V. leto
Fošimna plažans v gotovini.
Štev. 20.	V Ljubljani, dne 20. julija 1923.

n e n w
UMU U
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne štev. 1 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40-— Polletna naročnina . . . . „ 20’— četrtletna naročnina. . . . „ 10-— Za inozemstvo je dodati poštnino. -1-	Oglasi po ceniku. -—
Uredništvo: Ljubljana, pokrajinska uprava oddel. za soc. politiko. Rokopisov jj	Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se po-
ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema !e pod-	j	šilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja
pisane in zadostno irankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.	je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Pitanje g. dr. M. Stojadino-viću, ministru finansija.
Je li istina, da Vi još kao ministar primate platu direktora banke?
Je li istina, da Vi kao ministar potpisujete akta banka?
Ako je to istina, kako onda možete da čuvate ncpristrastnost finansijške uprave prema Vašoj banci?
Je li uvidjate, da činovnik, koji nema niti deseti deo Vaših prihoda samo s jedne strane, ne može da živi? ______________________
Šta se govori?
Govori se, da nekoji direktori, načelnici i šefovi primaju visoke honorare (po 10.000, čak i 20.000 dinara) za izradu zakonskih predloga. za razne komisije, sudnice itd.
Razumljivo je. da ova gospoda nema smisla za poboljšanje položaja državnih name-štenika, jer »siti gladnome ne veruje«!
A. S. Ljubljana:
Kako so organizirani upokojenci.
Zadnjič sem povedal, kakšna in katera društva upokojencev imamo v Sloveniji. Delovanje teh društev je ločeno drugo od drugega, toda smernice so vsem enake. Po do-
ločbah svojih pravil sklepa in vlaga resolucije, peticije, spomenice in prošnje na oblasti in njih predstavnike neposredno vsako društvo za se, izvzemši Društvo orožniških upokojencev. Zvezo upokojenih častnikov in Društvo upokojenih javnih nameščencev, ki se ob takih prilikah poslužujejo posredovanja Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo.
Društva upokojencev v Sloveniji torej nimajo nobene Zveze med seboj, nobenega saveza, v katerem bi bilo osredotočeno njihovo zastopstvo. Zadnjič omenjena koalicija šesterih organizacij in organieno' spojena skupina, je samo temporerna zasnova, ker ji manjka za zakonito trajni obstoj in redno poslovanje statutarne podlage. Vendar pa njen pojav dokazuje stremljenje po koncentraciji enot v svrho krepkejšega povdarka skupnih interesov.
Najbolj ugodno stališče imajo ravnokar imenovane pri »Osrednji Zvezi« včlanjena tri društva vsled svojega zastopstva po društvenih delegatih. V številnih sejah širšega odbora »Osrednje Zveze« se razpravljajo vitalna vprašanja državnega nameščenstva. Iz pri tek sejah podanih poročil o poteku raznih ukrepov, konferenc in kongresov črpajo potrebne informacije, ki jih potem tolmačijo odboru svojih organizacij. Odbori teh organizacij so potemtakem vedno dobro poučeni o vseh tekočih važnih stanovskih zadevah.
zlahka urejujejo svoje delovanje ter poskrbe, kar še treba. A ne samo te ugodnosti jim nudi članstvo pri »Osrednji zvezi«. Ne sme se podcenjevati moralna podpora, ki jo imajo v solidarnem čustvovanju pri tej Zvezi zastopanih organizacij aktivnih nameščencev. Ako premotrimo to razmerje, vidimo, da so imenovana tri društva krenila srečno pot, ko so se priklopila »Osrednji Zvezi«. Njihovo delovanje je mnogo olajšano in usmerjeno po obstoječi potrebi posebnih ukrepov.
Kakor rečeno, nimajo društva upokojencev v Sloveniji nobenega ožjega stika med seboj. Ne vemo še, kakšne olajšave bednega položaja bo v bližnji bodočnosti upokojencem prinesla nova službena pragmatika. Od teli določb bo zaviselo vprašanje, bo-li treba, da se ta društva v svrho krepkejšega nastopa združijo v močnejšo falango, osnujejo svoj savez ali pa se vsa vkupno priklopijo »Osrednji Zvezi javnih nameščencev in upokojencev.« Vsekakor bodo morali penzijo-nisti še nadalje kot zvesti čuvarji vstrajati na braniku svojih pravic in interesov. Organiziranemu pokretu se imajo upokojenci ne malo zahvaliti, da so merodajni višji krogi postali bolj pozorni na njih nevzdržno stanje in da so jeli bolj ko kedaj poprej uvaže-vati potrebo sanirati skeleče rane pokojninskega stanu.
Peter Kropotkin:
Medsebojna pomoč pri živalih.
(Iz Kropotkinove knjige »Medsebojna pomoč v živalstvu in človeštvu«.)
Pri sesavcih je življenje v zajednicah in medsebojna pomoč pravilo. Tudi pri roparskih živalih naletimo na socijalne običaje in le družino mačk (levi, tigri, leopardi itd.) označujemo lahko kot sekcijo, katere člani so raje sami kakor v družbi, in le redko najdemo te živali v manjših skupinah. A vendar trdi S. W. Baker, da je celo med levi prav Pogost običaj, da hodijo skupaj na lov. Družini cibetskih mačk in podlasic bi tudi lahko smatrali kot taki, ki se raje izolirajo; toda dejstvo je, da je bila navadna podlasica v zadnjem stoletju bolj družabna kakor je sedaj; ta žival je takrat živela v velikih skupinah na Škotskem in v kantonu Unterwalden v Švici. Velika pasja družina je izredno družabna in zlasti značilno je zanjo, da se združuje, kadar hodi na lov. Splošno je znano, da hodijo volkovi le v tolpah na lov in Tschudi je sijajno opisal, kako se volkovi postavijo v Polkrog, da obkolijo kravo, ki sc pase na po-
bočju gore in da se hipoma zaženejo proti njej z glasnim lajanjem, tako da pade krava v prepad. Audubon je bil priča, kako so hodili labradorski volkovi v krdelih na lov in kako da je zasledovalo krdelo volkov nekega moža prav do njegove koče in tam podavilo njegove pse. Kadar so zime hude, postanejo tolpe volkov tako mnogoštevilne, da postanejo nevarne človeškim naselbinam, kakor se je bilo zgodilo pred leti na Francoskem. V ruskih stepah ne napadejo volkovi konj nikdar drugače kakor v tolpah in sc morajo kljub temu še hudo boriti ž njimi, ker preidejo konji včasih v ofenzivo. Ako se v takih primerih volkovi hitro ne umaknejo, jim preti nevarnost, da jih konji obkolijo in pomandrajo s kopiti. Prerijski volkovi nastopajo v tolpah po 20 do 30, kadar zasledujejo bivola, ki se je bil izgubil od črede. Šakali, te pogumne in v družini psov najbolj inteligentne živali, hodijo na lov le v družbi; tedaj se ne boje niti velikih in močnih roparskih živali. O divjih psih v Aziji poroča VVilliamson. da njih močna krdela napadajo vse velike živali razen slonov in rinocerov in da obvladujejo v boju medvede in tigre. Tudi hijene žive v družbi. Celo lisice, ki žive navadno v naših kulturnih deželah posamezno, so videli že v tolpah, ko so
šle na lov. Glede polarne lisice poroča Steller, da je bila to ena izmed najbolj družabnih živali. sedaj je že skoraj izumrla. Ako čitamo Stellerjev opis boja nesrečne Behringove posadke proti tem lisicam, tedaj ne vemo, kaj naj bolj občudujemo: ali nenavadno inteligenco lisic in njih medsebojno pomoč o priliki, ko so izkopavale pod kupi kamenja in na stebrih skrito hrano (ena izmed lisic je splezala na steber in metala hrano tovarišem), ali krutost človeka, ki je bil vsled neštetih lisičjih tolp že obupan. Medvedje žive tudi v družbi v takih krajih, kjer jih ne motijo ljudje. Steller je videl črnega medveda s Kamčatke v mnogoštevilnih krdelih; tudi severni medved nastopa včasih v manjših skupinah. Celo tako malo inteligentni žužkojedi ne zameta-vajo vedno združitve.
Izredno visoko razvito prakso medsebojne pomoči najdemo pri glodavcih, kopitarjih in prežvekovavcih. Le veverice so v visoki meri individualisti. Vsaka izmed njih si zgradi svoje udobno gnezdo in nabere le zase zaloge živil. Vendar pa imajo močno razvito na-gnenje za družinsko življenje. Brehrn je do-znal, da je družina veverice tedaj najbolj srečna, kadar najde v skritem kotičku gozda prostor, kjer žive skupno stari in mladiči, ki so
Nedoslednost
V 27. številki zagrebškega »Našega glasa« je izšel članek pod gorenjim naslovom, ki ga priobčujemo v vednost prizadetim. Ker uredništvo »N. GL« nima upogleda v stvari, ki jih obravnava ta članek, zato seveda tudi ne more izrekati, ali ima li oni članek prav ali ne. Odgovore in pojasnijo naj stvar prizadeti.
Članek se glasi:
»Na čelu centralnega akcijskega odbora državnih nameščencev in železničarjev v Beogradu stoji g. Toma Jovanovič, načelnik ministrstva pošte in telegrafa (drugače človek brez kvalifikacije za to mesto); njega poznajo dobro poštni nameščenci vsled njegovega nesrečnega dela okolo centralizacije poštarskih udruženj in z njegovega izrazitega partizanstva glede stanovskih zadev.
Tega gospoda in še nekatere druge neprimerne osebe je kandidirala večina delegatov nabavljalnih zadrug z beograjsko zadrugo na čelu v upravni odbor Saveza nabavljalnih zadrug o priliki glavne skupščine v Ljubljani dne 29. junija. Ni liste manjšine, katero so postavili delegati zadrug iz Hrvaške z zagrebško zadrugo na čelu, ni bilo imena g. Jovanovijča poleg nekaterih drugih gospodov, kot povsem nesposobnih, to tembolj, ker je imenovani gospod na čelu stanovske drupe, ki je vsied zanemarjenja naših stanovskih interesov dobila pred kratkih nezaupnico od pokrajinskega akcijskega odbora v Ljubljani.
In na skupščini se je dogodila čudna stvar, katero moremo nazvati — najblažje rečeno — nedoslednost. Slovenski delegatje — z dvema častnima izjemama — so s predsednikom ljublj. nab. zadruge g. Urbančičem na čelu glasovali za večinsko listo, torej tudi za g. Jovanoviča in to v oni dobi, ko so njihovi tovariši in morda i oni sami kakor člani pokrajinskega akcijskega odbora glasovali za nezaupnico.
Vsled tega nastopa slovenskih delegatov so bili hrvaški delegatje prav neprijetno presenečeni, tako da niso mogli in tudi niso hoteli prisostvovati banketu, katerega je priredila delegatom ljubljanska nabavljalna zadruga. Stvar postaja še bolj zamotana, ako so morda g. Urbančič in tovariši člani pokrajinskega akcijskega odbora. V tem primeru bi bilo dobro vedeti, ali je ta odbor vedel za ta korak rečene gospode in če ga odobrava.
Z ozirom na razpravo na konferenci v Zi-danem mostu dne 28. junija in spričo izjave
se porodili v enem letu. Kljub svoji individualnosti pa vzdržujejo veverice socijalne odnošaje. Prebivalci poedinlh gnezd ostajajo v tesnih zvezah in če padejo storži v gozdu, kjer so bivale zaeno, se izselijo v velikih skupinah. Črne veverice daljnega zapada so izredno družabne. Razen ur, ki jih porabijo vsak dan za iskanje živeža, prebijejo ves ostali čas v mnogoštevilnih družbah, da sc igrajo skupaj. Ako se v kakem kraju prehitro množe, tedaj se zberejo v skupinah, ki so tako številne kakor one, ki jih tvorijo kobilice, in potujejo proti jugu ter uničujejo spotoma gozdove, polja in vrtove; lisice, dihurji, sokoli in ponočne ujede jim slede in se hranijo s poedinimi vevericami, ki zaostajajo. Po-zemeljska veverica, bližnja sorodnica črne veverice, je še bolj družabna. Ta zlasti ljubi kopičenje zalog in nagrmadi v podzemeljskih votlinah velike množine jedilnih korenin in orehov, katerih jo pa na jesen navadno oropa človek. Nekateri njeni opazovalci trdijo, da pozna m ceni radosti skopuštva. In vendar ostaja družabna. Vedno živi v velikih kolonijah. Audubon je bil odprl v zimi nekaj njihovih stanovanj in našel v vsakem stanu po več veveric; najbrž so nabrale zaloge živil skupno.	(Dalje prihodnjič.)
solidarnosti vseh navzočih delegatov bi bilo dobro, da bi se to vrpašanje razbistrilo in ustvarilo jasno' sliko o stališču bratov Slovencev.
Hrvaški javni nameščenci žele vedeti, na kaj lahko računajo pri svojih slovenskih tovariših.«
Kaj se obeta železničarjem.
Nedeljsko »Jutro« prinaša članek o glavnih točkah nove pragmatike za železniško osobje. O projektu tega zakona pravi članek:
Ta projekt se bistveno razlikuje od načrta splošne uradniške pragmatike in zakona o ustrojstvu vojske. Sistem osnovnih in položajnih plač je v njem opuščen. Enotnost cele organizacije državne službe je na ta način sicer izgubljena, toda res je, da je vsaj v tem oziru prometni minister se oziral na zahteve železničarskih organizacij. Železničarska pragmatika pozna le enotno plačo, ki so avtomatično zvišuje ter poleg nje stanarino in dodatke za otroke.
V ostalem se minister prometa ni mnogo brigal za zahteve železničarskih organizacij, in projekt je izdelan brez njihovega sodelovanja. Zato ima načrt določbe, ki bodo gotovo ozlovoljile železničarji. Uradniki so razdeljeni v 3 kategorije, zvanični (poduradniki) v 2, služitelji so brez kategorije.
Plače znašajo v I. urad. kategoriji (fakultetska izobrazba), ki ima 17 stepenov, od 6000 Din (+ 1800 Din stanarine) do 48.000 dinarjev £+ 4000 stanarine). V II. kategoriji (maturanti 11 stepenov) je začetna plača 4000 dinarjev, stanarina 1200 Din, zaključna plača plača pa 18.000 Din (+ 3600 stanarine), v 111. kategoriji (4. razr. srednje šole) so dotične številke 3600 (+ 900) in 13.000 (+ 2400).
Ako se upošteva avtomatika, znaša povprečna končna plača v posameznih kategorijah 19.600 v 13.600 v II. in 13.000 v III. Ker ima v prečanskih krajih večina ckseku-tivnega uradništva srednješolsko izobrazbo z maturo, je napredovanje te kategorije v razmeri s kategorijami I. in III. jako slabo. Ostali civilni uradniki II. kategorije, za katere bo veljala splošna pragmatika, bodo v tem oziru na boljšem od železničarjev.
Mnogo kritike bo vzbudila tudi določba, ki ustvarja za uradnike I. in II. kat. v ministrstvu ter v generalni direkciji privilegije. Tako prične inženir pri direkciji! (n. pr. v Beogradu) svojo službo s 6000 Din, njegov kolega, ki je imel srečo, da je bil nastavljen pri ministrstvu, pa dobi kot začetnik 8000 Din! Trebalo bi vsekakor določbe, da mora vsak činovnik ministrstva ali generalne direkcije imeti nekaj let bodisi v eksekutivni službi ali v direkciji.
Zvaničniki (poduradniki) dobijo v L kategoriji (2 srednji šoli): najnižji (9.) stepen 3000 dinarjev plače in 840 Din stanarine, najvišji (1.) stepen: 10.200 Din. plače in 1200 Din. stanarine.
II. kategorija (osnovna šola): 9. stepen 2800 Din plače in 780 Din stanarine, 1. stepen 9600 Din plače in 1080 Din stanarine, torej le malenkostna razlika.
Kategorija služitcljcv (slug) dobi v 9. ste-penu 2600 in 720, v 1. 8800 in 1080 dinarjev.
Pripravniki I. kategorije činovnikov imajo 4800 Din plače in 1200 Din stanarine, II. kat. 3600 in 900 Din, III. kategorije 3000 in 840 Din.
Zvaničniki I. kat. 2400 in 780. II. kat. 2200 in 720, služitelji pa 2000 in 600 dinarjev.
Kolikor se da na kratko pregledati, je Jankovičev predlog glede plač skoro slabši nego zakon o činovnikih gradjanskega reda. Primerjati treba samo vsoto iz osnovne in položajne plače nekaterih kategorij.
Na drugi strani je pa osnutek glede pen-zijskih določb boljši od zakonov, o katerih skupščina že razpravlja. S 30 službenimi leti
dobi železničar pravico do cele penzije, strojevodje, premikači in vlakovno osobje že s 25 leti, tedaj so železničarji za 5 oziroma 10 let na boljšem nasproti drugim nameščencem. Da ne manjka odijozna določba, da se stavljaju vsi uslužbenci na razpoloženje, je samo ob sebi umevno, ker stoji to tudi v gradjan-skem zakonu.
Glede provedbe penzionistov so sprejete identične določbe, ki jih ima zakon o činovnikih gradjanskega reda. Razlikujejo se penzioniranci do dne 1. januarja 1914 in od tega datuma. Slednji bodo revidirani, prvi pa. ako so imeli najmanj 20 let službe, provedeni po novih penzijskih določbah.
Kar bo splošnih določb spremenjenih o zakonu o činovnikih gradjanskega reda. to bo tudi v železniškem zakonu uveljavljeno.
Tudi številke so pravzaprav problem še za vse zakone, saj še vedno radikali navzdol pritiskajo. Pa ne bo nič pomagalo, ako bodo sedaj plače znižali, bodo morali pa večje doklade plačati.
Vrhunec finomehanike pisalnega stroja STOEWER, zastopstvo Ljubljana, Šclcnburgova ulica 6/1.
Vestnik.
Za tiskovni sklad »Našega Glasa« so darovali gg.: Fran Kervina, Subotica, Bačka, 120 K, Josip Jaklič, Studenci pri Mariboru, 60 K, Franjo Magdič, Krško, 40 K, Josip Koletič, Ljubljana, 40 kron, Franc Jelen, Ljubljana, 20 K, Drago Schmit, Trebnje, 20 K, Josip Drevenšek, Šoštanj, 10 K, Karol Roman Nemec, Ljutomer, 8 K. Najiskrenejša hvala vsem c. gg. darovalcem, ki tudi v nai-bednejših dneh ne pozabijo na naše glasilo.
Uprava.
Šolska kvalifikacija. Ne vem besedila zakonskega načrta glede razdelitve državnih uslužbencev po šolski izobrazbi. Opozarjam pa na nevar-lost označbe, da je kdo dovršil eno-, dvo- ali tri-razredno ljudsko šolo, ker hi se moglo sklepati, da
nima cele Ijudskošolske izobrazbe, dasiravno je dovršil predpisano število šolskih let. Da se izogne temu krivičnemu tolmačenju, naj se označi koliko šolskih let je dovršil, ako je šola manj razredna.
Lepi izgledi! Ljubljanske »Jutranje Novosti« z dne 14. julija prinašajo sledeče poročilo iz Beograda: »Finančni minister dr. Stojadinovič je govoril o finančnem junktimu med vojaškim in uradniškim zakonom in rekel, da lahko stopi vojaški zakon takoj v veljavo, d očim bi se uveljavil uradniški zakon z novim letom, ko bodo začeli prihajati višji dohodki iz izrednih davkov. Za uveljavljenje vojaškega zakona je treba 195 milijonov dinarjev več kot doslej, ako se sprejmejo one častniške plače, ki jih predvideva zakon o ustrojstvu vojske in ako se draginjske doklade ne znižajo, in 45 milijonov, ako sc doklade znižajo.« Javni uslužbenci umirajo od gladu, reducirajo jih vse vprek in za zahvalo, ker vse to tako potrpežljivo prenašajo, bodo dobili mrvico povišanja z novim letom! Oficirjem seveda je treba takoj zvišati prejemke, akoravno so s starimi prejemki desetkrat na boljšem kakor držav' ni nameščenci. Taka dvojna mera mora zanesti v vrste javnih nameščencev največje nezaupanje napram dobri volji vlade in njenim mnogoštevilnim obljubam, da nam hoče pomagati. Vlada 53-m a nas tira do skrajnosti. In kadar bomo stali na skrajni točki, tedaj bo sigurno prišla vlada nad nas s svojimi skrajnimi sredstvi in kazala na nas kot nevarne elemente. Mi moramo čakati, da se povišajo dohodki države, a vojaštvu ni treba čakati, zanj je vedno denarja v izobilju. Ali se vlada še vedno ni pretila do spoznanja, da so državni uslužbenci prav tako važen njen aparat kakor vojska? Čemu ta protekcija enega dela državnega ustrojstva napram drugim?
V zakonodavnem odboru razpravljajo sedaj o poedinih členih naše službene pragmatike. Opozicija predlaga izpremembo, toda brez uspeha. Velika debata je bila zaradi 7. točke člena četrtega, ki se glasi po predlogu vlade:	»Državni
uslužbenec ne more biti oseba, ki javno izpoveduje načela proti obstoječi državni obliki ali na*
čela protipravne izpremembe državnega reda.« Ta določba je nasilen duhovni jarem za javne nameščence in zato je opozicija ostro nastopila proti tej določbi in predlagala razne izpremembe, toda brez uspeha. Javni nameščenec naj bo po vladinem predlogu človek brez svojih misli in mora večno prisegati na obstoječo državno obliko, pa če bi bila še tako kvarna. Vzdržati se bo moral tudi vsake kritike državnega ustroja, ker drugače pride pod kap. Za denuncijatske duše bo nastopil dober čas!
Povišanje orožniških doklad Na seji finančnega odbora dne 13. t. m. je finančni minister na zahtevo ministra notranjih del stavil predlog, da se povišajo orožnikom draginjske doklade. Načelnik Žika Lazič je v zastopstvu ministra notranjih del podal pregled sedanjega položaja v orožniškem kadru. Po proračunu more minister notranjih del razpolagati z 20 tisoč orožniki, definitivno pa jih šteje danes kader 11.000, ker jih je od 18.000 orožnikov 7000 izstopilo iz službe radi premalo plače. Finančni minister je stavil predlog, naj se povišajo orožnikom draginjske doklade od 1. avgusta naprej. Orožniki v Sloveniji dobe po 1100 Din. Predlog je bil soglasno sprejet. Zadnji čas je bil, da se tem trpinom nekoliko izboljša njihov položaj. Kako naj opravljajo svojo težko službo vedno na pol siti ob vsakem času in vremenu.
Dve kategoriji javnih uslužbencev. Na seji radikalnih poslancev se je predlagalo, da se naj unese v našo pragmatiko določba, po kateri bi se štela samo srbijanskim nastavljenemu vojna leta dvojno, a prccanskim. ne Tudi ta predlog, ako ga bo sprejela narodna skupščina, bo mnogo pripomogel k ujedinjenju!
Upokojenci, katerim so dosedaj izplačevali njih pokojninske prejemke davčni uradi (v Ljubljani finančna deželna blagajna), bodo od 1. avgusta 1923 dalje prejemali svoje prejemke od računovodstva delegacije ministrstva financ preko poštno-čekovnega zavoda. Ti upokojenci naj se takoj zglasijo pri pristojnem davčnem, uradu, 'da podajo tam natančni naslov. V bodoče na] pravočasno javijo vsako premembo naslova računovodstvu delegacije ministrstva financ, kamor naj se tudi obračajo radi cvcntuelnih sprememb glede draginjskih doklad in radi drugih reklamacij.
Zopet novo posojilo. Francoska zbornica Jc dovolila naši državi posojilo v iznosu 300 milijonov frankov. Nekateri politični dnevniki poročajo, da bo porabila naša vlada to posojilo za odkup ruskega brodovja. ki ga je Wrangel »otel« Rusiji. Torej zopet za militaristične namene ogromno posojilo!
Draginjske doklade za hčer - vdovo, ki vodi državnemu uslužbencu — vdovcu gospodinjstvo.
Pojavilo se je vprašanje, ali ima državni vpoko-jenec - vdovec, kateremu vodi gospodinjstvo hči-vdova, pravico, da prejema zanjo dnevnice. Finančno ministrstvo je z odlokom D. R. br. 58.483 'due 22. maja tek. 1. zanikalo to vprašanje s sledečo utemeljitvijo: Državni uslužbenec ali upokO' jenec ne more pod nikakim pogojem prejemati draginjske doklade za hčer, ki se je že poročila in sicer na podlagi jasne določbe točke 5., člena . zakona z dne 28. februarja 1922. (Uradni list
«=”iT,«?, "taa
ca do draginjske doklade samo ^ <'di'ciratl pravi-ro hčerko, ki Vodi gospodinjstvo 16 'et Sta~ vdovcu, ako še ni poročena ' SVO,emu o5ctu'
Glede naših bodočih prejemkov se vlada še vedno ni zedinila Skupina radikalskih poslancev fo je posebno nenaklonjena izboljšanju našega gmotnega stanja, je na sobotni seji vlade zahtevala zotet, da se izločijo sluge iz splošne službene pr ig. »latike. Razmerje slug do države naj bi se po mne-nju te skupine uredilo s posebnim zakonom. Sekcija za razpravo zakona o prometnem osobju je tudi pričela z delom in bo prešla takoj na speci-jelno debato o zakonu. Tudi sekcija za razpravo zakona o srednješolskih učiteljih je pričela svoje delo.
Na kongresu srednješolskih profesorjev v Sarajevu, ki je bil v začetku tega meseca, so bile sprejete sledeče resolucije: 1. Kongres pričakuje od merodajnih faktorjev, da bodo rešili — kakor ie to obečal gospod minister prosvete — do 1. septembra tekočega leta vprašanje o izboljšanju
nevzdržnega materijalnoga stanja profesorjev. 2. Ako merodajni faktorji ne bodo izpolnili do tega dneva svojih obljub, nalaga kongres glavni upravi dolžnost, da podvzame potrebne mere, da bo stopilo profesorsko društvo — glede izboljšanja ma-terijalnega stanja svojih članov — v najbolj odločen boj, ki ga društvo sicer ne želi, ali ki ga je primorano izvesti. Poleg teh resolucij je sprejel kongres tudi predlog, da bo vplačeval odslej vsak član društva mesečno po 2 % vsili svojih prejemkov v poseben bojni sklad in sicer od 1. avgusta dalje Na ta način bi dobilo profesorsko udruženje1 letno 60.000 dinarjev v ta sklad.
Plače oficirjev brez doklad bodo znašale po noyem zakonu:
vojvoda	Din	90.000.—
armijski general	«	48.000.—
divizijski general	«	42.000.—
polkovnik	«	30.000.—
podpolkovnik	«	12.000.—
major	«	9.000.—
kapetan 1. klase	«	7.200.—
kapetan 2. klase	«	5.400.—
Poročnik	«	4.200.—
podporočnik *	«	3.000.—
In kje so še vse druge ugodnosti, ki so jih deležni oficirji? Brez komentarja!
— Strojepiske, ki imajo 80.000 kron mesečne plače. Ko je bilo na dnevnem redu vprašanje o redukciji javnih nameščencev, je osvetil beogradski »Glasnik« institucijo, ki jo je osnovala vlada pod imenom »Urad ameriškega Bleerovcga posojila za zgradbo jadranske železnice«. O tej instituciji piše »Glasnik«: »Država je iz prav tistih slabih financ, vsled katerih ne more pošteno !>a-čevati svoje uslužbence izplačevala več kakoi šest mesecev osobju tega urada plače v dolarjih. Ako pretvorimo dolarsko plačo strojepiske v tem uradu .v dinarsko veljavo, tedaj znaša plača te strojepiske toliko, kolikor znaša plača 40 strojepisk v državni službi. Kajti mesečna plača strojepiske v Bleerovemu uradu je zna šala preko 20.000 dinarjev. Kako visoke so šele plače drugih uradnikov? Raje ne računamo, la urad je postavljen glasom zakona o Bleerovem posojilu. Urad bi bil moral sprejemati v svojo blagajno posojilo in ga uporabljati za zgradbo jadranske železnice, a plače uradništva mora glasom tega zakona prevzeti država. Uradništvo tega urada je bilo vrh tega ves čas skoraj brez vsakega dela, ker ni bilo posojilo vplačano. Nekemu slepemu slučaju se je zahvaliti, da je prišel odbor za Bleerovo posojilo na to, da je ta urad popolnoma nepotreben. Zato je zahtevala komisija od ministrstva za zunanje zadeve, da se Bleerov urad kot popolnoma nepotreben ukine. Vprašanje Je sedaj, ako bo ugodilo ministrstvo tej zahtevi.
Kongres poštnih uradnikov. V dneh od 12. do 13. julija se vrši v Beogradu kongres Udruženja potštnih uradnikov in nameščencev kraljevine SHS. Na kongresu se ima razpravljati predvsem vprašanje, kako stališče imajo zavzeti poštni uradniki napram novemu uradniškemu zakonu. Kongresa se udeleže tudi delegatje Češkoslovaške organizacije brzojavnih in poštnih uradnikov iz Prage.
— Povedeništvo Ljubljana Udruženja Jugo slovenskega Učiteljstva je poročalo na svoji letni skupščini v Ptuju, da je pri tem poverjeništvu članov 2446. Larisko leto je bilo članov 2517. Odpadek gre na načun samostojne organizacije učiteljstva meščanskih šol.
Nezanesljiv plačnik. Sarajevska »Večernja Pošta« poroča: »Ministrstvo za trgovino in industrijo že večkrat vprašalo sarajevsko trgovsko in obrtniško zbornico, zakai se bosanski industrijalci nikdar ne udeležujejo licitacij za državne dobave, čeprav je industrija v Bosni dobro razvita. Na zadnje tako vprašanje je zbornica odgovorila ministrstvu: »Ker je država najbolj nezanesljiv plačnik.«
Kako dolgo še? V ponedeljek 2. julija so pripeljali na ljubljansko policijsko, ravnateljstvo že-no nekega poštnega uslužbenca, ki je hotela zaklati s kuhiniskjm nožem svojega enoletnega otroka. Že dlje časa so opazovali njen mož in njeni sostanovalci na njej znake abnormalnosti. Policijski zdravnik je ugotovil, da boluje žena na melan-
holiji. Na vprašanj^, zakaj da je hotela jrmoriti syoejga otroka, je odgovorila, da ni mogla več gledati, kako da jej hira otrok vsled lakote. Žena je hotela najbrže usmrtiti tudi samo sebe. — Prepeljali so jo na opazovalni oddelek splošne bolnice. — Tako .so poročali ljubljanski dnevniki v letu 1923 in v tako izredno bogati Jugoslaviji.
Kako se briga vlada za javne nameščence. — Pod te mnaslovom prinaša zagrebški »Naš glas« sledeči članek: V nekaterih zagrebški dnevnikih je izšla notica, da je odredil g. minister za šume in rude, da bodo dobivali državni nameščenci iz državnih gozdov drva po 130.— Din za kubični meter. Res, ironija! Državne šumske upraye prodajajo privatnikom kubični meter drv po 30, 25 in celo po 20 dinarjev kubični meter, a gospod minister odreduje, da se državnim nameščencem prodajajo po 130 dinarjev. Ne vem, ali je gospodu ministru znano, po kakšni ceni so se prodajala iz državnih gozdov drva privatnikom, no, najbrže mu to ni znano. Ako bi on to vedel, bi sigurno ne izdal take naredbe, kakršno more izdati le lajik, a ne minister za šume in rude, ki bi moral biti informiran o vseh šumskih .manipulacijah in ki bi moral vedeti, po kateri ceni prodaja ena ali druga šumska uprava drva privatnikom. No, gospodu ministru je to vseeno. Ali proda on drva državnim nameščencem po 130 dinarjev, ali jih proda svojim bogatašem po 30 dinarjev meter. Glayno je, da se bo govorilo in da stoji črno na belem, da je gospod minister pomagal držav-nim^nameščencem. Z verodostojnimi podatki lahko dokažem, da je državna šumarija Sokolovac prodajala letos kubični mejur drv po 30 dinarjev privatnikom, med njimi tudi kmetom, ki so prodajali dalje po 650 dinarjev za klaftro ali kubični meter po 137.50 dinarjev, a meter so kupili kmetje po 30 dinarjev! Ali ni to ironija2 Ali se na tak način ustvarja ugodno razpoloženje med javnimi nameščenci? Ali se na takšen način pomaga najbolj slabo plačanemu stanu v državi?
L udsko štetje v Avstriji. V Avstriji se je vršilo letos ljudsko štetje in so znani sedaj glavni rezultati. Po najnovejšem štetju ima Avstrija 6,535.385 prebivalcev. Glavno mesto Dunaj je nekoliko nazadovalo in šteje sedaj 1,865.110 prebivalcev. Posamne zvezne dežele imajo prebivalcev-' Nižja Avstrija 1,479.284, Gornja Avstrija 873.748, Štajerska 979.952, Koroška 370.432, Sol-nograška 222.752, Tirolska 313.779, Predarelska 139.959, in Gradiščanska 290.351. Od leta 1920 se je prebivalstvo pomnožilo za okroglo 250.000 duš. Rezultati štetja glede posamnih narodnosti še niso znani.
isalni stroji itd.
mehanična delavnica (popravljatnica)
Ljubljana
Šelenburgova ul. 6/1.
L. BARAGA.
Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko«, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno, Ljubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta št. 1.
m
NAJBOLJŠA NUDI
SLCORte
Narobe svet. Prijatelj, Ti se motiš, ako meniš, da se pošteno delo dandanes tudi pošteno plača! Ne in ne! Ti si pošten človek, tudi služiš že več nego 30 let, pa nisi nič goljufal, nič kradel, nobenega ubil, nikogar oropal in tudi sicer Ti ni še kazenski paragraf vzel poštenja in ča-
sti, pa vendar Tvoje delo skoraj ni nič vredno. Malo dobivaš zanj, tako malo, da se še do sitega ne moreš najesti vsak dan, da so Ti žena in otroci skoraj nagi, da si sam raztrgan in razcapan, da bi Ti skoraj vsaj na zunanji pogled vsled shujšanega in skisanega obraza in nečednih zaplat na Tvoji obleki, lahko rekel capin. In veidar si tako pošten kot novorojeno dete. Toliko let se trudiš za blagor Tvojih številnih sodržavljanov, namesto njih in za nje delaš, a vendar si prezirano člove-če, ker si revna, slabo plačana osebica. Drugače
pa se nosi Tvoj nekdanji sošolec — Nace Veriž-nik. Nikoli se ni nič prida učil, iz prve latinske šole so ga izvrgli, ker se je nemoralno obnašal — dolgo je potem postogaL _že mlad pobalin je sleparil nevedne ljudi, pretepal se je in potepal, zrpi-kal doma in pri tujcih, parkrat* jedel na mesece ričet v zaporih... y vojni pa je imel srečo, nabral si je bankovcev iz žepov padlih vojakov in častnikov... začel po vojni trgovino z vsemi produkti ... sedaj je milijonar, ugledna oseba, fino oblečen in počesan... velja mnogo in v.eč kot Ti,
uboga para. On jc na vrhuncu sreče, Ti pa si za-vrženec brez časti in slave ker nič nimaš. On je tiste ljudi, za katere Ti opravljaš službo, obiral in odiral in jih še skube, in vendar je on čaščen in spoštovan, Ti pa si zapuščen in zaničevan — kajti on je verižnik, Ti pa si menda državni uslužbenec. — On je pryi, Ti si zadnji. Tak je sedaj syct. In možje, ki delajo postave, se že sedaj boje, da bi se to ubogo človeče, ki služi za vse državljane, ne preobjedlo, ako se mu zagotovi za nekaj odstotkov višia plača. —	F. L.
Perje in puh
C. 3. HAMANN
= Ljubljana, Mestni trg 8. —
Špecerija, delikatese, vinarna
Fr. Kham
nasproti hotela „Union11
[ene zmerne! Solidna postrežba.
Odon Koutny
orodje in tehnične potrebščine
Jiiana, Kaloivorslia elita 28.
Priporoča se papirna trgovina
Ivan Gajšek
Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
ki ima po zmernih cenah v zalogi pisarniške, šolske in risalne potrebščine, poslovne in trgovske knjige, bloke itd.
Razmnoževalne priprave.
Priporoča se
Sagr- modna trgovina
A. Sinkovič Disl.it.Soss
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
A. Persche
Ljubljana, Pred škofijo 21.
m $ü! Ib psi mmm za M is“?
špecerija,
FranZHa ul. 10.
priporoča se cen j. občinstvu pri nabavi barv 'za obleko in volno, bencin, Ber-tan zoper stenice, Garantol za vlaganje jajec, gobe za umivanje, Kalodont, krtače vseh vrst, kislina solna in žveplena, muholovke, mrčesni prašek, naftalin, oblati za peciva, oglje, žim-nata omela, pralni praški: Kontent, Persil, Ženska hvala, podnožniki: konopneni, leseni in slamnati, salmijak, cvet in sol za elemente, Strobln za snaženje slamnikov, Syndetikon icpilo-sponke za perilo, Panatol za pokonča, vanje ščurkov, tepači, zdravilni vrelec radenski in rogaški, grenčica Fran Josip, voščilo za parkete in žganja, konjak, rum.
Iv.Jaxin sin
Ljubljana, Gosposvetska c. 2
šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču Ustanovljena 1. 1867
Vezenje poučuje brezplačno
Posamezni deli kolesni šivalnih strojev.
10 letna garancija!
Pisalm stroji * lädier*
Ceniki zastonj in franko.
iz prmU fsrara:
MzEiopp, Styria, Waffonrad.
Začasno znižane cene.
Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu“.
Kdor podpira nas, tega podpirajmo mi!
Anton Verbič, Ljubljana
Stritarjeva ulica.
Delikatese —= špecerija
Solidna postrežba, zmerne cene.
Modna
MFO ȀSX3X
LJUBLJANA
Stritarjeva ul., Lingarjeva ul.
manufakturna trgovina
Priporoča svojo zalogo: novosti, pomladansko in letno sezijo za ženske in moške obleke, etamln, markizet, krep de šin, delen, saten, belo in barvasto perilo, bele in barvaste bombažaste in platnene damast mizne garniture za 6—12 oseb, bele in barvaste mizne prte, salonske preproge, pliš, tapestri, jute, linoleum, kokos vseh velikosti, čipkasta posteljna pregrinjala, zastore, posteljne gobelin garniture itd. po nizki zmerni ceni.
Med dobrim najboljše!
ff äival>,i stroji za rodbino, obrt in industijo.
■ vozna kolesa in vso v to stroko spadajoče R*UCVt	predmete NAJCENEJŠE pri TVRDKI
Ljubljana
IGN. VOK
Novomeito
Sodna ul. 7
Glavni trg 73.
javnih nameštencBv in vpokojEev
v Ljubljani
Prodaja svojim članom razno špecerijsko in kolonijalno blago po znižanih cenah.
Ljubljana.
Manufakturna in modna veletrgovina.
Solidno blago.
Minke cene.
........Jtl
Ljubljana, Pred škofijo št. 14.
Toči najboljša pristna štajerska (ljutomerska) in dolenjska vina.
Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. Cene zmerne, postrežba točna.
Za obilni obisk se priporoča
Tomaž Bizilj.
Priporoča se cenj. občinstvu
špecerijska trgovina
LIMI. Jurlev trg št. 1.
Tovariši!
Priporoča sc Vam trgovina s papirjem pisarniškimi in šolskimi potrebščinami
Karol Till,
Ljubljana, Kongresni trg št. 8.
(lastnik Gruber in Pokovet).
Prvovrstno blago in zmerne cene.
Linbljana.
Kanama - Kasfanraclls - Minska klet
— s prastrsmöi	oräam. —................ -....-—==—=»=
Točijo se pristna štajerska in dolenjska — metliška vina, vedno sveže pivo „Union“ In „Žalec“. Sveža gorka in
mrzla jedila po zmernih cenah vedno na razpolago.
Dnevno od 17. do 24. ure koncert.	Ob četrtkih in sobotah tudi koncert „Dravske divizije“.
Za obilen obisk se priporočata
Fran in Roza Krapeš.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Ustanov. 1900. Delniška glavnica in rezervni zakladi ca K 150..000 000 ct™; Ä,™:
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Obrestuje vloge najugodneje. Prodaja srečke razredne loterije
______PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metković, Novi sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst._
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani.
Odgovorna urednica Štebi Alojzija. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.