje v pravo vlogo OZN v borbi za splošni mir in varnost.
Da pa bi taka deklaracija ustrezala svoji nalogi, mora biti popolna. Ne sme se omejevati na splošno formulacijo nekaterih načel in se izogibati njihovi konkretni vsebini. Ustrezati mora zahtevam problematike, ki Jo vsiljuje sedan la zgodovinska stvarnost in mora glede na to stvarnost uporabiti temelj-
BruselJ, 25. okt. (Tanjug). Politična kriza v Belgiji se zaradi novih poskusov reakcije, da bi se bivši kralj Leopold vrnil na prestol, vnovič zaostruje. Predsednik vlade krščanski socialist Gaston Ejskens je pred kratkim obiskal bivšega kralja Leopolda v Švici in se z njim dalj časa posvetoval. Takoj po vrnitvi iz Švice je pred parlamentom sprožil vprašanje izvedbe ljudskega glasovanja o vrnitvi bivšega kralja Leopolda na prestol.
Kakor je znano, je letošnja kriza belgijske vlade, ki je trajala približno 8 tednov, nastala prav v zvezi i tem vprašanjem. Katoliški večini v parlamentu je tedaj uspelo rešiti krizo vlade šele po obljubi, da za določen čas ne bodo načenjali vprašanja Leo-
na načela v smisla Ustanovne listine Združenih narodov.
Delegacija FLRJ meni, da predlog deklaracije o pravicah in dolžnostih držav, ki ga je stavila komisija za mednarodno pravo, ne ustreza, čeprav pomeni resno delo in prispevek za napreden razvoj mednarodnega prava v celoti svoji nalogi. Zato je delegacija FLRJ sklenila predložiti protipredlog k omenjeni deklaraciji, da bi v celoti izpolnili svoje dolžnosti v borbi za mir, varnost in mednarodno sodelovanje.
Na včerajšnji seji so predstavniki Francije in Velike Britanije zavzeli negativno stališče do sprejetja deklaracije. Predstavniki Kube, Kanade, Argentine, Kolumbije, Filipinov, republike San Domingo in Peruja pa so jugoslovanski načrt deklaracije večinoma ugodno ocenili. Argentinski delegat je zahteval, naj bi načrt deklaracije, ki ga je izdelala komisija za mednarodno pravo, izpopolnili z načeli jugoslovanskega načrta.
Proslava Dneva Združenih narodov v Lake Successu
V ponedeljek je Generalna skupščina Združenih narodov slovesno proslavila 24. oktober — Dan Združenih narodov. Slovesna seja Generalne skupščine je bila pod milim nebom na prostoru, kjer so začeli graditi palačo OZN. Ob tej priložnosti so govorili predsednik Generalne skupščine Romu], predsednik ZDA Truman, generalni sekretar OZN Trygve Lie ter drugi visoki funkcionarji OZN in ZDA. Poudarili so pomen OZN za ohranitev miru in varnosti na svetu ter naglasili nujnost, da se izboljšajo odnosi med državami.
Beograd, 26. okt. (Tanjug). Delegacija nacionalnega odbora Jugoslavije za obrambo miru je danes odpotovala na plenum Svetovnega kongresa pristašev miru, ki bo zasedal od 28. do 30. t. m. v Rimu. V delegaciji so: dr. Josip Vidmar, predsednik nacionalnega odbora, Cedomir Minderovič, sekretar in člana odbora Miša Pavičevič in Jure Kaštelan.
Danes je odpotovala iz Beograda tudi delegacija pravnikov FLRJ, ki se bo udeležila IV. mednarodnega kongresa demokratičnih pravnikov v Rimu. Na čelu delegacije je Miloš Minic, javni tožilec LR Srbije, člani pa so Marjan Vivoda, namestnik javnega tožilstva FLRJ, dr. Žarko Vimpulšek in predsednik oblastnega sodišča Zagreb, dr. Jovan Djordjevič, profesor pravne
Gonja proti partizanom v Italiji
Rim, 25. okt. (Tanjug). Sodišče v Reggio d’Emilia je obsodilo poveljnika bivše italijanske partizanske enote in predsednika Združenja partizanov Didima Meraccia, ker je »žalil papeža« in »ni spoštoval zakonov«, na dve leti zapora. Partizani v Rimu poudarjajo, da je to najnovejše izzivalno dejanje proti predstavniku italijanskih partizanov samo člen v verigi gonje italijanske reakcije proti bivšim partizanom.
Poldov« vrnitve n« prestol.
Najnovejša spletka reakcije je naletela na odpor in ostro obsodbo napredne javnosti in demokratičnih političnih strank. Politbiro CK KP Belgije je objavil resolucijo, v kateri odločno graja nakano, da bi se izvedlo ljudsko glasovanje o zopetnem ustoličenju bivšega kralja Leopolda. KP Belgije je odločno proti temu, da bi prišel na krmilo človek, ki ga potrebuje reakcija, da bi lahko izvedla svojo politiko socialnega nazadovanja in vojnih priprav.
Izvedbi ljudskega glasovanja nasprotuje tudi socialistična stranka, katere predstavniki niso hoteli stopiti v zadnjo Ejskensovo vlado, ki jo sestavljajo katoliki in liberalci.
I Generalni sekretar OZN Trygve Lie je položil temeljni kamen bodočega stalnega sedeža OZN. Na temeljnem kamnu je napisano v angleščini, francoščini, kitajščini, ruščini in španščini: »Združeni narodi«, v temeljni kamen stalnega poslopja OZN je položeno besedilo Ustanovne listine OZN ter besedilo deklaracije o človečanskih pravicah.«
Mučilnice za »prevzgojo sumljivih« oseb v Grčiji
Atene. 25. okt. (lanjug) V ntonar-hofašistični Grčiji je dobil veljavo tako imenovani zakon o nacionalni prevzgoji. Ta ukrep pomeni dejansko reorganizacijo koncentracijskih taborišč na otoku Makronizosu ic ustvarjanje novih mučilnic, v katere pošiljajo ujete borce demokratične vojske, antifašiste in druge osebe, ki so iz kakršnihkoli razlogov nezaželene ali sumljive monarhofašistič-nim oblastem.
Generalni tajnik desničarske-socia-listične stranke Cirimakos je ob komentarju tega zakona poudarij, da lahko krajevne komisije za varnost na prijavo policijskega agenta odvzamejo svobodo in pošljejo na »prevzgojo« za krajšo, daljšo ali doživ-ljenjsko dobo slehernega državljana, ki ga označijo kot sumljivega. To velja tudi za obsojence, ki so prestali kazen, če jih oblasti smatrajo za nevarne ali sumljive.
Pred dnevi so deportirali 1200, nato pa še 600 političnih pripornikov v neko vojaško taborišče, kjer jih pre-tepavajo. da bi jih moralno strli in prisilili k izjavi, da se odrekajo Komunistični partiji. Pet pripornikov je zaradi pretepavanja umrlo, eden pa je napravil samomor.
fakultete v Beogradu, Mihajlo Djordjevič, predsednik vrhovnega sodišča LR Srbije, dr. Radomir Lukič, docent pravne fakultete v Beogradu, Lazar Mojsov, javni tožilec LR Makedonije in dr. Maks Snuderl, profesor pravne fakultete v Ljubljani ter sekretar delegacije Borko Stošič, sekretar Združenja pravnikov FLRJ.
Glavna točka dnevnega . reda kongresa je referat delegata ZSSR: Izpolnjevanje mednarodnih obveznosti kot nujen pogoj za mirno sodelovanje med narodi. Delegacije Združenja pravnikov posameznih držav bodo poročale o naslednjih temah: Borba za enakost pravic narodov in borba za neodvisnost in demokratične svoboščine kolonialnih, polkolonlalnih in odvisnih dežel.
Zemljepisni podatki o »dveh« Nem-
čijah. Po razdelitvi Nemčije in osnovanju dveh vlad izgledajo zemljepisni podatki za oba predela tako: Zahodna Nemčija ima površino 255.000 kv. km in približno 45 milijonov prebivalcev, osnova gospodarstva je v industriji. Vzhodna Nemčija ima 121.000 kv. km in približno 17 milijonov prebivalcev; gospodarska osnova je pretežno 'poljedelska.
Gradnja ladij. Iz pregleda gradnje novih ladij je razvidno naslednje razmerje: Izmed 1007 ladij s tonažo nad 1000 brutto registrskih ton, ki so sedaj v gradnji v večjih pomorskih državah, je na prvem mestu Velika Britanija s 422, Švedska s 159, Francija z 71, ZDA s 64 in Jaiponska s 27 ladjami.
Sovjetske ladje na Južnem tečaju.
Znani raziskovalec Antarktike ameriški admiral Byrd je objavil, da je skupina sovjetskih ladij obiskala nekatera področja ob Južnem tečaju. Po Byrdovi izjavi sovjetske ladje niso bile označene z Imeni, s seboj pa so imele večje število letal.
Francoska trgovska mornarica. Po
podatkih ministrstva za trgovsko mornarico ima francosko trgovsko bro dovje sedaj 646 ladij s skupno 2,662.000 brutto registrskimi tonami. Poleg tega je 17 ladij s skupno tonažo 132.67: b. r. ton v gradnji.
Sovjetski diplomatski slovar v popravljeni
izdali
Ni dolgo, ko je v Moskvi izšla druga izdaja prvega zvezka »Diplomatskega slovarja«, ki vsebuje »kratke podatke o največjih diplomatih in državnikih različnih držav«. Podrobnejši pregled nekaterih strani pokaže, da so v drugi izdaji marsikaj popravili. Ti popravki nam postanejo takoj razumljivi, če primerjamo oba datuma tiskanja: prva izdaja je bila tiskana pol leta pred objavo resolucije Informbroja, druga izdaja pa je bila poslana v tiskamo dva dni pred njeno objavo ali tri mesece po prvem pismu, ki ga je VKP(b) poslala Centralnemu komiteju KP Jugoslavije...
Kot Jugoslovane nas v prvi vrsti zanima, kaj piše prvi zvezek »Diplomatskega slovarja« o naši državi in o naših ljudeh. Najprej iščemo pod črko B, kjer upamo, da bomo našli podatke o Josipu Brozu - Titu. V prvi izdaji je napisano samo naslednje: »Broz - Tito, glej Tito«. V drugi izdaji pa ne zasledimo niti te skromne beležke.
Pod črko J najdemo dva kratka življenjepisa Jovana Jovanoviča in Bogoljuba Jeftiča. Prvi je imel važno besedo v stari srbski diplomaciji in je vsekakor primerno, da je njegovo ime omenjeno v takšnem slovarju. Toda na kak način je Bogoljub Jeftič zašel med »največje diplomate in državnike«, je povsem nerazumljivo, saj ga tudi v Moskvi morajo poznati le kot zagrizenega protidemokratičnega politika in kot največjega prijatelja ruskih emigrantov, ki so se gnetli okrog Aleksandrovega prestola.
Pod črko K najdemo v prvi in drugi izdaji življenjepis Edvarda Kardelja. Toda ta dva življenjepisa se ponekod tako razlikujeta, da je vredno nekatere dele ponatisniti.
V	prvi izdaji: »Edvard Kardelj (rojen 1910), jugoslovanski državnik in diplomat. Za druge svetovne vojne je bil eden izmed voditeljev narodno osvobodilnega gibanja v Jugoslaviji.«
V	drugi izdaji samo: »Edvard Kardelj (rojen 1910), jugoslovanski državnik in diplomat.«
Ta korektura je zelo značilna. Odkar so sovjetski voditelji začeli nesramno gonjo proti Jugoslaviji in njenim narodom, uradna sovjetska publicistika sploh ne sme več omenjati narodno osvobodilnega gibanja v Jugoslaviji. Za nekatere sovjetske voditelje narodno osvobodilne borbe v Jugoslaviji — ni bilo, ali bolje — ne bi smelo biti!
Drugi primerjava Kardeljevega življenjepisa v obeh izdajah ni nič manj zanimiva.
V	prvi izdaji: »... Od leta 1943 je bil Kardelj namestnik predsednika Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije, zatem pa, po izgonu okupatorja, namestnik predsednika ministrskega sveta...«
V	drugi izdaji: »Od leta 1943 je bil Kardelj namestnik predsednika Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije, zatem pa, ko Je Sovjetska armada osvobodila Jugoslavijo, namestnik predsednika ministrskega sveta...«
Po informbirojskl logiki so zaključki silno enostavni: narodno osvobodilne borbe v Jugoslaviji sploh ni bilo in potem takem — tudi izgona okupatorja ne bi smelo biti. Tako je uredništvo slovarja popravilo svoj »smrtni greh« iz prve izdaje ln v drugi izdaji avtoritativno pripisalo vse zasluge samo Sovjetski armadi.
Ze iz teh primerov vidimo »znanstveno - informativno« metodo, ki se je poslužujejo uredniki »Diplomatskega slovarja« s sedanjim zunanjim ministrom Sovjetske zveze — Andrejem Višinskim, ko po svojem okusu in zaradi trenutnih potreb krojijo zgodovino.
Obsodba skupine vohunov na Češkoslovaškem
Praga, 23. okt. (Tanjug) Senat državnega sodišča v mestu Louni na Češkoslovaškem je izrekel sodbo v procesu proti članom tajne vohunske in teroristične organizacije. Glavni krivci J. Horejski, K. Novotny, V. Klement in J. Plznk so bili obsojeni nn smrt, štirje na dosmrtno ječo, drugi pa na 4 do 25 let ječe. Skupina je vohunila v korist neke tuje velesile, organizirala je atentate na vodilne osebe in nezakonito spravljala češkoslovaške državljane čez mejo.
vprašan e Leopoldove vrnitve na prestol !e zaostrilo politično krizo v Belgiji
Delegacies nadonanega odbora FLR3 za obrambo m ru odpotovala v Rim
“ KULTURNI PREGLED **
ALEKSANDER BELIC
(Ob petdesetletnici znanstvenega dela)
Eden izmed naših najvidnejših sla-1 vlstov, predsednik Srbske znanstvene akademije dr. Aleksander Belič, proslavlja te dni petdesetletnico svojega plodnega znanstvenega dela. Ob tej priložnosti so beograjske znanstvene ustanove počastile častitljivega jubilanta s posebnimi proslavami. V soboto 22. t. m. je tako svečanost priredila beograjska univerza, popoldne Istega dne pa posebej še filozofska fakulteta. V nedeljo 23. t. m. je bila centralna svečanost Srbske znanstvene akademije. Za znanstveno delo je dr Beliča tudi Prezidij Ljudske skupščine FLRJ odlikoval z redom dela I. stopnje.
Akademik Belič Je Beograjčan, kjer se je rodil 2. avgusta leta 1876. Po končani gimnaziji se je odločil za slavistiko, to se pravi za slovansko filologijo. Toda na beograjski Veliki šoli, kakor so takrat Imenovani univerzo, je ostal samo eno leto. Zdravstveno se ni počutil najbolje. Ker je v Odesi ob Črnem morju imel strica, se je odločil iti tja. Odesa ln ugodno črnomorsko podnebje mu je vrnilo zdravje in tu je ostal dve leti. Odeška univerza mu je ponudila štipendijo in Belič se je odločil za Moskvo. Ze iz Odese sta dva njegova profesorja po-
slala neko Beličevo študijo akademiji v Petrograd, katera je delce tudi natisnila, kar je pomenilo velik uspeh mladega študenta. Tiste čase je Moskva poleg Leipziga veljala za najbolj znano središče slovanske filologije. Saj so bili tam znani slavisti Korš, Fortunatov, Müller in Sokolov. Cez dve leti se je Belič z diplomo v žepu vrnil v Beograd. Tiste čase, po atentatu na kralja Milana Obrenoviča, k! so ga službeni krogi smatrali za delo Rusije, niso akademiki, ki so končali univerzo v Rusiji, bili lepo sprejeti. Tako so tudi Beliča, ki se je želel posvetiti vseučiliščni karieri, sprejeli hladno in mu ponudili brezplačno službo profesorja na gimnaziji v Kragujevcu, katere pa Belič ni sprejel. Nazadnje mu je le uspelo, da je tri in dvajsetleten postal docent na Veliki šoli. Dobil je tudi leto dni dopusta, nadaljeval jezikoslovni študij pri Leskienu v Leipzigu in tudi doktoriral, in sicer iz jezikoslovja, komparativne slovnice in indijske filologije. Ko se je vrnil, je postal redni profesor Velike šole, ko se je pa Velika šola spremenila v univerzo, je bil Izredni profesor vede do 1. 1919.
Veliko svojih sil je Belič posvetil Srbski znanstveni akademiji. 2« od
1. 1905 je njen član. Leta 1923 Je postal njen generalni tajnik, od 1. 1937 pa njen predsednik. Ze 1. 1909 je bil izvoljen za dopisnega člana Impera-torske znanstvene akademije v Petrogradu in je danes najstarejši član ruske Znanstvene akademije v Leningradu in kot tak tudi pozdravljen pred štirimi leti, ob 220 letnici omenjene akademije. Razen tega je član vseh slovanskih znanstvenih akademij in častni profesor moskovske univerz ze. Med prvo svetovno vojno je bil v Franciji, Italiji in Rusiji, kjer je predaval na univerzah.
Njegovo znanstveno delo je mnogovrstno in bogato. Do danes je tiskal čez tri sto razprav, esejev, knjig itd. Za doktorsko disertacijo je izbral zgodovino razvoja slovanskih deminutivnih ln amplifikativnih sufiksov in jo je 1. 1901 natisnil Jagič v svojem »Arhivu«. Zlasti veliko se je pečal s proučevanjem srbohrvatskega knjižnega jezika. Delal je na temeljih, ki so jih položili najbolj znani jezikoslovci balkanskih slovanskih narodov, Daničič, Vuk, Novakovič, Ljuba Stojanovič. Njegovo prvo večje samostojno delo so »Narečja vzhodne tn južne Srbije«. Izmed kasnejših temeljnih del omenjam »Akcenatske studije« (1914), študijo o dvojini (1932), zlasti veliko pa je proučeval Vuka In njegovo delo. Največ svojih del je natisnil v svojih slavističnih ozir. jezikoslovnih periodah, tako v »Južnoslovanskem filologu«, ki ga je začel izdajati L 1818, te k »Nnfrm jariktu,
ki ga je Izdajal od 1. 1932 do 1. 1940. Tik pred začetkom zadnje vojne je bila dotiskana njegova »Lingvistika«. Opozarjam, da je prav te dni izšla prva povojna številka »Našega jezika«. Posebej zaslužen je dr. Belič tudi za pravopisna vprašanja. Svoj pravopis je uveljavil 1. 1924. L. 1930 je postal službeni pravosip srbskega književnega jezika. Po vojni je zbral in deloma napisal vrsto razprav in študij o Vuku in njegovi dobi, ki jih je tiskal v nekaj knjigah.
Te dni je dal pomembno Izjavo tn izpoved o jezikoslovnem delu pri nas. Med drugim je povedal tudi tole:
»Puščajoč ob strani, da o tem, kar sem delal zadnjih petdeset let, sodijo drugi, toda zvest svojemu stalnemu življenjskemu načelu, gledati naprej in ne nazaj, bi dejal, da me v bodočnosti čaka še veliko dela. To ni zlagana skromnost, ki govori ta trenutek, ampak je trdno spoznanje, da se zaradi stanja, v katerem je naša znanost bila, nekatera dela niso utegnila načeti brez drugih predhodnih del. Včasih so ta predhodna dela odvedla človeka daleč od neposredno postavljenega cilja, toda nujno je bilo, opraviti jih. Tžko je moje delo o narečjih, moja številna manjša in večja dela s področja sintakse, ki so me pripeljala do tega, da sem napisal knjigo o naravi in razvoju jezika, vse to in še marsikaj drugeea je samo okvirni plan za izdelavo zgodovine našega jezika, ki je v glavnih točkah že zdavnaj gotov*, sa izdelavo sove znanstvene sia-
Zaklpedc kongresa komunalnih delavcev In nameščencev
Drugi kongres Sindikata delavcev in uslužbencev) komunalnih podjetij in ustanov Jugoslavije je končan. Iz poročil članov uprave je razvidno, da so komunalna podjetja v vsej državi v veliki meri zadostila svojim nalogam in da imajo zelo važno vlogo pri izvršitvi petletnega plana. Največji uspehi so büi doseženi v tistih komunalnih podjetjih, kjer je dobro sodelovanje med upravami podjetij in sindikalnimi podružnicami. Zelo koristne pobude je dal tudi prvi kongres sindikata.
Kmalu po kongresu je bilo povprečje uvedenih norm komunalnih podjetij 27% od števila zaposlenih delovnih moči, konec lanskega leta pa je to povprečje doseglo že 44%. V največjih komunalnih podjetjih je delalo po normi tudi do 75 % delavcev. Med socialističnim tekmovanjem je büo nad 3000 dobrih predlogov za napredek proizvodnje in za boljše delovne učinke.
Med napakami, ki jih je trebai odpraviti, je v nekaterih komunalnih podjetjih nepravilna razvrstitev delovnih moči, poleg tega pa tudi nepravilno odmerjene mezde in plače. Tako so na kongresu ugotovili, da so n. pr. v Bitolju tudi kvalificirani mizarji, kolarji in kovači zaslužili na mesec komaj po 2500 din, namesto da bi dobivali ume mezde po svoji stroki. V Bitolju so bili nepravilno plačani tudi nekvalificirani delavci. Druga napaka, ki jo je ugotovil kongres, je bila doslej premajhna skrb za zaposlitev ženskih delovnih moči, zaradi česar ima-
jo sindikalne podružnice nalogo, da T bodoče takole uravnajo razmerje med ženskimi in moškimi delovnimi močmi v podjetjih: v mestnih vrtnarijah naj bo 50, v prometnih podjetjih do 60, r mestnih ekonomijah do 50, v mestnih kopališčih do 90, pri mestnih vodovodih do 20 % ženskih delovnih moči itd.
Pospešiti in razširiti je treba tučH ideološko-politično udejstvovanje. Od prvega do drugega kongresa je bilo v vseh komunalnih podjetjih sicer okrog 1400 strokovnih in nad 2500 političnih predavanj, so pa še podjetja, v katerih je po 20 in še več odstotkov nepismenih delavcev. Odpravljanje nepismenosti je zelo važna naloga sindikalnih podružnic.
Kongres je poslal pozdrave maršalu Titu, centralnemu odboru Zveze sindikatov Jugoslavije, Svetovni sindikalni federaciji in naši delegaciji na zasedar nju OZN. Pozdrav maršalu Titu je zaključen s poudarkom:
S tem, da izpolnjujemo vse naloge, ki sta jih pred nas postavila Ti in naša Partija, ter da gradimo socialistično komunalno gospodarstvo, dajemo primeren odgovor vsem našim obrekovalcem in poudarjamo, da smo trdno na liniji naše Partije in da bomo vse storili za zmago socializma v naši državi.
Med kongresom so odkrili spominsko ploščo narodnemu heroju Bori Markoviču, tajniku predvojnega sindikata tramvajskih in občinskih uslužbencev Jugoslavije, ki je padel že v začetku osvobodilne borbe v zapadni Srbiji
Ustanovitev sindikalnega odbora za mariborsko oblast
Ustanovno skupščino oblastnega odbora Zveze sindikatov Slovenije za mariborsko oblast so dočakali delovni kolektivi v tovarnah in podjetjih z velikimi delovnimi uspehi. V zadnjih dveh trimesečjih so razglasili 979 udarnikov, 9 izumiteljev, 15 novator-jev in 62 racionalizatorjev.
Do ustanovne skupščine je tekmovalo za višjo storilnost v podjetjih in tovarnah mariborske oblasti 705 delovnih brigad, v katerih je bilo 6300 delavcev. Prvi je začel tekmovati za večji delovni učinek delavni kolektiv tovarne metalnih konstrukcij »Franc Leskošek« v Mariboru. V tem kolektivu tekmuje 23 brigad že tri tedne. Med enotedenskim :ekmovanjem 1700 tkalk v mariborski tekstilni tovarni so izdelali 78.800 m več blaga kot običajno. To predstavlja vrednost dva milijona 310.000 din. Kakovost izdelkov se je med tekmovanjem zboljšala za 15 «/o-
Tekmovanje v vseh podjetjih je raz-
bilo nekatera mnenja, da ni mogoče doseči večjega delovnega učinka. Tako je neki strokovnjak v guštanjski železarni dokazoval, da ni mogoče preseči norme za več kot 200 °/o, toda livarji, prvoborci tekmovanja, so po nekaj dneh dosegli 800°/#.
Skupščina je poudarila, da je treba tekmovanje razširiti na vse kolektive, kar bo pripomoglo k izpolnitvi letnega plana pred rokom. Nezadostno politično delo se opaža zlasti pri gradbenih in gozdnih delavcih. Na skupščini so opozorili tudi na premajhno skrb sindikalnih podružnic za gospodarske učence.
Ob koncu skupščine je izvolilo 259 delegatov, ki zastopajo 76.000 sindilcal-nih članov, oblastni odbor za mariborsko oblast ter nadzorno komisijo in sprejelo sklepe za nadaljnje delo sindikalnih organizacij, da se bo zboljšala delovna storilnost in okrepila kulturna ter politična vzgoja širokih množic delovnih ljudi.
Slavnostna akademija beograjske odvetniške zbornice
Odvetniška zbornica v Beogradu je proslavila 20 letnico svojega obstoja s slavnostno akademijo, na kateri so prebrali čestitke predsednika prezidija zvezne Ljudske skupščine dr. Ivana Ribara, ki je bil prej član beograjske odvetniške zbornice. Na akademiji je bil podan referat o vlogi odvetnikov v našem javnem življenju, po diskusiji, katere so se udeležili predstavniki odvetniških zbornic iz vseh republik, pa je bila sprejeta resolucija, ki obsoja infarmbirojske napade na našo državo. Pozdravni brzojavi so bili poslani predsedstvu zvezne vlade, maršalu Titu in predsedniku vlade LR Srbije. Po akademiji je bila Izredna skupščina, ki je izvolila novo upravo od-
Priznanje mladini zveznih ustanov za delovne uspehe
Na slavnostni konferenci aktivov Ljudske mladine zveznih ustanov so ocenili uspehe, ki so jih brigade te mladine dosegle med svojim tekmovanjem v počastitev pete obletnice osvoboditve Beograda. Kot najboljši je bil ocenjen aktiv ministrstva za zvezno lahko industrijo in priznana mu je bila prehodna zastavica, zastavico najboljše mladinske brigade pa je dobila brigada »Dvajset - sedmi marec«, ki jo tvorijo mladi uslužbenci
zvezne planske komisije in gospodarskega sveta.
V brzojavki, ki so jo s konference poslali maršalu Titu, je navedeno, da je mladina zveznih ustanov na gradbiščih Novega Beograda opravila nad 75.000 delovnih ur.
Uspešno delo sanitetne inspekcije LR Hrvatske
Sanitetna inspekcija LR Hrvatske je izvršila vse naloge, ki jih je imela letos v načrtu. Med temi nalogami je bila posebno važna organizacija zdravstvene službe na velikih gradbiščih in na delovnih mestih v gozdovih. V začetku letošnjega leta ni bilo ob avtomobilski cesti od Vinkovcev do Novske niti enega studenca s popolnoma zdravo pitno vodo. Se pred prihodom prvih brigad so strokovnjaki sanitetne inšpekcije določili mesta za kopanje novih vodnjakov. Zdravniki in medicinsko osebje so dobro organizirali zdravstveno službo na vseh sektorjih avtomobilske ceste, pod svojim nadzorstvom pa so Imeli tudi okoliške vasi, v katerih so cepili prebivalstvo proti tifusu. V okoliških vaseh so uničili tudi zalege komarjev
Z uspehom so organizirali zdravstveno službo tudi na delovnih mestih v gozdovih, pri čemer so imeli samo ponekod v Liki težave zaradi pomanjkanja pitne vode. V Medmurju je inspekcija posvetila vso skrb pobijanju trahoma in so v teh okrajih samo v enem mesecu pregledali nad 300.000 ljudi.
£ pogozdovanjem goličav dvigamo bogastvo in obrambno moč naše driave
takse in znanosti o gradnji bejpd, ki leže pred menoj v odlomkih in katere je treba združiti v celoti. Vse to in še marsikaj je treba dovršiti: prvič zato, da bi bilo olajšano delo onim, ki pridejo za nami, drugič pa zato, da ostane sled razumevanja in razlaganja dejstev, kakršna so v zadnjih petdesetih letih v resnici v nas živela in da bi bil s tem dan neposredni delež zgodovini naše duhovne kulture. To smo dolžni sebi in svojemu ljudstvu.«
Zdi se mi, da akademik Belič ni mogel lepše označiti svojega visokega znanstvenega jubileja, kakor ga je v soboto dopoldne, ko je govoril, zahvaljujoč se tovarišem In učencem na beograjski univerzi:
»Moja edina želja je, da vam vsem skupaj postopoma izročim gradivo in probleme o jeziku, tako da sčasoma iz mojih starčevskih rok vse to preide v vaše mlfide in krepke roke.« T.P.
Jugoslovanska kronika
Zagrebška opera pripravlja Verdijevega Othella. Glavno vlogo Othella bo pel Joža Gostič in hkrati ž njo "proslavil pet in dvajsetletnico svojega umetniškega udejstvovanja.
V	Beogradu je izšla prva številka nove revije z naslovom »Beograd«, ki je posvečena Komunalnim, družbenim in umetniškim problemom. Prva številka je zelo reprezentativna in bogato ilustrirana.
V	oktobrski številki novosadskega «Letopisa Matice Srpske« so izšli po-
membni spomini dr. Milana Petroviča o političnem življenju v Vojvodini pod Avstrijo zadnja desetletja pred prvo svetovno vojno. Marjan Matkovič obširno piše o Evripidovih dramatskih dalih. Na koncu je tudi Krajše poročilo o Melikovi »Jugoslaviji«.
Nove knjige: Matica Srpska je izdala zbornik književnih del Miloja Ciplića, Branka Bajiča, Vladimira Kolarova, Vitomira Jovanoviča in Dejana Brankova, ki so vsi padli v zadnji vojni za domovino. Pri isti založbi so izšli »Lirski zapisi« (pesmi) Žarka Vasiljeviča in »Članki iz književnosti« Zivojina Boškova, Oskar Davičo je pri »Novem pokolenju« v Beogradu izdal svojo obsežno novo poemo »Zrenja-nin«. Posebej je pri Matici Srpski izšla še knjiga Miloja Cipliča »Stihi in proza«. Vido Latkovič ie tiskal daljšo studijo (115 strani) o Njegošu pri »Novem pokolenju«.	T. P.
Zapiski
Descartesovo temeljno delo »Razprava o metodi« bo, kakor javljajo, izšlo neskrajšano v ruščini prihodnje leto ob 300 letnici velikega francoskega filozofa. Delo bo izdala sovjetska Akademija znanosti. Ta izdaja bo prva v ruskem jeziku, v katero bodo sprejeti tudi filozofovi spisi s področja fizike in astronomije, f
Nove knjige in revije
Pregli cimo:
RAZGLEDI. Revija. 8. in 9. številka. Izdaja založništvo tržaškega tiska. Trst 1949.
ST. SSS / ČETRTEK, JT. OKTOBRA IMI
STRAN S
SIO?IRSKI
loioeifxiEC
KDO	DRJE
Šoštanj, 26. oktobra
Kmečki obdelovalni zadrugi v Bočni
ln Mozirju sta mladi. Komajda sta preboleli prve in največje težave. Pa moraš pošteno prizntai, da delata čast našemu rastočemu socialističnemu kmetijstvu. Klevetanim in ogovarja-nlm zadružnikom niso spodnesli vere, čeprav so jih odkriti in skriti sovražniki bodili tožarit in ovajat na okraj, da delajo napak, da bodo uničili zemljo, seme, posevke in pridelek, da obdelujejo zemljo in ji tako strežejo, da se kmetje spogledujejo nad tem. Vera v Partijo, vera v Tita, vera v Fronto in novi čas pa je bočenske in mozirske zadružnike krepila, da so vzdržali, čeprav včasih ni bilo lahko vzdržati. Ob zadružnih plečih se je kresala razredna borba, z žulji in neuklonljivo voljo so vasem po bližnjih dolinah dokazovali, kako je treba hoditi po poti v socializem.
Resda še ne moreš reči, da vlada v obeh mladih zadrugah paradiž z mlekom in medom. Težave so še, še so težki delovni dnevi, še manjka tega in drugega. Pa so navkljub temu bočenski in mozirski zadružniki že deber kos poti pred vsemi drugimi! 2e prva zadružna jesen je pokazala, kdo ima prav, kaj je bolje, kaj je pametneje! Samo nekaj mesecev — od pomladi do jeseni — je bilo treba, da se je razkadila megla po zadreški in zgornji savinjski dolini. Ko Je zadružnikom dozorelo žito, ko so začeli kopati krompir, puliii krmilno peso, rezati zeljnate glave in sploh pospravljati sadove svojega dela, so se po dolinah in vaseh premnogim presenetljivo odprle oči.
Zdaj že marsikateri zadreški in sa-
Zadružni dom v Trzinu pod streho
V nedeljo je okoli 400 Trzinčanov proslavilo otvoritev zadružnega doma, ki so ga spravili po letu in pol dela pod streho. Zadružni dom je dolg 29 in širok 10 metrov. Priključen je nekdanjemu prosvetnemu domu, ki je bil med vojno požgan in meri dobrih 25 metrov. V zadružni dom se bodo še letos vselile zadružna prodajalna, potrošniška prodajalna in krajevni ljudski odbor, spomladi pa še čitalnica in uprava obdelovalne zadruge; dvorana, ki je dolga 15 metrov, pa je že povsem dograjena.
Za kritje finančnih potreb gradbišča so dale množične organizacije
80.000	dinarjev. Ves les je preskrbe! krajevni odbor iz krajevnih virov Pri gradnji je sodelovalo okoli 800 ljudi to je razen redkih izjem vsi dela zmožni vaščani. Krajevni odbor bo zato razglasil 29. novembra 9 udarnikov - prostovoljcev na zadružnem domu.
Marca 1948. leta so začeli delati. Takrat so imeli velike težave, kot na
primer talno vodo, ki je večkrat popolnoma zalila izkop, tako da so morali delati do kolen ali do pasu v vodi. Zato je lani delo le počasi napredovalo. No, pa so do konca leta le postavili temelje. Letos spomladi pa se je z vso gorečnostjo zavzela ze gradbišče Fronta. Vaščani so sprejeli obveznosti, množične organizacije pa so sklenile, da bo zadružni dom do oktobra pod streho. Potem so delali mnogo hitreje. Veliko betonsko ploščo nad temelj! je naredilo 70 prostovoljcev v enem popoldnevu. Vozniki so zvozili 40.000 komadov opeke na gradbišče prav v času žetve. tako da so delali skoraj vse dn brez prestanka. No, vaščani 90 svojo obveznost izpolnili. 52.000 delovnih ur »o žrtvovali, da so spravili svoj dom pod streho.
SKUPNOSTI
vinjski kmet tehta in sam zase računa, kako je bolje in kaj več daje. Kdor ni mogel verjeti besedam, kdor se ni zanesel na zadružno in socialistično kmetovanje, temu je jesen v Bočni in Mozirju z dejstvi pokazala, katero kmetovanje se bolje obnese. Mozirskim zadružnikom je že zgodnji krompir obrodil 34.400 kg na hektar, pozni krompir pa celo 54.000 kg na hektar. Po 40 do 50 gomoljev je bilo pod enim grmom! Medtem pa so mozirski kmetje na enaki zemlji, ki je bila celo bolje gnojena s hlevskim gnojem, pridelali povprečno komaj po
16.000	kg krompirja. V zadrugi torej
38.000	kg več na hektar! Zdaj kajpada z vseh strani ljudje pritiskajo na zadrugo za seme, po nasvete in navodila. Glej, tako se je od pomladi do Jeseni nevera spreobrnila v živo vero! Pa naštejmo še naprej: pšenice na hektar 2700 kg, ječmena na hektar 3100 kg, po 30 kg težke buče, od 3 do 5 kg težke zeljnate glave, pa po 5 in še več kilogramov težka krmilna pesa.
Dodajmo temu razveseljivemu uspehu še zelo važno ugotovitev, da so kmetje nezadružniki v Mozirju in Bočni potrošili za znatno manjši hekt. pridelek več delovne sile, kakor zadružniki, ki so se mo raii zlasti v mozirski zadrugi neprestano boriti proti pomanjkanju delovne sile. Toda v tej borbi in stiski so si znali pomagati. Z vsakim mesecem so zboljševali delovno organizacijo, uvajali brigadni način dela, dvigati delovno storilnost v kmetijstvu. V mozirski zadrugi, ki ima sedaj 85 ha obdelovalne zemlje, so zadružniki s socialističnim načinom kmetovanja dvignili delovno storilnost tako visoko, da odpade na posameznega delovnega člana zadruge 4.25 ha obdelovalne zemlje. Pri kmetih neza-družnikih pa pride na eno delovno silo komaj po en hektar obdelovalne zemlje. Ce tudi s stališča delovne storilnosti presodimo razmerje med zadružniki in nezadružniki, vidimo, da so zadružniki dvignili delovno storilnost za okoli 325 •/». Ali niso s tem tudi pokazali, kje in kako je treba sprostiti rezervno delovno silo za našo industrijo in druge gospodarske panoge?
Slednjič se še vprašajmo; kdo je več prispeval skupnosti? Odgovorimo kar z oddajo krompirja. Mozirska zadruga ima komaj desetino toliko obdelovalne zemlje, kakor mozirski kmetje nezadružniki. Zadružniki so posadili 2 in pol hektara krompirja, kmetje 34 hektarov. Zadruga je oddala 5 vagonov krompirja, kmetje pa tudi 5 vagonov. Razumljivo je, da kmetje potrebujejo neprimerno več krompirja za lastnn potrošnjo. Toda značilno je to, kaj je zmogla zadruga z 2 in pol hektarov in kaj so zmogli kmetje s 34 hektari! Podobna je oddaja krompirja v Bočni. Tu je zadruga sama prispevala skupnosti poldrugi vagon krompirja, vsi ostali kmetje pa komaj 2 in pol vagona, čeprav imajo trikrat več obdelovalne površine, kakor jo ima zadruga. V celem šoštanjskem okraju imajo zadruge komaj 2.3•/• njivske površine, pa so kljub temu z ozirom na celotni plan oddaje prispevale okoli 16 •/• krompirja.
To je samo nekaj preprostih dejstev o tem, kaj že v sedanjem stanju in na sedanji stopnji razvoja zmore socialistično kmetijstvo povsod tam, kjer so zadružniki zavedni in prežeti z vero v zmago socializma. Hkrati pa so ta dejstva tudi vidni in otipljivi dokazi za vse neverne in omahljive, neodločne in bojazljive Tomaže, ki jih zgolj z besedo ne spraviš na pravo pot. (ž)
Nov potniški aerodrom pri Sarajevu
Podjetje »Gradnja« je začelo že pred letom dni urejevati potniški aerodrom v Butmiru pri Sarajevu. Tam, kjer so bile prej njive, je zdaj moderno, veliko letališče. Zgradili so že postajo za potnike, avtogaražo in razna skladišča, kmalu pa bodo končana tudi dela pri zgradbah pristanišča in radijskega središča.
Cez sarajevski aerodrom vodi doslej samo ena potniška proga, a že v pričetku prihodnjega leta bo urejena tudi zračna proga z Zagrebom, do komca leta 1950 pa progi Sarajevo— Split in Sarajevo—Titograd—Skoplje. Med poletjem bo tudi redni zračni promet med Sarajevom in Dubrovnikom.
Pomoč Fronte pri urejevanju knjigovodstva
Letos je bilo v Sloveniji ustanovljenih okrog 300 kmečkih obdelovalnih zadrug. Iz dneva v dan organizirajo zavedni delovni kmetje nove zadruge in tako stopamo krepko naprej po poti socialistične preobrazbe naše vasi. Eden izmed temeljnih pogojev dobrega dela in napredka vsake zadruge pa je urejeno knjigovodstvo.
Važnosti knjigovodstva v kmečkih obdelovalnih zadrugah se naša ljudska oblast zaveda. V številnih tečajih je vzgojila že mnogo zadružnega knjigovodskega kadra. Večji del teh tečajnikov ima trdno voljo do dela, manjka pa jim izkušenost, ki je potrebna vsakemu dobremu knjigovodji. Tečajnik brez zadostne prakse se včasih zelo težko znajde v svojem delu, posebno še, če pride v zadrugo, ki že nekaj časa deluje, nima pa še urejene najosnovnejše evidence in dokumentacije gospodarskih sprememb.
Da bo knjigovodstvo v naših obdelovalnih zadrugah urejeno in da konec leta ne bo ovir za ugotovitev in razdelitev dohodkov na zadružnike, na sklade in za obračun zakupnine, organizira Osvobodilna fronta pomoč kmetijskim obdelovalnim zadrugam v knjigovodstvu in tudi v ostalem poslovanju. Pri pomoči v knjigovodstvu sodelujejo knjigovod-
v obdelovalnih zadrugah
ski strokovnjaki. Za te strokovnjake so posebni tečaji, na katerih se seznanijo s knjigovodstvom in ostalim poslovanjem kmečkih obdelovalnih zadrug.
Do sedaj se je najbolj resno lotila organizirane pomoči obdelovalnim zadrugam Osvobodilna fronta mesta Ljubljane. To je bilo še prav posebno potrebno, ker mestna zveza kmetijskih zadrug v Ljubljani ni imela niti enega inštruktorja za knjigovodstvo obdelovalnih zadrug, čeprav jih je na področju mesta Ljubljane 16.
Za knjigovodstveno pomoč v Ljubljani se je prijavilo zadostno število frontovcev strokovnjakov iz raznih ustanov. Preden so šli frontovci na delo v zadruge, je OF priredila kratek večerni tečaj. Na tečaju so se seznanili s kontnim razporedom za kmetijske obdelovalne zadruge, poleg tega pa še z organizacijo dela in poslovno tehniko. Po tečaju sta šla k vsaki obdelovalni zadrugi po 2 strokovnjaka, da uredita knjigovodstvo in s tem v zvezi tudi finančno poslovanje.
Prvi obisk frontovcev-knjigovodij v ljubljanskih obdelovalnih zadrugah naj bi bil mejnik med dosedanjim in bodočim poslovanjem v pogledu
evidence, blagajniške službe in drugega poslovanja. Vsi prostovoljci so začeli resno z delom, čeprav imajo pri tem mnogo ovir. Tedensko enkrat se knjigovodje sestajajo, da poročajo o svojem delu in o problemih zadrug. Na teh sestankih dobivajo tudi nova navodila za svoje delo.
Delo, ki ga pri tem knjigovodje opravljajo, jim šteje Fronta kot prostovoljno delo. V minulem mesecu so napravili 359 prostovoljnih ur, čeprav se je tečaj končal žele sredi meseca.
Tudi po nekaterih okrajih je organizirala Fronta slično pomoč. Vsem okrajem, kjer se Fronta še ni lotila organiziranja knjigovodske pomoči, naj bo opisani primer zgled, kako se je treba lotiti dela.
Pomoč kmetijskim obdelovalnim zadrugam v knjigovodstvu naj ne bo samo začasna. Pomoč mora biti stalna. Ko bo pa knjigovodstvo urejeno, bo pač manj dela oziroma bo delo bolj inštruktorskega značaja.
O opravljenem delu je treba voditi evidenco in njen rezultat poročati Osvobodilni fronti. Tako Dodo naši zavedni knjigovodski strokovnjaki lahko največ pripomogli k utr ditvi obdelovalnih zadrug. JcL
Š® večio skrb »O varstvo nosečih ien . ■■■ ■■ ■■     in doječih mater
Zvezna vlada je na predlog ministra za delo dopolnila in spremenila uredbo o varstvu nosečih žen in doječih mater v delovnem razmerju, ki jo zvezni Uradni list (št. 88) objavlja v prečiščenem besedilu:
V dopolnjeni uredbi so med drugim tudi važnejše spremembe. Določba, da pripada ženi v delovnem razmerju od porodu 90 dni dopusta, ki se nastopi največ 45 in najmanj 21 dni pred porodom, je dopolnjena z novim predpisom, po katerem se o predčasnem porodu dopust podaljša za toliko dni, kolikor jih je žena pred porodom manj izrabila. Če pa se otrok rodi mrtev ali umre, preden dopolni 45 dni, tedaj traja dopust po porodu vsega skupaj 45 dni.
Žena, ki je bila pred porodom zaposlena brez presledka najmanj 6 mesecev ali v zadnjih dveh letih s presledki najmanj 18 mesecev, ima. kakor znano, med porodniškim dopustom pravico do plače s stalnimi dodatki glede na delo (naziv). Za višino plače je odslej merodajna tista plača, ki jo je prejela v zadnjem mesecu pred porodniškim dopustom. Glede višine te plače pa določa uredba naslednje: Če je žena prejemala plačo po delovnem učinku, ima med dopustom pravico do plače v znesku, ki se dobi, če se obračunska postavka za skupino njenega rednega dela pomnoži s številom ur rednega delovnega časa. Če je prejemala plačo na uro, tedaj se urna plača za skupino njenega rednega dela pomnoži s številom ur rednega delovnega časa. Če pa prejema plačo v mesečnem znesku, ji pripada mesečna plača. Za primer, da se noseča žena po predlogu pristojnega zdravnika razporedi k lažjemu delu nižje skupine, obdrži staro plačo, ki ji pripada tudi med dopustom. No-
seča žena ima med porodnim dopustom pravico do plače tudi za čas, ko je v bolnišnici, zato pa ji za ta čas ne pripada gmotna preskrba po predpisih socialnega zavarovanja (hranarina).
Po dopolnjenih določbah o pravici prekiniti delo zaradi dojenja, določa trajanje prekinitve direktor podjetja oz. starešina po zaslišanju sindikalne organizacije. Materi, ki ne nosi otroka v jasli pri podjetju, četudi bi ga lahko nosila, gre za čas, ko zaradi dojenja ne dela, za vsako posamezno prekinitev le plača za pol ure.
V 6. členu, ki govori o možnosti skrajšanega delovnega časa (4 ure) v primerih, kjer bi prekinitve za dojenje zaradi okoliščin trajale več kakor dve uri, so spremenjeni predpisi glede plače za delo v skrajšanem delovnem času. V takem primeru pripada doječi materi poleg plače za dejansko opravljeno delo oz.
poleg tistega dela mesečne plače, ki odpade na 4 ure dnevnega dela, tudi še delno povračilo za nedoseženi del plače, ki znaša polovico plače po času za ure, ko ni delala.
Važni sta še naslednji dve novi določbi: Če je po mnenju pristojnega zdravnika otroku izpod treh let zaradi akutne obolelosti zajasno nujno potrebna nega in pomoč, ki mu jo more dati samo mati, tedaj dobi mati potreben dopust za največ 15 dni s pravico do plače kakor med porodniškim dopustom. Poleg prepovedi nadurnega in nočnega dela nosečih žen po dopolnjenem četrtem mesecu nosečnosti in nosečih mater do 8. meseca dojenja, velja nova določba, po kateri se ne sme poslati na začasno delo izven kraja 'stalne zaposlitve noseča žena po dopolnjenem šestem mesecu nosečnosti (po mnenju pristojnega zdravnika pa tudi prej) in doječa mati od vštetega osmega meseca dojenja.
V delovnih brigadah Slovenije
le nad 30 odstotkov žena
Po vseh republikah je v frontnih delovnih brigadah čedalje več žena, marsikje pa se udejstvujejo tudi posebne ženske brigade, ki so jih organizirale organizacije AFZ. Prve ženske brigade so bile ustanovljene v Srbiji in so imele velike uspehe na državnih posestvih. Največ ženskih brigad je delalo na Pančevskem ritu. Posebne ženske brigade v Makedoniji so okopavale bombaž in je v petih okrajih sodelovalo pri tem nad 5000 žena.
V Bosni in Hercegovini ter v Orni gori je med članstvom delovnih bri-
SAMO V DELAVSKIH POČITNIŠKIH DOMOVIH JE BILO LETOS NAD 120.000 DELAVCEV
Ta ogromna množica je bilav'na počitnicah v vseh naših obmorskih, pla-
Čas deber mesec ho zaiela obratovati velika tovarna plastičnih mat Jugovinil'
V K»itel Sučurcu pri Splitu Izvršujejo poslednja dela na gradbišču velikanske tovarne »Jugovinil«, ki bo izdelovala plastično maso polivinil. Na obsežnem gradbišču je poleg velikega števila strokovnih delavcev in monterjev, zaposlenih 11 posebnih brigad Ljudske fronte z več kakor tisoč frontovci, tako da bo tovarna lahko začela obratovati že na Dan republike — 29. novembra.
Takšnih tovarn kakršna je tovarna »Jugovinil« je še malo v Evropi, kajti umetno maso polivinil klorid so začeli prvič izdelovati šele tik pred vojno. V zadnjih dveh desetletjih je znanost odkrila razne vrste umetnih plastičnih mas, toda od vseh teh plastičnih mas, med katere štejemo bakelit, umetno gumo, najlon ln druge, je umetna masa polivinilklorid pokazala najboljše lastnosti in največje možnosti uporabe. Njena prednost ni samo v izrednih tehnično-fizikalnih lastnostih, marveč tudi v tem, da se lahko z omehčili spremene njene lastnosti glede trdote, odpornosti proti vročini in kislinam, elastičnosti, sposobnosti za stiskanje in vlivanje Itd. To je dragocena surovina, ki je mehanično zelo odporna, kemično neobčutljiva, brez okusa in duha, ki tudi po letih uporabe ne spremeni svojih lastnosti.
Cez dober mesec bo začela obratovati tovarna »Jugovinil«. To bo naj-
lepše darilo graditeljev tovarne našim narodom ob koncu tretjega planskega leta. Nova tovarna v Kaštel Sučurcu ne bo samo gigantsko podjetje naše kemične industrije, ki bo dalo naši indu, striji vsestransko surovino polivinil in najrazličnejše predmete široke potrošnje, marveč bo tudi po stopnji mehanizacije ena izmed najmodernejših tovarn v državi. Proizvodnja bo potekala avtomatično, tako da bodo delavci v glavnem le nadzirali delo strojev in usmerjali proizvodnjo.
Vsi za proizvodnjo potrebni objekti so že zgrajeni. Končana so tudi dela pri gradnji vodovoda, urejena je kanalizacija, pripravljen priključek na električni daljnovod. Za tovarno je zgrajeno posebno pristanišče. Pripeljali so že prve količine soli, medtem ko bodo dalmatinske tovarne dobavljale potrebni karbid. Sedaj dovršujejo dela pri gradnji normalnega tira od tovarne do železniške proge Split—Zagreb.
Zgrajen je tudi že največji objekt — kalorična centrala, ki bo dajala električno energijo tovarni, kadar dalmatinske hidrocentrale ne bodo Imele dovolj energije ali pa bo prišlo do prekinitve v daljnovodu. Ta centrala je nujno potrebna, kajti delo v tovarni se ne sme ustaviti ter mora teči podnevi in ponoči. Približno 98% montažnih del v tovarni so že izvršili in
Za leta 1946 je dobil vsak naš delavec pravico do najmanj 15 dni plačanega letnega dopusta. Ze takrat so šli na dopust deset in deset tisoči naših delovnih ljudi, od katerih večina še nikdar ni bila deležna dopusta. Leta 1947 je bilo na dopustih že 205.425 članov sindikatov in njihovih ožjih sorodnikov. Naslednje leto je bilo na dopustih že nad 900.000 delavcev. »Putnik« je v tem letu zabeležil najvišjo število turističnega prometa - 1,556.150 obiskovalcev naših letovišč, med katerimi je bilo okrog 720.000 domačih turistov. Promet je bil večji kakor leta 1938, ki je Imelo zaradi velikega števila tujih gostov najmočnejšo sezono v nekdanji Jugoslaviji. Letos je bilo na počitnicah že nad 1,200.000 članov naših sindikatov ln njihovih družin.
sedaj postavljajo poslednje stroje naprave.
Za zgraditev te tovarne Ima velik delež prebivalstvo Dalmacije, ki je v okviru posebnih brigad Ljudske fronte vse leto sodelovalo pri gradnji. Frontne organizacije so se spomladi zavezale, da bodo njihove brigade delale po dva meseca pri gradnji tovarne, namesto po en mesec. Tako je bilo vse leto pri gradnji udeleženo več tisoč delavcev in frPntovcev, kar je potek gradnje zelo pospešilo. Z uvedbo brigadno-skupinskega sistema pri montiranju strojev, pa so bila znatno pospešena tudi montažna dela. Za vzida-vo parnega kotla v centrali je bil sprva določen rok 3 do 4 mesecev. Montažne brigade pa so delo končale v 2 mesecih. V centrali so postavljali parni kotel, hkrati pa strešno konstrukcijo.
Med gradnjo tovarne so že začeli usposabljati strokovne kadre za proizvodnjo. V tečajih so usposobili prvih 50 strokovnih delavcev, nadaljnje delavce pa so poslali v razna podjetja kemične Industrije, da se strokovno izobrazijo. Večje število inženirjev, tehnikov in strokovnih delavcev pa si je pridobilo posebno strokovno znanje, da so sodelovali z inozemskimi strokovnjaki pri montaži strojnih naprav.
Za delavce, ki bodo zaposleni pri »Jugovinilu«, so začeli graditi nedaleč od tovarne sodobno delavsko naselje. Sedaj gradijo prvih 35 hiš za delavce.
Dograditev tovarne »Jugovinil«- bo pomenila začetek nove, izredno važne proizvodne panoge naše kemične Industrije, ki ima veliko bodočnost S tem
ninskih in drugih letoviščih. Med njo pa je bilo nad 120.000 delavcev, ki so prebili svoje počitnice v delavskih počitniških domovih. Leta 1946 je bilo v vsej državi 18 takih domov in se je v njih okrepčalo za nadaljnje delo okrog 2200 delavcev. Naslednje leto je bilo že 24 delavskih počitniških domov, lani 32, letos pa jih je že 93 in so pri tem vštete poleg zveznih In republiških ustanov tudi ustanove posameznih velikih podjetij. Za delavske počitniške domove je letos zvezna vlada dala na razpolago 500 milijonov. Prihodnje leto bodo odprli nove delavske počitniške domove ln število njihovih obiskovalcev se bo seveda močno dvignilo.
bo Izpolnjena pomembna naloga našega petletnega plana, ki določa, da moramo v proizvodnji plastičnih mas doseči že leta 1951 zmogljivost 5000 ton na leto, tako da bo zagotovljena vsa potreba industrije in široke potrošnje.
Temeljne surovine: premog, apnenec in kuhinjska sol
Temeljni surovini za to umetno maso sta karbid, ki se dobi v električnih pečeh iz premoga in apnenca, in pa kuhinjska sol. Iz karbida se z dodatkom vode dobi plin acetilin, iz raztopine soli pa po elektrolizi klorovodik in kot postranski proizvod natrijev lug (iz katerega dobimo kavstično sodo, potrebno zlasti v proizvodnji mila in v predelavi boksita v industriji aluminija). Kemična združitev acetilina in klorovega vodika nam daje plin vi-nilklorid, ki se pozneje s tako imenovano polimerizacijo (to je z združitvijo molekul v velike in največje molekule) spremeni v polivinilklorid ali kratko polivinil v obliki praška. Od različnosti kemične strukture in velikosti molekul so odvisne fizikalne in kemične lastnosti umetne mase, kar daje možnost izdelovanja trde ali mehke in elastične mase. Iz trde mase se izdelujejo z valjanjem ali stiskanjem cevi in razni profili, armaturni deli za stroje, elektrotehnični instalacijski material in najrazličnejši potrošni predmeti za gospodinjstvo, ki se stiskajo v kalupih.
Mehko in elastično maso dobimo, če mešamo prašek polivinil z omehčili in sne• predelamo v vročem stenju «U
gad že okrog 50#/» žena, v delovnih brigadah Slovenije pa nad 30#/,. V
LR Hrvatski je delalo samo v prvem letošnjem polletju v frontnih brigadah ter v brigadah AFZ nad 800.000 žena. V Sloveniji se je pri obiranju hmelja udejstvovalo nad 2000 članic AFZ. Posebne ženske brigade se udejstvujejo tudi na vseh večjih gradbiščih. Prvotno so te brigade skrbele predvsem za red in snago v taboriščih brigadirjev ter opravljale vsa dela v kuhinjah, zdaj pa na mnogih gradbiščih in stav-biščih opravljajo žene tudi razna strokovna dela in so že marsikje uspešno tekmovale tudi s stalnimi delavci.
Centralni odbor AFZ Jugoslavije Je določil posebno komisijo, ki sodeluje z glavnim štabom frontnih brigad ter rešuje predvsem vprašanja ustanavljanja In zaposlitve ženskih brigad na gradbiščih in pri posebnih delovnih akcijah. Važna naloga te komisije je tudi ustanavljanje dečjih zavetišč, da se tako razbremenijo v brigadah zaposlene matere.
Nova tovarna kisika v Rajlovcu pri Sarajevu
V kratkem bo začela v Rajlovcu pri Sarajevu obratovati novozgrajena tovarna za proizvodnjo kisika, ki bo s komprimiranim kisikom preskrbovala vse potrošnike v LR Bosni in Hercegovini. Sedaj montirajo visokotlačni kompresor, ekspanzijske stroje in rezervoarje. Ta poslednja dela pa bodo v kratkem zaključena, nakar bo začela tovarna obratovati.
pa dobimo nekakšno testo oziroma gosto tekočino, s katero lahko premažemo platno, celulozno volno, bombaž itd. in tako dobimo nepremočljive tkanine. Iz te goste tekočine lahko n. pr. izdelujemo nepremočljive rokavice. Model je treba le potopiti v to zmes in nato segreti, pa je rokavica gotova. Pri izdelovanju, rokavic iz gumija je treba tak postopek 10 do 20 krat ponoviti, razen tega pa se pri tem potrošijo znatne količine topila.
Velike količine mehkega polivinila so nam potrebne kot izolacijski material v elektrotehniki, zlasti za električne kable. Iz te surovine lahko izdelujemo'najrazličnejše predmete, ki smo jih doslej izdelovali iz gumija in usnja, predvsem umetno usnje za podplate, umetno galanterijsko usnje, umetno usnje za pogonske jermene itd. Čeprav bomo le majhen del proizvodnje polivinila porabili za umetne podplate, bomo v tovarni izdelali takih umetnih podplatov za 6 milijonov parov čevljev na leto. Ti podplati pa bodo neprimerno trpežnejši od usnjenih, saj bodo zdržali štirikrat do petkrat več kakor usnjeni. Iz polivinila bomo izdelovali tudi umetna vlakna, zlasti za ribarske mreže in vrvi, ker je polivinil odporen proti vodi, kemikalijam, bakterijam, ognju in je neprimerno trpežnejši od naravnih vlaken. Ribičem bo znatno olajšano delo, ker ribiških mrež ne bo treba sušiti, kakor je treba sušiti mreže iz konoplje, ki sicer začno gniti. S polivinilom napojene tkanine so odporne proti ognju in nepremočljive. Zato so najbolj primerne a* «ščita« oblek«, gledališke saveze,
Zgled pravega ljudskega odbornika
Kmečko gospodarstvo Bele Krajine je nujno potrebno napredka. Kmetje se z zanimanjem ozirajo po uspehih belokranjskih državnih posestev in obdelovalnih zadrug. Obotavljajo se, ker še ne vidijo dovolj jasno nove poti, po kateri bo v socialistični preobrazbi šlo tudi kmečko gospodarstvo Bele Krajine. Prav zato je toliko pomembnejša in hvaležnejša naloga tistih pionirjev nove poti, ki so pogumno prelomili s starim načinom kmetovanja in se lotili novega, socialističnega.
Med take pionirje spada tudi obdelovalna zadrnga »Partizan«, ki je bila ustanovljena letošnjo pomlad v Metliki. Ob ustanovitvi je stopilo vanjo 16 drnžin s 27' člani Zadruga je bila skromen začetek velikega razvoja, ki bo sledil: ob ustanovitvi je imela le 43 ha zemlje, 20 glav raznih živali in nekaj kmečkega orodja. Že po kratki dobi skupnega gospodarjenja, ko zaradi pomanjkanja izkušenj še marsikaj ni bilo tako, kakor bi moralo biti, je dosegla vidne uspehe. Dosegla je lepe hektarske donose pri krompirju in ovsu, a tudi v živinoreji si je opomogla. Svoj proizvodni plan je znatno presegla. Gradi si že nove hleve za živino.
Dne 21. t m. je imela zadrnga svojo polletno skupščino. V zadrugo je vstopilo 6 novih članov, med njimi tudi predsednik in tajnik metliškega ljudskega odbora. To bo zadrugo okrepilo, da bo sposobna napredovati še hitreje. Pristop najvidnejših predstavnikov krajevnega ljudskega odbora pa je pcjjner pravilnega razumevanja, kako mora danes vsak odbornih naših ljudskih odborov, če je v resnici predan borec za socializem, učiti in pridobivati ljudi ne samo z besedami, temveč tudi z zgledom v dejanjih. Takim odbornikom bodo ljudje popolnoma zaupali, tak ljudski odbor bo imel med volilci popoln ugled. Take odbornike bomo pri bližnjih volitvah tudi volili.
Skoraj 7000 udarnikov je bilo letos razglašenih v Sloveniji
Po podatkih do srede oktobra je hllo letos v tovarnah in podjetjih Slovenije razglašenih 6813 udarnikov, novator-jev in racionalizatorjev, to je za okrog 1000 več kakor lani v istem času. Število udarnikov se je zlasti povečalo v tekstilni industriji in gradbeni stroki, in sicer kot rezultat stalnega tekmovanja in dviganja produktivnosti dela v zvezi z uvedbo brigadnega sistema dela.
Od začetka naše petletke pa je bilo v Sloveniji razglašenih za udarnike, racionalizatorje in novatorje nad 24.500 delavcev in delavk, ki so največ pripomogli za povečanje naše proizvodnje.
Učenec prekosil učitelja
Zidar Balažek, ki je pri gradnji Novega, Beograda dosegel v tekmovanju za večjo storilnost izredne uspehe, se je odzval povabilu prekmurskih zidarjev pri Splošnem gradbenem podjetju v Lendavi in se v novem načinu zidanja pomeril z njimi. Dve brigadi, ena z zidarjem Balažekom na čelu, druga z Alojzom Vinkovičem, nedavnim zmagovalcem med lendavskimi zidarji, sta se pomerili v hitrosti in kvaliteti zidanja. Zjutraj sta obe brigadi začeli zidati zidove štiristanovanj-ske hiše, ki je bila v osmih urah, kolikor je trajalo tekmovanje, dograjena. Zidar Balažek je prinesel prekmurskim zidarjem iz Novega Beograda nekaj nasvetov in pripomočkov, ki so znatno izboljšali storilnost dela v tekmovanju. Balažek je pokazal lendavskim zidarjem pripravo, s pomočjo katere se mnogo hitreje in enakomerneje raztegne malta po zidu. Po nasvetu Balažeka so lendavski zidarji začeli tudi uporabljati vogalna vodila, s katerimi se izredno poenostavi in pospeši gradnja vogalnih zidov.
S takimi izboljšavami in temeljitimi predpripravami je tekmovanje zidarjev v Dolnji Lendavi rodilo izredne rezultate. Zidarja Balažeka je v tekmovanju prekosil Alojz Vinkovič, ki je s svojo brigado v osmih urah sezidal 35.27 kubikov zidu. Zidar Balažek je zaostal za pet kubikov. V tem tekmovanju je Vinkovič zboljšal s pomočjo novih pripomočkov, po nasvetu tov. Balažeka, svoj zadnji rekord v zidanju za 4.5 kubika.
Polivinil - univerzalna surovina
Nepregledne so možnosti uporabe polivinila v industriji, ne samo zaradi tega, ker se lahko zavija, žaga, struži, rezka, vrta in vari, marveč tudi zaradi tega, ker je ta material kemično odporen ter se po svojih lastnostih približuje tako kovinam kakor tudi lesu. Pri tem pa je izredno lahak, še za polovico lažji od aluminija. Pri predelavi ni nobenih izgub, kajti vsi odpadki se lahko znova uporabijo. V kemični industriji moramo danes pogosto uporabljati cevi in kotle iz najodpomej-šega jekla, sedaj pa bomo lahko uporabljali navadno železo, prevlečeno s polivinilom. Plošče iz trdega polivinila bomo lahko uporabljali za izdelavo oken, vrat in najrazličnejšega okovja. Vse te predmete ni treba pleskati, ker se že sam polivinil lahko barva in je izdelan predmet trajno odporen proti vplivom sonca in zraka.
Tako bomo dobili idealno surovino, ki nam bo nadomeščala gumo, usnje, les, steklo, porcelan, roženino smole, v mnogih primerih pa tudi kovine, tekstilna vlakna itd. Skoraj ni področja, kjer ne bi mogli s pridom uporabljati te univerzalne surovine. Obdelava polivinila je najenostavnejša, ker se da stiskati in vlivati ali pa obdelovati kakor les in kovina. Njegovi proizvodni stroški bodo nizki, osnovnih surovin za izdelavo polivinila, to je apnenca, premoga in soli, pa nam ne bo nikoli zmanjkalo..
ZA SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETE
Pred povratno tekmo Francija: Jugoslavija
je, da je Jugoslovanska nogometna. reprezentanca po dvojni zrna. gl nad Izraelom prišla v II. kolo Izločilnega tekmovanja za svetovno prven-*tvo v nogometu, ki bo prihodnje leto v Braziliji. Za naslednjega nasprotnika v kvalifikacijskem tekmovanju Je žreb določil Jugoslaviji reprezentanco Francije. V prvi tekmi v Beogradu so Francozi nepričakovano izsilili necud. ločen rezultat, zato Je za povratno tekmo med cbema reprezentancama v nedeljo v Parizu po vsem športnem svetu še večje zanimanje. V primeri zmage enega ali drugega moštva bo tekma določila šestega finalista, sicer pa bosta obe reprezentanci odigrali še tretjo tekmo na nevtralnem igrišču.
Izvršni odbor Nogometne zveze Ju-goalaviJe Je določil za tekmo v Parizu naslednje moštvo:
Šoštarič, Horvat. Stankovič. Cajkov. skl I., Jovanovič, Djajič. Vukosavlje-vič, Mitič, Bobek, Čajkovski II.. Benko. Rezerve: Glončak, Colič, Atana. ckovič. Jakovetič. Senčar In Pajevič. Z našo reprezentanco potujejo predsednik Nogometne zveze Jugoslavije Rato Dugonjič. podpredsednik Veljko Zekovlč in Inž. Milorad Arsenljevič, generalni sekretar Viktor Vrhovac, trener Spitz ln zdravnik Obradovič.
Jugoslovanski nogometaši so odpotovali iz Beograda v torek zjutraj. Predsnočnim so Se peljali skozi Ljubljano in preko Italije nadaljevali pot v Pariz, kamor prispejo danes.
Odbor za sestavo francoske nogo. metne reprezentance je določil naslednje igralce, ki bodo zastopali Franci-Jo v tekmi z Jugoslavijo:
Ibrir, Frey. Marche. Prouff, Hon, Luciano, Bailiot, Vandooren, Baratt», Strappe, Grumelon.
Tekmo bo sodi! švicarski sodnik Scherz. Potek igre bodo prenašale tudi jugoslovanske radijske postaje.
Izločilno tekmovanje
Izločilno tekmovanje za svetovno prvenstvo v nogometu je razdeljeno po skupinah. V prvi skupini bo igrala Avstrija 29. decembra tega leta ln 19. marca 1. 1950 z zmagovalcem tekme Turčija : Sirija, Iti igrata prvo tekmo v nedeljo SO. t. m.; v drugi skupini bo izid tekme Jugoslavija : Francija dal še enega finalista; v tretji skupini Je finalist Švica; v četrti skupini je Švedska v prvi tekmi premagala Irsko s 3:1; v peti skupini sta Španija in Portugalska, ki bosta igrali izločilni tekmi spomladi; v šesti skupini igrajo Anglija, Severna Irska, Wales in Škotska po eno tekmo, pri čemer prideta prvi dve plasirani državi v finale. (Doslej je škotska premagala Sever, r.o Irsko 8:1, Anglija pa Wales 4:1.) Argentina, Čile in Bolivija še niso začele s tekmovanjem. Urugvaj. Ekva-dor. Paragvaj in Peru bodo igrali medsebojno, prvi dve plasirani državi prideta v finale. Mehika in ZDA iz severneameriške skupine sta že finalista. V poslednjo skupino bo vstopila verjetno Indija, ker o Filipini odpove, dali svoje sodelovanje.
Za finalne borbe, kjer bo tekmovalo 16 držav, so doslej znani naslednji udeleženci: Italija kot dosedanji sve. tovni prvak, Brazilija kot organizator prvenstva ter Švica, Mehika In Amerika.
Razpored finalnih tekem
Mednarodna nogometna zveza je na zasedanju v Zürichu določila razpored finalnih tekem, ki bodo prihodnje leto v Braziliji v dneh od 29. junija do 16. julija, šestnajst držav, kj se bodo v Izločilnih tekmovanjih kvalificirale za finalne borbe, bo razdeljenih v štiri skupine, izmed katerih bo vsaka reprezentanca igrala z vsako po dvojnem sistemu na točke. Vse tekme po skupinah bodo odigrane 29. junija ter 1., 2., 5. in 6. juiija v Rio de Janeiru, Saint Paolu, Portu Alegru In Balo
Horizon teu. Zmag oval eo vsake skupine se bo kvalificiral v ožje tekmo, vanje najboljše četvorice, kjer bodo prav tako igrali vsak z vsakim po dvojnem sistemu na točke.
Finalne tekme so razporejene tako. le: dve tekmi 9. julija, dve 13. julija in zadnji dve tekmi 16. julija. Zmago-valeč, oziroma prvoplasirani iz tekmovanja najboljše četvorice bo osvojil naslov svetovnega prvaka.
Na prvenstvu bo odigranih skupno 30 tekem.
Namizno-teniška zveza Slovenije ob.
vešča društva, ki so se prijavila za
turnir v Brežicah, da bo turnir v soboto in nedeljo 23. in 30. t. m. s pri-četkom v soboto ob 18. za tuje igralce, dočim prično domači z igranjem že ob 15 uri. Pravico nastopa imajo sa-mo registrirana društva in njihovi verificirani igralci. Razpored tekmovanja za cup FLRJ v II. kolu; v času od 1-novembra naj odigrajo prizadeta društva naslednje dvoboje:	Kemičar
(Hrastnik) : Rudar (Trbovlje), Krim : Enotnost II, Udarnik (Kranj ; Litostroj (Lj.), Gregorčič : Radovljica.
Igra se v kraju prvoimenovaneg»
društva.
Delovni posvet gorskih reševalcev
Vzporedno s posvetom planincev Ju. goslavije na Komni, Je bil v dneh 15. in 16. t m. na Krvavcu posvet delegatov gorskih reševalcev Iz Bovca, z Jesenic, iz Kranja. Ljubljane in Celja, ki so v živahnem razpravljanju nakazali nove smernice bodočega dela v korist planinske skupnosti.
Požrtvovalni reševalci se dobro zavedajo, da je treba posvetiti več pozornosti in pravilno usmerjati vse one, ki iščejo v gorah novih moči in prijetnega razvedrila, še posebno pomoč pa bodo nudili mladim alpincem, ki Jih bodo po lastnih izkušnjah vzgajali in usposobili za gorsko reševalno službo. Rekorderstvo in podobne napake mladih alpincev, ki slabe odgovorno nalogo reševalne službe, se morajo čimprej odpraviti. Dolžnost gorskih reševalcev Je. da gornikom na tečajih nudijo po. leg predvojaške vzgoje tudi potrebno teoretično in tehnično znanje, s čimer bodo pogoste planinske nesreče močno omejene. Smrtni primeri v Čopovem stebru v Severni steni Triglava, v Severni steni špika in v skalaški smeri severne triglavsko stene, ki so letos zahtevali žrtve med našimi alpinisti, se ne smejo več ponoviti. 50 planin, skih nesreč v letošnjem letu. med njimi 20 smrtnih žrtev je rezultat podcenjevanja in nepravilnega odnosa do te športne panoge. Tudi uničevanje gorske flore in pijančevanje slabi našo gospodarsko zmogljivost in ovira napredek planinstva.
Organizacija gorske reševalne službe pri Planinski zvezi Slovenije se Je
v zadnjih letih znatno izpopolnila ln zboljšala, v čemer so ji predvsem po. magaii Železarna na Jesenicah, glavni odbor Rdečega križa Slovenije, planinska in fizkulturna vodstva ter Komite za turizem ln gostinstvo.
Delegati so sprejeli sklepe, da Je treba izboljšati in izpopolniti tehnično in sanitetno znanje vsakega posameznega reševalca m samoiniciativno iška ti nove vire tehničnega materiala, ki je nujno potreben za uspešne in tvegane reševalne akcije. Znanje v sanitetni službi si bodo gorski reševalci izpopolnili z izdajo primernh skript, ki jih bodo uporabljali tečajniki pri polaganju izpitov. Da bi bile obveščevalna služba ln reševalne akcije čim popolnejše in uspešnejše, bodo nagi reševalci odšli v inozemstvo, kjer se bodo v naprednih deželah seznanili z vsemi sodobnimi pridobitvami. Ker so primeri planinskih nesreč tudi v drugih naših republikah, bodo naši reševalci še v letošnjem letu organizirali v raznih predelih gorsko reševalno službo. Nadalje je bilo sklenjeno, da mora biti tesnejše sodelovanje z markacijskim odsekom pri PZS, ker slabo ozna čena m nezavarovana planinska pota večkrat povzročajo nesreče.
Ob zaključku posveta sta zastopnik Komiteja za fizkulturo pri vladi LRS dr. Danilo Dougan in zastopnik Planinske zveze Jugoslavije pozdravila zbor reševalcev, dala vse priznanje za izvršeno delo. hkrati pa obljubila vso potrebno pomoč gorski reševalni službi.
Zmaga naših kegljačev v Franciji
Na poziv francoske kegljaške federacije Je gostovalo v Colmaru (Francija) moštvo naših najboljših kegljačev. V meddržavni tekmi j« naša reprezentanca premagala francosko s 6,151 proti 6.922 točkam.	.
Med posamezniki so zavzeli prva štiri mosta Jugoslovani Putanec z 847 keglji, Hladnik z 891 ter Kombol in Likovnik z 899 keglji. Nadaljnji vrstni red je tale:
J.	Notisten 799, S. Notisten (oba Francija) 779, Črnič (J) 769, Banvard 764, Jener 763. Birk 754. Vesrner 754, Karadjole (J) 748, Nadinič (J) 731, Hecek (Soprekf) 726, Vorberger 781, Petrišid (J) 701 itd.
V	nedeljo cross ljubljanskih nogometašev
Že včeraj smo poročali. da je Nogometna zveza Slovenije določila nedeljo 30. t- m. za izvedbo crossov. Po vsej Sloveniji bodo ta dan tekmovala v crossu. ki se jih bodo v pretežni meri udeležili nogometaši.
V	Ljubljani bo jesenski cross skupen za vse nogometaše ljubljankih društev v nedeljo ob 9. v Tivoliju. Udeležba na tekmovanju Je obvezna za vsa društva, klube in sekcije. Tekmovali bodo pionirji, mladinci in člani.
Popis zgradb in stanovanj
Pojasnila za izpolnjevanje vprašalnih pol
Vprašalna pola za zgradbe:
V	št. 23—31 »piegjed poslovnih prostorov« vpišemo število poslovnih delavnosti. ki se opravljajo v zgradbi, &e pa število prostorov, tl jih te delavnosti zasedajo.
Štev. 32 in S3. Kot straneke prostore je navesti vse one prostore v zgradbi, ki niso v sestavu stanovanja ali poslovnega prostora. Navede se pralnica, kopalnica, stranisöe itd., ki se skupno uporabljajo- Kot stranski prostori pa se ne smatrajo samo oni, ki služijo določenim potrebam stanovanja, ampak tudi onL, ki služijo določeni gospodarski delavnosti (sc.. pr. hlev. šupa, shramba itd.).
Štev. 34 in 35. Ko* stranske zgradbe na dvorišču je smatrati vee one, v katerih ni nobenega stanovanja ali poslovnega prostora, in se smatrajo kot pritikline glavne zgradbe, n. pr. drvarnice, hlevi, pralnice, hišna garaža itd. Absolutno pa se ne popišejo objekti, ki nima. jo značaja zgradbe, n- pr. svinjak, lopa, len. mica, stranišče itd.
Vprašalna pola za stanovanj«:
V	St. 16 »površina vseh sob« s® navede skupna površina sob v m3 (v zadnji koloni) ne sešteje pa se dolžina in širina posameznih prostorov. Prav tako se navede površina vseh pomožnih prosto-w>v v m3 (glej šftev. 25).
V	štev. 17—25 »pomožni prostori« se navedejo oni pomožni prostori, ki so v sestavu stanovanja.
V	štev. 20 je mišljen notranji hodnik, ki povem je posamezne stanovanjske prostore. Ne smejo se p« navajati kot pomožni prostori veža. zunanji hodnik, stopnišče, stranišče izven stanovanja, ki služi za več strank, podstrešje itd.
Štev. 52—55 »podatki o stanovalcih« s«
prične izpolnjevati pri tek. štev. 1., ne pa pri štev. 9 na zadnji etrani obrazca-Za. večsobna stanovanja, ki tvorijo eno gradbeno celoto, p« so zaradi stanovanj, sk« stiske deljena na več družin (gospodinjstev), s« izpolni gamo vprašalna pola fl* stanovanje. V enodružinskih vilah s« popišejo vsi prostorij kot eno stanovanje, čeprav so v eni ali dveh etažah in so zasedeni od ve<8 najemnikov. Samo v primerih, da je ena izmed sob preurejena v kuhinjo in ima zidan štedilnik, se smatra, da je obstoječe stanovanje preurejeno v d v« stanovanji.
Ponovno povdarjamo, da je dolžnost lastnika odnosno najemnika, da sam izpolnjuje vprašalno polo in kartone. Ce iz katerikolih razlogov sam ne bi mogel tega storiti, nn$ se obrne do onih, Ki bo zmožni to napraviti. Potrebna pojasnila pa bo prejel od popisovalca ali pa naj se obrne na inštruktorja, ki posluje v vsaki terenski pisarni, odnosno na inštruktorja v vsakem sektorju. Izpolniti se moi* najprej vprašalna^ pola ln šele pozneje, ko so ee preverili podatki na vprašalni poli, se izpolni karton. Ce kdo na kakšno vprašanje ne zna odgovoriti. naj ne izpolni, ampak. naj se ohme do popisnih organov. Pri risanju skic stanovanja se ni potrebno držati razmerja 1 :100, ampak naj bo skica primerno velika in pregledna, ker je dimenzija posameznih prostorov itak na. značena.
Ponovno apeliramo na vse administrativno in strokovno osebje, da pomaga pri izpolnjevanju podatkov, ker se jim bodo vse ure pri popisu štele kot prostovoljne ure.
Mestna komisija za popis zgradb in stanovanj
Da bo prireditev čim bolje zvedena^ bo v petek ob 19. na Taboru obvezen sestanek sekretarjev društev in načelnikov nogometnih sekcij, na katerem bodo obravnavali tudi druga važna vprašanja.
ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA
Partizan s Proleter 34:23
V Beogradu je bila odigrana košarkarska tekma med »Partizanom« in »P role. terjem« (Zrenjanin) za prvenstvo zvezne košarkarske lige. Zmagal je »Partizan« s 34:23 (20:7). Koše za »Partizana« so dali Engler 9, Marjanovič 9, Pataki, Saper In Miladinovič po 3 ter Munčan 1, za »Pro-leterja« pa Ambroži 9, Derdo 6, Tešin 4, Radojčič 2, Grobao in. Atanasl po 1.
Drobne zanimivosti
Reprezentanca Francije v namiznem tenisu, ki je pred kratkim gostoval v Jugoslaviji, je premagal v Kopenhagenu dansko reprezentanco z rezultatom 5:0.
Na mednarodnem teniškem» turnirju v Göteborgu je Johansson (Švedska) premagal v. Ciamma s 6:4. 6:3, Davidson (Švedska) pa Harperja (Avstralija) s 4:6, 6:3, 6:3. V igri dvojic eta Davidson in Johansson premagala dvojico Haper-Cramm s 6:1, 9:7, 7:5.
Nov državni rekord v teku na 30 kin je postavil poljski atlet Osinski s časom 1:50,28,2 ure.
Tekmovanje finskih in sovjetskih rokoborcev v Moskvi se je končalo z zmago domačih športnikov 8:0. V prvem srečanju so prav tako zmagali sovjetski rokoborci z rezultatom 7:1.
Izrael je poslal prijavo mednarodni smučarski federaciji za udeležbo na svetovnem prvenstvu v Lake Placidu (ZDA) februarja leta 1950. Izrael se bo torej prvikrat udeležil mednaro-dnega smučarskega tekmovanja.
DAJALCI KRVI
Nujno naprošamo vse dajalce krvi, ki so dali kri več kakor pred 2 meseci in so zdravi, predvsem skupine O in B, da pridejo na oddajo krvi v petek
28.	okt. in soboto 29. okt. Zaradi nuj. nosti naprošamo za čim večji odziv. Tudi dajalci, ki žele prvič oddati kri se lahko odzovejo.
Ponovno prosimo ne zajtrkujte nič mastnega tudi ne bele kave. Enosmerne vozovnice prinesite seboj.
Delitev živilskih nakaznic za november
Narodna banka FLRJ Podružnica 601 Ljubljana-mesto bo delila danes 27. oktobra Živilske nakaznice za mesec november sledečim podjetjem, uradom in ustanovam zveznega, republiškega in lokalnega značaja:
RLO I Od S. do 9. ure, reg. štev.;
7,	8. 11. 16. 19, 22. 29. 32, 33 34, 37. 38, 40. 44. 46. 50. 52. 54. 56, 58, 60, 64, 66, 68, 70, 77. 78. 79. 82, S4, 86. 92. 98, 105. 108. 111, 113, 117, 119. 120, 121, 123. 124, 127.
Od 9. do 10. ure, reg. štev.:
128,	130.	133,	134,	135.	141,	142,
157.	159,	162,	170,	171,	173,	173,
181.	1S4,	187,	190	194,	204.	206,
211,	214.	216,	218.	219.	221,	228,
233, 235, 236. 238. 240. 241, 247, 249, 251,	253,	257.	260,	261.	263,	267,
268. 271.
NUNA
Denis Diderot
J
23
Hrup se je umaknil globoki tišini; redovnice niso več govorile; zazdelo se mi je, da imajo v zboru sijajnejSe glasove, kakor navadno, vsaj tiste, ki so pele; druge sploh niso pele; po pobožnosti so se mirno razšle. Prepričevala sem se, da jih vznemirja pričakovanje, kakor mene.
Toda popoldne se Je nenadoma ponovil z vseh strani hrup in vrvenje; čula sem, kako so se odpirala in zapirala vrata, švigale so sem in tja nune in šušljale med seboj. Prislonila sem uho na ključavnico; a zdelo se mi Je, da hodijo mimo mojih vrat molče in po prstih.
Zaslutila sem, da sem Izgubila pravdo, niti za trenutek nisem več podvomila o tem. Jela sem hoditi nemo po celici; dušilo me je, nisem mogla niti tožiti, križala sem roke na glavi, naslanjala zdaj na ta, zdaj na drugi zid čelo; hotela sem se odpočiti na postelji, pa me je motilo utripanje srca; gotovo je, da sem slišala razbijati srce, da mi je kar obleko privzdigovalo.
V takem razpoloženju tem bila, ko so mi prišli povedati, da me nekdo zahteva. Sla sem dol in si nisem upala naprej. Tista, ki me je o tem obvestila, je bila tako vesela, da sem si takoj mislila: vest, ki ml jo prinašajo, mora biti kaj žalostna; vendar sem šla.
Ko sem prišla do vrat govorilnice, sem nagioma obstala ln se stisnila v kot med dvema Židoma; skoraj nisem mogla stati; vendar sem vstopila. Nikogar ni bilo; počakala sem; onega, ki me je bil dal poklicati, so bile zadržale, da ni mogel priti pred menoj tja; slutile so da mora biti odposlanec mojega zagovornika; botele so vedeti, kaj med nama bo: zbrale so se, da bi poslušale. Ko se je prikazal, sem sedela, glavo sem sklanjala na roko ln se naslanjala na drogov je v rešetki.
Od 10. do 11. ure, reg. štev.:
9,	K, 15. 18, 48, 72, 88, 102, 104, 106, 112, 144. 163, 167, 169, 186, 225, 250.
RLO 11 Od 8. do 9. ure, reg. štev.:
8,	14, 15, 17. 21, 18, 26, 31, 39. 43, 44, 67, 58, 59, 61, 67, 68, 78, 80, 84, 85, 91, 105, 107. 116. 120. 128, 136, 137, 138, 141. 142, 145, 148, 151,
155.	160, 164.
Od 9. do 10. ure, reg. štev.:
7. 48, 62, 64, 96, 111. 113, 115, 122,
156.
RLO III Od 8. do 9. ure, reg. štev.:
2,	6, 7,- 9, 23, 26, 27, 28, 32. 34, 35, 36, 41. 43, 45, 46. 47, 48, 50. 51, 54, 56. 58,- 59. 60, 62. 64. 65, 67, 69, 75.
RLO IV Od 8. do 9. ure. reg. štev.:
3.	4. 7. S, 10, 12. 13, 15, 16, 18 20, 28, 30. 31. 37, 39. 44, 45, 46, 57, 63, 71. 72, 80, Sl, 85. 86, 93.
Od 9. do 10. ure. reg. štev.:
95, 105, 106	110, 111, 113, 119,
120,	121.	131.	140.	142,	143.	145,
146,	147,	150.	153,	163.	168,	174,
177. 194.
Od 10. do 11. ure, reg. štev.:
9.	11, 17, 19, 21, 32, 41, 42, 53	68.
69. 74. 77, 79. S3, 87, 90, 91.' 96. 100.	102,	103,	108,	109.	114.	139,
154, 156. 162, 164, 165, 166, 171, 180, 182,	183,	184,	187	188,	191	193,
196, 197.
KLO POLJE Od 9. do 10. ure, reg. št:
6.	7, 9. 11, 12, 16.
Ponovno opozarjamo vsa podjetja in ustanove, da se točno držijo danega razporeda v izogib posledicam.
REKLAMACIJE ŽIVILSKIH NAKAZNIC ZA MESEC OKTOBER Narodna banka FLRJ Podružnica 601 Ljubljana mesto bo delila reklamacije živilskih nakaznic za mesec oktober samo se danes 27. oktobra. — Narodna banka FLRJ, Podružnica 601, Ljubljana mesto.
KOLEDAR
Četrtek, 27. oktobra: Srebra, Matjaž. Petek. 28. oktobra: Mila, Simon in Juda,
SPOMINSKI DNEVI
27.	X. 1835. — Rojen Simon Jenko v Po d reči na Sorškem polju.
DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna, Tromost j e. Trg Franceta Prešerna 5.
#
VSA DRŽAVNA GOSPODARSKA PODJETJA, USTANOVE, URADE, ZADRUGE IN ZADRUŽNE ZVEZE TER LJUDSKE IN DRUŽBENE ORGANIZACIJE opozarjamo na napako, ki se Je vrinila v naš poziv, objavljen v časopisju v nedeljo 23. oktobra. Odredba o izplačevanju računov je izšla v Uradnem listu FLRJ štev. SS, od 3. XI. 1948 in ne od 3. IX-1949.	SILO za glavno mesto Ljubljna
poverjeništvo za finance Nova ambulanla za zavarovance in svoj. ce posluje v prostorih bivše gostilne Bibič na Ižanski cesti St. 3 z» splošne bolezni dnevno od 7.30 do 11.30; zobni embulatorij pa v istih prostorih dnevno od 13 do 19. Zavarovanci, posebno iz okoliš» (Rakovnik, poslužujte sc v izogib čakanja n,a dosedanjih ambulantah te nove prepotrebne zdravstvene ustanove.	2627-n
Uprava Študentovskega doma Ljubljana. Bežigrad, poziva vse študente, ki jim je ministrstvo za znanost in kulturo dodelilo stanovanje v tem domu, da se zglasijo najkasneje do 1. novembra. Po navedenem dnevu zgubijo pravico do te ugodnosti.	2625-n
Študentski pevski zber. V petek 28. oktobra ob Vi 20 obvezna pevska vaja radi koncerta v Lityi.	2626-n
Gospodinjske pomočnice. Danea 27. okt. 1949 ob 20 bo masovni sestanek v Kri-ževniški ulici 2. — Odbor.	2623-n
Namesto cvetja na grob strica dr. Ernesta Dereanija darujeta slepi mladini Ida jn Pavel DeTeani 500 din. Iskrena hvala!	2624-n
Mestni prosvetni svet v Radovljici spo-ročo, da bo v nedeljo 30. oktobra ob 11 odkjitje spominske plošče na rojstni hiši A. T. Linharta v Radovljici.	2G31.n
Uprava domov visokošolcev Vič, Tržaška cesta 99, Gradišče 14, ter doma Lole Ribarja, Zvomrska 5 javlja, da se do 1. oktobra javijo, t. j. zasedejo svoja mesta vsi študenti-e, ki so sprejeti v domove, sicer se jih briše iz spiska «prejetih v domove.	2630-n
SŠD Krim. V petek 28. oktobra ob 13 je obvezen sestanek smučarske sekcije na Starem tegu št. 28. Točno':	2632-n

G L E D Ä Ct-Š CtE;
O Ti
Sobota, 29. okt-, ob 20:	Cankar: Hlapci.
Izven. Predstava za podeželje.
Nedelja, 30. okt., ob 20: Cankar: Za na^-rodov blagor. Izven.
V Drami študirajo v Ga-rellcvi režiji žaloigri Williama Shakespeara »Kralj Lear«. Sceno pripravlja ing. arch. Franc. Premiera bo 4. novembra.
Opera
Četrtek, 27. okt«, ob 20: Koncert v Piranu in Isoli.
Petek, 28. okt-: Puccini. Tosca. Gostovanje v Kopru.
Nedelja, 30. sept., ob 20:	Musorgski:
Soročinski sejem. Izven.
Ponedeljek, 31. oktobra, ob 20:	HristitS:
Ohridska legenda. Izven.
šentjakobsko gledališče
MESTNI DOM
Četrtek, 27. okt. ob 20: Lillian Heilman: »Kobilice«.
Petek. 28. okt., ob 20:	Lillian Heilman:
»Kobilice«.
Predprodaja vstopnic pri Državni založbi. oddelek za muzikalije. Kongresni trg 18 od 10 do 12 in od 15 do 17 ter eno uro pred začetkom.
Pevski zbor ljudske študentske mlMine ljubljanske univerze pod vodstvom zborovodje Radovana Grob ca bo koncertiral v soboto 29. okt ob 20 v Libiji- Predprodaja vstopnic v tamošnji državni založbi.	2629-n
Prve dni meseca novembra bodo naslednji koncerti:	V sredo 2. novembra
simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Lo-skovica. V četrtek 3. novembra koncert pianistke Hildo Horak — čas V petek
4.	novembra bo koncertiral v Unionu pevski zbor Slovensko filharmonije pod vodstvom Rada Simonitija za uvod v Teden Rdečega križa, v nedeljo 6. novembra popoldne ob 17 bo prvi ßimfo-nični koncert, ki spada v serijo nedeljskih popoldanskih koncertov pri znižani vstopnini. Predprodaja vstopnic bo pravočasno javljena za Knjigarno muzika ll-1‘	2625-t
. -J u ii Uti Als a UNliUN j-meriški fiin »Zgubljeni dnevi« FN. 191. — no_ ; SKVA: sovjetski film »Akademik Pav- 1 lov« FN. 192. — SLOGA: avstrijski film »Dunajske melodüe« FN. 193. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. — TRIGLAV: sovjet, pravljica »Zlati ključek«, tednik. Predstava ob 20. — ŠIŠKA: sov. jetski film »Mladost pesnika« Pionirji 5. Predstava o-b 20.
MARIBOR PARTIZAN:	francoski film
»Kavarna v pristanišču«, FN. 170. — UDARNIK: ameriški barvni film »Ali. Baba in 40 razbojnikov«, Ivan Cankar. ULJE METROPOL: sovjet, film Igral, eeva umetnost«. Akademija znanosti in umetnosti. — DOM: ameriški film »Mr. Smith v senatu«, tednik.
KAMNIK: angleški film »Hamlet«, tednik
KRANJ STORŽIČ: sovjetski film »Štiri srca«, tednik.
JESENICE MESTNI: sovj. film: »Tahir in Zuhro« tednik. Predstavi ob 18 in 20. NOVO MESTO: sovjetski film: »Osvobou jena zemlja«. Predstavi ob 15.30 mlad. in 20.
PTUJ: slovenski film »Na svoji zemlji«,
tednik.
SPORED ZA ČETRTEK
Poročila ob 5.15 , 6.20, 12.30. 14.30, 19.30 in ob 22-00 uri. Ob 5.50: Jutranja telovadba. — 5.00 Množične in partizanske pesdi. 5.30 Veseli zvoki. 6.00 Jutranji koncert. 12-00 Lahek opoldanski koncert. 12-45 Zabavna glasba. 13.00 Glasbena oddaja za pionirje. 13.20 Uganite, kaj igramo! 14.00 Igrajo zabavni orkestri. 14.45 Slovaška beseda — venček plesov. 15.00 Šahovsko predavanje. 16.10 Samospevi slovanskih skladateljev. 1S.30 Slovenski samospevi 6 plošč. 18.45 Ljudska univerza — Dr. Stane Stergar: Očesne bolezni pri Otrocih. 19.00 Operna — baletna glasba. 19.45 Zabavna glasba. 20.00 Ra-dyski dnevnik. 20-15 Pojo Fantje na vasi. 20.35 Literarna oddaja — Gogolj: Mrtve duše. 21.15 Hrvatska umetna glasba. (Prenos iz Zagreba). 22-30 Nočni koncert. Na sporedu:	Gabriel	Faurš in Cesar
Franck. *
Vsi tovariši in tovarišice, ki so se pru'avili za komorni zbor Radia Ljubljane in po opravljenih avdicijah niso prejeli obvestila o sprejemu, ne prihajajo v poštev za ta zbor. Potrebujemo pa še nekaj kvalitetnih tenorjev. Interesenti naj se javyo v glasbenem oddelku Radia Ljubljana, Tavčarjeva ul. 17.

ELEKTROMOTOR 1400 obratov, 2 kw zamenjamo za elektromotor 900 obratov, 7 kw. Naslov v oglasnem oddelku.	1S406-7
TEHTNICO, dobro, decimalno, večjo, kupimo. — Uprava Mestnih podjetij, Jesenice.	18403-6
POZIVAM STRANKO, katera je pred meseci zamenjala balonski plašč v čistilnici Šavs, Cerkvena ulica št- 1, naj ga vrne — kjer dobi svoje, ga.	18436-14
DNE 23. oktobra sem izgubil z motorja balonski plašč in pulover po Tavčarjevi, Miklošičevi in Prešernovi do Slona. Poštenega najditelja prosim, da ga odda v kavarni Slon proti nagradi.	18432-14
DNE 22. oktobra sem na vlaku Maribor—Ljubljana ob 13.30 pozabila torbico z dokumenti, naočnike in 500 din. Poštenega najditelja prosim, da mi vrne naočnike in dokumente, denar naj obdrži za nagrado. Emrič Daša, Litija št. 9.	18422-14
RJAV PES z belimi lisami na ime Piko se je zatekel. Javiti proti nagradi : Završan, Maurerjeva ulica štev. 4.	18423-14
4	ŽIVILSKE KARTE na Ime Černe som izgubila od Parmove ulice do Figovca. Prosim poštenega najditelja. naj jih odda proti nagradi pri vratarju v bivši Poštni hranilnici, Cankarjeva 15.	18424-14
SPREJMEMO dobro brivsko - frizersko moč za vsa moška in ženska dela. — Ponudbe poslati na naslov: Kmetij, ska zadruga Ivančna gorica. 18425-4 AVTO-KOLO z gumo Fiat se je izgubilo 25. oktobra iz Ljubljane do Brežic. Najditelj dobi dobro nagrado in naj sporoči svoj naslov na oglasni oddelek.	18427.14
ENOSOBNO STANOVANJE v šiški-Ljubljana, zamenjam za enako v Mariboru. Dolinar, Pod Hruško številka. 2.	18428-10
DNE 20. oktobra sem našla v Zvezdi zobovje. Dobi se v o#l. odd. 18416-14 ŠOFERJA za novi poltovorni moto-cikelj »Bianchi« iščemo za takoj — za nočne vožnje. Naslov v oglasnem oddelku.	18419-4
SREČKE
II. razreda sg že v prodajU
DNE 22. oktobra eem Izgubil na. zabavi v St. Vidu (Remont) površnik. Poštenega najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne: Remont, št. Vid. VIžmarje.	18417-14
DNE 23. oktobra sem izgubila v gle. dališki dvorani na Primskovem — Kranj, pri večerni predstavi rdeča volnene rokavice. Poštenega najdite, lja prosim, da jih proti nagradi odda v podružnici SP Kranj. 18420-14 POVRŠNIK (trenčkot) je odneslo » kamiona na cesti od Rižane do Divače (okrog Herpelj-Kozine), Pošte, nega najditelja prosim, da ga odda proti nagrad; na: Slovensko filharmonijo — Ljubljana, Kongresni trg.
18439-14
KTORAT UNIVERZE v Ljubljani azpisuje mesto HIŠNIKA pri geodetskem oddelku tehniške fakultete. Bredpisno opremljene prošnje je vložiti pri dekanatu tehniške fakultete najkasneje do S. novembra tekočega leta.	18441-4
Umrli sos
Umrla je naša ljubljena hčerkica io sestrica ALENČICA BLEJEC. Pogreb bo dne 27. oktobra ob 16. iz Zal, kapo-lice sv. Ahaca, žalujejo: Mojca, ma, ma; Jože, atek; Tomažek, bratec in družini Zaman in Blejec.	4273-1
ffimri nam je nas ljubi dobri oče MATIJA NAJZER, davčni upravitelj v pokoju. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 29. oktobra ob 16. na Pobrežju pri Mariboru, žalujoča hčerka Bronh slava por. Cerjak, sin ing. Ladislav, vnuk Mitja, zet Vinko, snahi ing. Ani roj. Durjava, Dragica roj. Romih ter ostalo sorodstvo. Celje, Maribor, Brežice, 26. oktobra 1949.	4274-1
Sporočamo vsem znancem, da nag je zapustila naša ljuba žena, ir.atna, stara mama, sestra in teta AMALIJA MALENŠEK. Pogreb nepozabne bo v četrtek, 27. oktobra ob 15.30 na Koroški Beli. žalujoči ostali. Slovenski Javornik. Vrhnika, Škocjan. 26. oktobra.
42; 5—1
Sindikalna podružnica Ljubijana-ši-škti. postaja sporoča, da je preminul tov. ANTON KOGOVŠEK. Zavednega tovariša bomo spremili na pokopališče v Dravljah dne 27. oktobra ob 15.
4269J
Dne 25. oktobra Je nenadoma preminul moj dobri mož in oče JAKOB VOZELJ. rudar v Zagorju. Pogreb nenadomestljivega bo 27. oktobra ob 4. popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče Zagorje ob Savi. Prosimo tihega sožalja, žalujoči:	žena Marija,
otroci Vinko, Mimica, Darinka. Rozi, Anica, Franci, ter ostalo sorodstvo. Zagorje, 25. oktobra 1949.	4270-1
Za vedno nas je zapustila naša ljubljena mama, stara mama URSULA ROBLJEK, roj. KUCLER. Pogreb ne-pozabne pokojnice bo v petek 28. okt. ob 15. iz Zal, kapelice sv. Petra r.a pokopališče. žalujoči otroci:	Vika,
Mirko, Ivanka, Albin. Angelca ter ostalo sorodstvo.	4277-1
Sporočamo žalostno vest, da nam je umrl naš ljubljeni mož, oče, brat, stari oče JAKOB STRAJNAR, rudar v po. koju. Pogreb dragega pokojnika bo v petek 28. oktobra ob 3. popoidne iz hiše žalosti na pokopališče Zagorje. Kisovec, Zagorje, Ajdovščina, Jesenice, Beograd. 26. oktobra 1949. žalujo. či: žena Ana, družine Strajnar. Fer-luga. Vodlan.	4276-1
Umrla nam Je v 94. letu starosti naša ljubljena, predobra mama. babica, prababica in tašča FRANJA DEMŠAR vd. Veber, roj. BOGATAJ. Pogreb blage mame bo v petek 28. okt. v Zaiem-logu. žalujoči: Tončka, Krista, Francka in Minka, hčerke; Polde, Fran. cel j, Ivan, Joško in Karel, sinovi z družinami in ostalo sorodstvo. Zaliicg. 26: Oktobra 1949.
Zahvale
Iskreno zahvalo vsem, ki ste sočustvovali z nami ob smrti naše drage sestre in tete MARIJE NAGLOST. Prav posebno zahvalo izrekamo tov. Zupanu za tople besede ob grobu, sind, podružnici Pluta, upravi podjetja in vsem, ki so ji poklonili cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. žalujoči ostali.	4243-1
Ob nenadomestljivi izgubi našega do brega moža, očeta brata in strica AVGUSTA DEL BELLO. brivskega mojstra v Domžalah izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, zahvaljujemo se za vse ustmene in pismene izraze sožalja. kakor tudi za vse poklonjene vence, žalujoči ostali. Domžale 24. oktobra 1949.	4265-1
Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene mame MARIJE POTEKO izrekamo vsem. ki so z nami sočustvovali in počastili njen soomin s številnimi venci, iskreno hvalo. — Celje, 22. oktobra 1949. žalujoči ortoci; Marica,, Ivica, Branko.	42 63J
VREMENSKO POROČILO hidrometeorološke službe Stanje 2t. oktobra: Depresija, ki je bila včeraj Jugozahodno od Irske se J« premaknila do Severnega morja la že danes povzroča oblačnost v Sloveniji; Franciji, Angliji, v zahodni Nemčiji pa padavine. Balkan in Rusija «ta še v območju visokega zračnega pritiska.
Predvidoma se bo nad Slovenijo razvila v dolini zračnega pritiska sekundarna depresija, ki bo prinesla oblačno vreme s padavinami. Močno pa narašča anticiklon nad srednjim Atlanttikom, ki bo vplival na vreme v Sloveniji.
VREMENSKA NAPOVED za četrtek 27. oktobra:
Oblačno s prehodnimi padavinami in Jugozahodnim vetrom. Temperatura nekoliko nižja. Proti večeru izboljšanje.
—	Prihajam od gospoda Manourija, mi reče.
—	Gotovo mi sporoča, da sem izgubila pravdo? mu odgovorim.
—	Častita sestra, nič ne vem; dal mi je to pismo; videti je bil potrt, ko mi ga je dal; in prišel sem v največji hitrici, kakor mi je naročil.
—	Dajte...
Pomolil mi je pismo in vzela sem ga, ne da bi se premaknila in pogledala; položila sem si ga na kolena in kar tako ostala. A mož me vpraša: »Ne boste nič odgovorili?
—	Ne, pojdite!
Odšel je; ostala sem na mestu; nisem se mogla ne ganiti ne odločiti, da bi zapustila govorilnico.
Brez dovoljenja prednice ni dovoljeno v samostanu ne pisati ne prejemati pisma; njej se izročajo tista, ki jih nune dobivajo, in tista, ki jih pišejo; treba ji je bilo odnesti pismo. Odpravila sem se tja; mislila sem, da nikoli ne pridem do nje; trpin, ki odide iz ječe poslušat svojo obsodbo, ne stopa ne počasneje ne bolj potrto. Vendar sem se privlekla do njenih vrat. Nune so me ogledovale od daleč; nič jim ni smelo niti od moje boli ln ponižanja.
Potrkam, odpro mi. Prednica Je imela pri sebi nekaj redovnic; to sem ugotovila po robu njihovih halij, zakaj kvišku si nisem upala pogledati; z drhtečo roko ji izročim pismo; vzame ga, prečita in vrne. Vrnem se v celico, se vržem s pismom ob strani na posteljo in ostanem +am, ne da bi ga čitala, ne da bi vstala k obedu, ne da bi se prekrenila vse do popoldanske pobožnosti. Ob poli štirih šele me opozori zvonec, da je treba dol. Nekaj sester Je bilo že prišlo; prednica Je bila ob vhodu na kor; ustavi me ln mi ukaže, naj pokleknem zunaj; ostale nnne vstopijo in vrata se zapro.
Po pobožnosti so odšle vse iz cerkve; pustila sem Jih mimo; vstala sem in Jim zadnja sledila; od tega trenutka sem se začela kar sama obsojati na vse, kar bi bile one
hotele: prišle so in mi zabranile v cerkev, a sama sem si zabranila obednico in odmor. Motrila sem z vseh strani svoj položaj in nisem videla rešitve drugače, kakor če uporabim svoje darove in se pokorim. Zadovoljila bi se bila z nekakšno pozabo, v kateri so me nekaj dni pustile. Dobila sem nekaj obiskov, a dovolili so mi edino obisk gospoda Manourija.
Dobila sem ga v govorilnici, ko sem stopila vanjo točno tako, kakor takrat, ko sem sprejela odposlanca; ,lavo sem sklanjala na roko in se naslanjala na rešetko. Spoznala sem ga; nič mu nisem rekla. Ni sl upal ne pogledati ne ogovoriti.
—	Častita sestra, mi reče mirno, — pisal sem vam; ste prečitali moje pismo?
—	Prejela sem ga, a prečitala ne.
—	Torej ne veste...
—	Vem, gospod, vem; uganila sem svojo usodo in sem se vanjo vdala.
—	Kako pa ravnajo z vami?
—	Ne mislijo še name; toda preteklost mi pove, kaj mi bodočnost pripravlja. Le eno tolažbo imam: zdaj ko nimam več upa, ki me je bodril, je nemogoče, da bi prebila še toliko kot sem že; umrem. Pogreška, Katero sem napravila, ni ena tistih, ki jih v samostanu >dpuščajo. Nič ne prosim boga, da bi omehčal srca tistim, katerih milosti me je prepustil, nego da mi podeli moči za trpljenje, reši obupa in nemudoma pokliče k sebi.
—	Častita, mi reče v joku, — da ste sama moja sestra, bi ne bil mogel bolje ravnati...
Ta mož ima občutljivo srce.
—	Častita sestra, doda, — če vam bom mogel kakor koli koristiti, razpolagajte z menoj. Govoril bom s predsednikom; upošteva me; govoril bom z velikimi vikarji in nadškofom.
—	Nikar ne govorite z nikomer, gospod; vsega Je konec.
t— Kaj pa, če bi vam mogli zamenjati samostan?
—	Je preveč zaprek.
—	Kakšnib le?
—	Težavno je dobiti dovoljenje; treba Je nove dote ali pa dvigniti staro iz tega samostana; potem pa, kaj bom imela v drugem samostanu? Svoje neupogljivo srce, neusmiljene predstojnice, nune, ki ne bodo nič boljše od tukajšnjih, iste dolžnosti, iste težave. Bolje bo, da" tukaj končan svoje dni; krajši mi bodo.
—	Toda, častita, zanima se za vas mnogo poštenih ljudi, po večini imovitih; tukaj vas pa tudi ne bodo zadrževali, če odidete in nič ne odnesete s seboj.
—	Mislim, da ne.
—	Redovnica, ki odide ali umre, poveča blaginjo tistim, ki ostanejo.
—	A tisti pošteni, imoviti ljudje ne mislijo več name i- dobite jih dokaj hladne, če bo šlo za to, da bi mi morali odšteti, doto. Kako si morete misliti, da bi bilo svetnim ljudem laže vzeti iz samostana sestro brez veselja do stanu, kakor pobožnim osebam, spraviti vanj dekle, ki Je za to poklicano? Ali ljudje tem zadnjim radi [»omagajo? EJ, gospod, odkar sem izgubila pravdo, se je vse umaknilo; nikogar več ne vidim.
—	Častita, prepustite meni to zadevo; tu bom imel več sreče.
—	Ničesar ne prosim, nič več ne upam, ne upiram se nobeni reči več; edina vzmet, ki mi je še ostajala, se je zlomila. Ko bi se mogla vsaj nadejati, da bi me bog spremenil in bi v moji duši nasledila vrlina redovniškega stanu izgubljenemu upanju, da ta stan zapustim... A to je nemogoče; to oblačilo se mi Je sprijelo s kožo in kostmi In me še bolj ovira. AJ, kakšna usoda! Biti za zmerom nuna, ko čutim, da bom le slaba nuna. Vse življenje naj se tolčem s čelom v rešetke svoje Ječe!
Ob teh besedah sem zagnala krik; hotela sem ga zadušiti, a nisem mogla. Od tega ganjenja presenečeni gospod Manouri me Je prekinil:
—	Častita, vas smem nekaj vprašati?
Ureja Je erednišU
Krntija*» ntten štor, »/n. e= Telefon uredništva la ipravn štev. 55-22 do 55-25,	uprava
urednik Cene Kranjc
Ljubljanska naročnike štev, 33-21 — Tiskarna Slovenskega poročevalca, — Odgovorni