Office of Chicag*,lll. By order of the president,*. S. Burleson, OFFICIAL ORGAN Chicago, 111., 7. aprila (April), 1920, No. 14—Stev. 14. VAŽNO ZA ONE, KI HOČEJO POTOVATI V STARO DOMOVINO Državni department v Washing-tonu poroča sledeče: Osebam, ki potujejo z ameriškim potnim listom v vzhodno Evropo skozi Švico, se utegne prav verjetno zgoditi, da jih švicarskc vojne oblasti zadržijo v Bazelu, dokler se ne nabere zadostno število ljudi (okoli 1000 aseb)) da napohiijo vlak. Dovoljuje se o-nim, ki hočejo, da se tekom tega čakanja nastanejo po hotelih v Bazelu, ali na svoje lastne stroške. Ostali smejo spati na kolodvoru pod vojaško stražo. • } ' Poslanstvo države 8. H. S. in. generalni konzulat SHS sta poslala uredništvu "Glasila" sledeče svarilo za objavo: . / "Naši državljani, (Jugoslovani) ki potujejo v staro domovino po francoski T«rti, naj NE kupujejo kart že tlikaj v Ameriki tudi za francoske železnice ampak samo iz New Yorka do francoskih pristanišč. To navodilo je prejelo poslaništvo SHS v Washingtonu od jugoslovanskega poslanika v Parizu z opombo, da naj se vsi jugoslovanski potniki po istem ravnajo. Mirovna predloga zopet v kongresu. Washington, 4. aprila, j- Borba za formalen "preklic vojnega stanja med Združenimi državami in Nemčijo pride pred kongresno zbornico zopet tekoči- teden na dnevni red. Tozadevna resolucija bo pre-čitana že v četrtek ,dne 8. t. m., glasovanje za isto se pa vrši v petek. Republikanski kongresni-ki so trdno prepričani, da bo ta važna predloga prodrla, med tem ko demokratje odločno zatrjujejo, da jy bo predsednik Wilson vetiral. Ako pride do% tega se bo za navedeno resolucijo ponovno glasovalo v obeh zbornicah in če bo ista sprejeta z dvetretinsko večino, postane pravflmočna navzlic predsednikovega " ve tira-nja". Pristaši predsednika \Vil-sona ali demokratje so zoper to resolucijo, med tem ko jo republikanci vsestransko odobravajo. Uvedba verouka v ljudski šoli. V Kvanstonu, predmestju Chi-caga sc je pričelo včeraj prvič s pbdučevanjem krščanskega nauka na tamošnjih ljudskih šolah. Pouk sc pričenja zjutraj ob četrt čez 8 uro in je neprisiljen. To je f>rvi slijčaj, da se v kaki javni šo-i države III. učijo učenci tudi verouka. V kolikor znano, so izdelali tudi delegatje konštitucionalne konvencije v Springfieldu zakonsko predlogo, da naj bi se po vseh ljudskih šolah vršilo gotove ure v tednu čitanje sv. pisma, oziroma podučevanje krščanskega nauka. — Naši svobodomiseleei gotovo nc bodo s to novo postavo zadovoljni. — Mi smatramo poučevanje %eronauka tudi po ljudskih šolah jako potrebnim. Saj je celo pokojni George Washington trdil, da država brez movale nc more obstojati; morale brez vere in strahu božjega si pa sploh misliti ne moremo. Čemu je moral bivši državni tajnik Lansing odstopiti? Washington, 4. aprila. — Član-ni odseka obeh' zbornic so prišli šele te^dni na sled pravemu vzroku, čemu je moral bivši državni* tajnik Rotfert Lansing resignira-ti. Lansing je namreč zahteval od predsednika popolno preosnovo sedanjega državnega departmental ki pa Wilsonu ni bilo po vo- Iji. . PREDSEDNIK WILSON ZMAGAL V REŠKEM SPORU. Chicago, tretje največje na svetu. Na podlagi zadnjega uradnega ljudskega štetja znaša skuvno ste-Italijanska vlada obvestila o tem^vilo prebivalstva naše osrednje za-Gabrijela D'Aimunzia. ------i- oqq-iq^ — Trst, 1. aprila. ~ Italijanska vlada je danes obvestila Gabrije: la D'Annunzio, v Reki, da bo morala Italija sprejeti Wilsonovj načrt v zidovi rešitve reškega!' • t vprašanja. V to svrho je., nn n istrski predsednik Njtti poslal svojega posebnega sla k D'Anniniziju v Reko s tem poročilom. Kmalu zatem se je vršilo v Reki ]}0!#fcbii0 zborovanje Annunzi-jevih prostovoljcev pod pred padne metropole 2,884,827 ali za 32 odstotkov več, kot je štelo mesto Chicago leta 1910. Pomembno je pri Tem.fda jc to mesto tekom 87 let svojega obstanka tako rapidno rarastlo. Leta 1833 je bila to še mala naselbina,, broječa 850 duš; tedaj je znašalo površje Chicaga samo 2 in pol štirj. milj, danes pa znaša isto 191 štir. milj. Kakor običajno, tako oblasti tudi letos niso pravilno poslovale pri tem štetju v zadevi sestave raznih narodnosti našega mesta. Iz doli sedstvom Alceste de Ambris-a, navedene tabelice razvidimo, da načelnika D'Annunzijevega kabineta, ki je proglasil Reko za neodvisno državo. Ambris je smatral to proglašnenje za edino rešitev vprašanja Reke, da se bo na ta način obvarovalo italijansko lice mesta in, Annunzijeve ambicije. Ugodno poročilo; državni dolg znatno zniian. Washington, 2. aprila. — Zakladu iški oddelek poroča, da se je tekoči državni dolg Združenih držav v pretečenem mesecu znižal za celih $705,660.000, ali za dva k lat toliko; kot eden izmed prejsjijih mesecev. Skupni naš državni dolg znaša sedaj $24, 698.000.000 (nad 24 in pol mi-ljard.) Jugoslovani zavzeli važno posto^ janko pri Skadru. Pariz, 30. marca. — Jugoslovanske čete so zavzele in zasedle Ta-rabys, ivažno albansko gorsko postojanko, ki je ključ do Skadra. Pristanišče Skadra so nedavno o-kupirale -italijanske čete. ua Skadcr. Jugoslovani so to .P9r stojanko že utrdili z močnimi baterijami tako, da Italijani ne bodo mogli nikdar zavzeti Skadra. Zajedno se. seipkaj poroča, da so tc dni poslali Jugoslovani protest predsedniku VVilsortu.v z»-devi okupacije skadrskega prisla-nišča od strani Italijanov. Zračna nošta med New Yorkom in San Frayciscom. > Washington, 2. aprila. — Hišni konferenčni odsek za poštne zadeve je danes odobril priporo- j jev. Ministrski pitfdsednik bo pri čilo senatne zbornice za uvedbo tej priliki razložil kritični polo- Seja kronskega sveta v Belgradu. Belgrad, 3. aprila. — Na 7. a- pjila je sklican v kraljevi palači kronski svet pod predsedstvom regenta Aleksandra. Na to sejo so bili pozvani vsi voditelji strank in zastopniki iz okupiranih kra- Sibirsko vreme na letošnjo Veliko noč. Ker smo imeli v Chieagu skoro vse dni Velikega tedna izredno pomladansko vreme se je vsakdo veselil velikonočne nedelje, pred vsem ženski svet z novimi letnimi slamniki ter oblekami. — Pa varali smo se. Na Veliko soboto popoldne je pričelo tako snežiti, kakor za Božič. Tako grdo vreme, spojeno s pravim "blizardonv' smo imeli tudi * vso velikonočno nedeljo. Po nekaterih krajjh je veter nanesel več čevljev nezaželenega snega. Skrajno grdo vreme je vplivalo, da je ostalo ljudstvo doma v gorkih sobah, kdor je pa peč že preje odstrani*, mu je bilo žal. Zares, tako mrzle in zasnežene Velike noči nc pomnimo Chicažani že dolgo vrsto let. zračne pošte med New Yorkom — via Chicago in Omaha — do San Francisco. V to svrho je vlada določila $1,250.000.'' Trupla ameriških vojakov bodo prepeljana iz Frfcncije. Washington, D. C. — Med vlado Združenih držav in Francije se je dosegel sporazum za prevoz trupel v Franciji ptadlih ameriških vojakov. H prevozom se bo pričelo takoj, ko bodo vse naredbe ter priprave dovršene. Vseh skupaj - je na Francoskem pokopanih okrog 70,000 Amcri-kancev; od teh bodo prepeljali domov 50,000; ostali bodo pa počivali na večjih francoskih »vojaških pokopališčih ter bo imel o-skrbo teh grobov ameriški vojni department. Dar newyorskih trgovcev bednim otrokom na Dunaju. New York, 4. aprila. — New-vorški ameriški trgovci so zbrali skupaj 3 mil jope kron in poslali iste dunajskemu županu za a-meriško zavetišče za bedne otroke. Temu dobrodelnemu gibanju načeluje tukaj bivši ameriški poslanik za Avstrijo Penfield. 4 -* ' Odprite srce, odprite roke, in pomagajte po zmožnosti vojnim sirotam v starem kraju! žaj glede jadranskega vprašanja; morda pride pri tej priliki do sporazuma? Jugoslovanska vlada se noče na noben način spuščati v pogajanje naravnost z I-talijo, ampak bo skušala doseči kak sporazum na ta način. niti Slovenci, niti Jugoslovani nc živijo v Chieagu, ker ni jednega izkazanega. Morda so Jias prišteli med Avstrijce! To je skrajna površnost, prezira rije in atentat na naš narod. Treba bo glede tega ukreniti energične korake na pristojnem mestu. List " Herald Examiner*' poroča od dne 26. marca da živi v Chieagu : " Amerika neev. belih 940.452 (32.6 odst.); Nemcev 403.785 (14 odstr); Poljakov 288.482 (10 odst.); Rusov 201.837 (7 odst.) Ircev 173,089 (6 odst.); zamorcev 144,241 (5 odst.) j Švedov 129.817 (4 5 odst.); ČeiHov 118,277 (4.1 oekt.); Italijanov 86,544 (3 odst.); Povišanje cene Pullmanovih železniških listkov. Washington, D. C. — Meddržavna trgovska komisija je dovolila Pullmanovi družbi 20 odst. povišanje cene pri železniških listkih v Pullmanovih »vagonih. Ta naredba stoji tekom 1 meseca v veljavo. Draginja doklada za poštne uslužbence. Washington. D. C. — Uradni buletin naznanja, da bodo. dobivali še zanaprej o 1. januarju 1925 več imeti konj \ tem mestu. Slična prepoved bo uveljavljena tudi za govejo živi-pogrebce Wno. ovce in svinje. ' Ameriški Slovenci in Slovenke! Spominjajte se pri raznih prilikah vojnih sirot na Slovenskem! Vsak cent dobrodošel! Nemiri v Jeruzalemu na Velikonočno nedeljo. Jeruzalem, 5. aprila. Pri včeraj, na Velikonočno nedeljo, sc tukaj vršečih Aemirih je bilo več, ali manj ranjenih 188 oseb. Xe-miye je zadušilo angleško vojaštvo, ki ima sedaj kontrolo nad večnim mestom v svoji oblasti. Carigrad, 5. aprila. — V bejrut, Sirija je dospelo več ameriških torpednih rušilcev da poizvejo o podrobnostih ameriške dobrodelne ekspidicije v Anatoliji in Siriji, od katere ni ničesar slišati že več tednov. Bivši pruski princ oproščen zapora in izgnan iz Berolina. Berlin, 2. aprila. — Princ Joa- him Albreht, bratranec bivšega nemškega -cesarja je bil danes izpuščen na prosto iz Moabit zapora, kjer je prebil več tednov vsled javne žalitvej francoske komisije v hotelu Adlon. Zajedno sc jc princu prepovedalo bivanje v Berolinu. Poljaki zavrnili mirovne ponudbe boljševikov. Varšava, 2. aprila. — Poljska vlada je odločno odklonila ponudbo sovijetske Rusije za uvedbo premirja na celi fronti, kjer se vrše se »vedno vpadi in boji. Rusi so zahtevali, da naj se vrši mirovna konferenca v Estoniji; Poljaki so pa za mesto Borisov. Srbi aretirali angleškega emisarj,a. Pariz, 3. aprila. — Tu živečemu bivšemu črnogorskemu kralju Ni-kiti se poroča iz Cetinj, da »o,Srbi te dni aretirali angleškega emisar-ja grofa de Salis, ki je vohunil v Črni gori za angleško ivlado. Grof Salis je bil svoječasno angleški poslanik v Črni Gori ter skrajno nasproten Srbiji. Ali ste že kaj prispevali za naše vojne vojne sirote v stari domovini? Usmilite se jih! |ff MUwikb return to: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" 1951 W. 22nd PUc«, CHICAGO, ILL. Kiten PtaUft CuarutHd. Tke largest Slovenian Weekly in the United States of America. Is>u«d every Wednesday Subcription price: Foreign CeuntriM.!. Telephone: Ctul 2489 Vs___J OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Eatersd M Becoad-Claas Mattsr January 18, 1916, at the Post Office at Chicsco, Illinois, under the Act oi August 24, 1912. Največji slovenski tednik v Združenih državah lakaje mko sred*. Naročnin«; Za tlu«, ao lot* NASLOV uredništva in uprar-ništva: > 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefoni Canal 2487 ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF PpSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, ltiaT k I i ^ « • ? . » r i f j 1 a*. Kar. Č. Spoč. »t. 80, 80. Chicago, m. je nameravalo naše društvo prirediti svojo veselico na Velikonočno nedeljo sveder. Ker je bilo pa ta dan izredno slano vreme (snežni vihar), se ni zamogla ta veselica vršiti Vsem cenjenim članicam našega društva, članstvu drugih sobrat-skih društev, rojakom in rojakinjam iz South Chicaga naznanjam, da se bo vršila naša veselica s "plesom prihodnjo soboto dne 10. Pozdravljam vse sestre naše dične J< eta te in so-ote. tajnica. naznanilo. Iz urada tajnika dr. sv. Mihaela št. 163 Pittsburgh, Pa. Članom našega društva naznanjam, da se bliža prva t^imeseč na ali četrt letna seja, ki se vrši dne 11. aprila. Prosim vas, da pridete vsi 11a to sejo kjer se bo prečital 3 mesečni račun (lzve-šče); videli boste koliko znaša ____ ____________,društveno imetje, da nc boste ka- aprila*t 1.'zvečer ob pol 8. uri vjsncje vpraševali enega in druge-znani "Medoshevi dvorani. Ker je ^a. . čisti prebitek te prireditve name- Istotako opominjam vse bližnje njen v korist naše društvene bla- |ter oddaljene člane, da JMj . ■ •_______-in _ J___' _l«x»t'uli ovni gajne, se nadejamo vsestranske in obilne udeležbe. „ Na veselo svidenje torej dne 10. aprila v Medoshevi dvorani! S sestrskim pozdravom v URŠULA KUČIČ, predsednica. fe NAZNANILO. Vsem članom društva sv. Roka št. 113 Denver, Colo, poročam, da je imelo to društvo svojo velikonočno spoved in sv. obhajilo v nedeljo, dne 21. marca, česar se je nas udeležilo precejšnje število članov ; ali lahko bi jih bilo še več; vzroka k temu ne razumem. Torej prosim in opozarjam vse:stop v naše društvo sv bolj redno plačevali svoje asesmente, drugače bo vsakdo suspendiran tekom 2 mesecev; liaj^ si potem vsakdo sam krivdo pripiše; vsi znate, da sleherni član za .časa su spendacije izgubi vse pravice do podpore ter posmrtnine v ako ga nesreča zadene. Bodite torej oprezni! • Dalje prosim, da bi vsak elan pripeljal po enega novega člana v naše dično društvo. Agitirajte za društvo in našo slavno Jedno-to. Je .v naši naselbini še nekaj takih rojakov, ki niso nikjer zavarovani. Pregovorite jih za.pri- Mihacla NOVA SLOVENSKO-HRVATSKA CERKEV V DENVER, COLO. nadlegoval, da nimam nekaj za nimivega za javnost. Kakor so se povsod katoličani pripravljali 11a velikonočne praznike, da bi primerno obhajali vstajenje Gospodovo, tako se je to letos vršilo osobito tudi v na-* si naselbini. Naš dušni pjištir Kev. Pirnat je priredil te dni 40 urno, pobožnost z namenom, da lahko vsak vernik opravi svojo velikonočno dolžnost. Ta pobožnost se je-začela na Cvetno nedeljo, dne 30. marca pa zaključila To lepo pobožnost je vodil naš rojak Rev. Simon Lampe, indijanski misijonar iz Cloquet Minn. Vse se je vršilo ter zakljn čilo zelo lepo, tako,«da kaj takega še nisem videl ter ČuT, Čeravno imam že 5 križev na hrbtu. Poleg navedenega misijonarja so bili še trije drugi duhovniki, ko jih imel žal ne vfcm. Tudi na koru smo čuli lepo petje, kakor drugod. Sieer nimamo tukaj Bog ve kaj izbranih pevcev ali pevk; včasih,^ob večjih praznikih se 0-glasi kak Francoz ali Irec; ali ta večer se je pa na koru oglasi tudi Rev. Simon Lampe in Krasno pel Zahvalno pesem. Ki*r še ni sem čul duhovnika 11a koru peti me je ta nastop posebno do srca ganil; vsa čast takemu dušnemu pastirju ki je vnet tudi za lepo cerkveno petje. Rev. Lampe se je res mnogo'trudil pri tej pobožno-sti, ter je spovedoval, maševal in pridigoval, jJoleg tega pa še tako krasno pel 11a koru cb zaklju čku. Stem nam je zapustil naj lepši spomin 11a to 40 y^-no pobo žnost v Xowem Duluthu. Bog daj, da bi še večkrat in dolgo vr sto let ta duhovnik zapel bodi si pred oltarjem, alr na koru! Tudi želim, da bi~že'kmalo mo gel poročati, da je bilo nova mi sijonarska cerkev Rev. Lampe ta v Cloquetu blagoslovljena, ka tero jc zadnji veliki gozdni požar do cela uničil. Takrat bode 1a vr Ii indijanski misijonar gotovo | velikim občutkom zopet zapel "Te Deum!" S sobratskroi pozdravom do vseh čitateljev "Glasila". Nick Chernich,, član dr. št. 112 one, kateri še niso opravili svoje velikonočne dolžnosti, da to store v določenem času, ker zdaj se ne m^re nihče izgovarjati na ta, ali oni način —saj'imamo svojo cerkev. akoravno še nimamo za stalno svojega duhovnika tukaj, saj nas obišče Rev Ciril Zupan iz Pueblo, Colo., vsako drugo nedeljo v mesecu, tako da sedaj ne bo več nobenega izgovora, in ako zadenejo katerega tozadevne posledice, naj si krivdo sam sebi pripiše. Resnica je, da imamo še cela dva meseca časa. Ali dragi mi bratje! Čas hitro beži, torej ne odlašajte! DaJje poročam, da bomo imeli v naši naselbini tretjo nedeljo t. m. dne 18. aprila veliko slav-nost; ta dan se vrši namreč slovesno blagoslovljenje naše nove nove slovensko-Jirvatske cerkve. Sv. Rožnega Venca, ki je kras ter ponos vsemu slovenskemu in hrvatskemu narodu v Denverju ter 'okolici. Ker bo ta dan velepo- št. 163 K. S. K. J.: Za pristop plačajo novi člani samo en dolar ($1.) Društvu plačujejo 11a mesec samo po 50c pa dobivajo $7.— 11a teden bolniške podpore in to v go tovini (cash) na vsaki seji. — —\ Pri tej-priliki opozarjam vse obolele člane, da naj se takoj ja vijo pri društvu ko zbolijo, tako tudi ko okrevaj«, inače se glede podpore pretresa na seji od stra ni članov. Vpoštevajte torej to določbo v^i člani, bližnji in odda ljeni, inače se bolniške svedočbe (listi) ne plačujejo, ako sc iste pošlje samo na sejo za bolniško podporo, če se član preje ne javi društvu; to se smatra za varanje društva. Prosim Vas, da to naznanilo vpoštevate vsi člani in članice našega društva in se po njem točno ravnate! Matt Brozenič, tajnik NAZNANILO. Vsem članicam društva Kra- Kdo izmed chicaških Slovenoev ni poznal nadebudnega'/ čvrstega, korenjaSkega in prijaznega )ullerjevega Matička?. Dasirav-110 je nosil še kratke hlače, se je smalu po izbruhu vojne zbudila tudi v njegovem srcu želja pomagati svoji domovini. Komaj 14 le' t ni Matiček, član Mladinskega oddelka dr. Mar. Pomagaj K. S. K. J. št. 78 je težko pregovoril svoje stariše, da mu niso zabrani i vstopa kot prostovoljec pri 1. S. jn omaric i. Spolnih* se mu je končno iskrena želja, da je zamenjal kratke hlače z dolgimi in ši-lokimi hlačami ameriškega morj narja. Nekaj časa se je vežbal f Gieat Lakes Station blizu ChicF| Iga, nakar je bil prideljen bajni ladji "Annapolis", ki jc opravljala svojo shiilbo v mehiškem vodovju pri Tampieo-Xfcpe 5. aprila| |1918 je bil pa ondi ubit v službi in| kcsnpje pripeljan v Chicago. BKako družaben, odkritosrčen En vesten je bil ta slovenski mladenič v službi, nam priča pismo poveljnika one bojno* ladje, katero je pisal kasneje * Narišem pokojnika v Chicago in pisma nje-L^vih tovarišev. • Eveleth, Minn Cenjeni g. urednik: Zopet Ec moram 9iikrat oglasi ti v vasem listu. Ali bojim se g urednik, da 11c boste vrgli dopi sa v koš, ker pišem vedno eno in isto. Tukaj 11a Evelcthu se vsake mu čudno vidi, od kod (ta je ve ter primfscl nekaj spomladanski dnevov po tako dolgem trajajo čem mrazu. Pa ker se svet tako. nekaj čudno suče, morda sc je se daj obrnil, da bomo tudi tuka naEvelcthu imeli kaj gorkega vremena. Omeniti moram to, kar sem že pred nekaj tedni. Kot jc 2o mogoče znano vsem rojakom mernben za našo naselbino ter Majnika", V Sheboygan, kolico, zatorej bo treba napeti na znanje, da se je na pova vse sile in moči, da se postreže bil° tukajšnjega cerkvenega od- narodu, ki je povabljen, ozirom bora sklenilo, da se tudi društvo ki bo prišel dne 18. aprila sku-! ''Kraljica M!ajnika", udeleži in pa j. Povabi jjyia so v^a Slovenska, prispeva k cerkvenemu bazarju, hrvatska in poljska(društva, ka- ki bode prvo'in drugo nedeljo po kor tudi razna jlruga katoliška n°ci v cerkveni dvorani, društva. Na čelu te velike parade In si<*er se jc sklenilo, da postavi be igrala slovenska godba; pri "»še društvo skupaj s članicami tej slavnosti bo nastopilo tudi druitva "Amerikanska. Sloven-znano pevsko društvo "Preši-ka"> edon "tent" (šotor) kjer točno ob opmi uri ren" iz Pueblo, Colo., za kar se se bo<*e prodajalo vse stvari ka-1 mu že%vnaprej iskreno zahvaljujemo. Torej vsi 11a plan dne 18. aprila! VSe, — staro in mlado! [cerkvi.' Vsakdo nam dobrodošel posebno vabimo tudi one, ki morda še niso z nami. Upam, da ne bo nobenega rojaka, ki bi se ne udeležil te slavnosti, pa bodisi že Slovenec, ali Hrvat. Joe Erjavec, tajnik. • tere bodo prinesle članice obefr društe^. Dobiček je namenjen' Vsaka članica tega ali onega društva, ki prinese svoj dar, ali prispevek, naj zapiše nanj svoje ime ter ime društva in vrednost predmeta ki ga prinese. .Na ta načinJe lažje določiti cene pri prodajanju. Članiee obeh" gori omenjenih po Evelcthu 111 sosednjih nasetbi nah, da je tukajšnji pevski zbor pod vodstvom Mrs. Mike Prebi lich nameraval prirediti igro in zabavo, v prid - tukajšnje slov cerkve sv. Družine na pustno 11c de^jo; ali "influenza" jc pa pre križala not, da se ni moglo to storiti. Nekateri rojaki, kateri so že kupili vstopninske listke, so bili ,nevoljni zaradi tega, ker so mislili, da bodo listki postali ne rabljeni; ali obljubili smo . jim da storimo to po Velikinoči. O bljnba dolg dela, to sem ze več krat slišal. Da pa nebomo dolžni^ nobenemu nič, smo se pa odloči li, da bodemo priredili igro in za bavo v nedeljo dne 18. 'aprila zvečer v na šem Auditorium. Zopet vabim* vse rojake iz Eveletha in okoli ce, kakor tudi vse rojake iz sosednjih naselbin, da se gotovo v velikem številu udeležite te za-zabave; nobaasnm ne bode žal za čas katerega bo prebil v Audito-rlumu ker bode veliko smeha in kratkega časa; po vseh teh zabavah se bodo lahko nasitili prazni želodci, potem bomo pa poskoči' li, da bo vse v zraku, samo noge bodo na 'tleh. Torej 11a svidenj< se poz-tako tudi na-dalo chika-slovenska nasel-jšega voja-atneriško mornarico v sv l ovni vojni. Dasirav-no še .v šolskih letih, se je šel borit za domovino, ali za dosego svetovne demokracije, lzuied milijonskega števila ameriških bojevnikov v tej vojni, je bil nedvomno naš Mat hew Duller najmlajši. pa tudi najbolj pogumen. Zato je državni vojni department zahteval tudi njegovo sliko, katero bodo obesili v vojnep muzeju v vrsto junakov. Izmed peterih zlatifPzvezd, katere nosi Službena zastava v glav nem uradu K. S. K. J. in v uredništvu "Glasila", žnači prva zvezda našega rojaka pok. sobratd Matička Dullerja, člana Mlad oddelka št. 78 v Chicagu. Njegovo ime, bo ostalo torej za vedno zapisano v analih naše podporne organizacije. Bodi mu ohranjena čast i* slava! ^ Uredništvo "Glasila" poklanja te skromne vrstice temu mlademu našemu pok. ssbratu v spomin 11a njegovo drugo obletnico smrti (S. aprila 1918) v nadi.-da bodo^te vrstice saj deloma potolažile njegove še vedno žalujoče stariše. R. I. P. _ pojde za nove zvonove. Torej rojaki na noge! Pomoč je nujna Ali boš cenj. rojak (nja) tudi ti kaj prispeval (a), t da boš zapisan v zlato spominsko knjigo cerkve sv. Antona? kjer se bo tudi v tvoj namen ondi glasil zvon in pel slavo Bogu ter Mariji, kakor se je glasil pred leti na/.a;- Kdor hoče zvedeti o tem kaj več pojasnila, naj sc obrne osebno, ali pismeno 11a zdolej navedeni naslov. / .Apeliramo k sklepu sc enkrai na paše domačine Sirom Amerike, da k temu kpj pripomorete; vedite, da brez pomoči nas (A-merikancev) ne bodo imeli pri ■Antonu nikdar novih zvonov. S\ Prošnja. Z ro jaški m pozdravom Frank Žalec, Marko Čadonič, Mihael Jaketic. Mihael Žngelj. Pisma i darov* prejema Mihael Žugelj, 5117 Butler St. Pittsburgh, Fa. ŽENSKE PRISTOPAJTE PODP. DRUŠTVOM! K Kje so naši starokrsfjski zvonovi? Pok. sobrat Mathew J. Duller. t' * 1 ■»■»■• Da so tega junaškega mladeniča v resnici čislali vsi njegovi tovariši nam dokazuje tudi dejstvo, ker so le ti zložili skupaj lepo svoto za nagrobni kamen, kateri je bil lansko jesen postavljen Tia pokopališču v Summit, 111., kjer počiva SV domači, rojstni grudi. Mrs. Matilda Duller, mati pokojnega Matička, ki je-že več let predsednica dr. Mar. Poni. št. 78 nam je izročila sliko njegovega groba, oziroma sliko, tega kamna, kojo prinašamo danes na tcin mestu, v spomin na drugo, obletnico njegove smrti, j Kamen je k časno- izklesano delo iz marmorjaf'Kakor vidite, i-ma na levi strani izklesan poševni križ, na desni pa znak mornarjev s sidrom. Pod istim je napis: Zdolej podpisani kličemo in prosimo vse za pomoč, posebno ameriške rejake iz vasi Zilje na Dolenjskem. Čfijte glas in usluši-te prošnjo naših rojakov onstran oceana.— Kakor znano, jc minula vojna po vzročila toliko žalosti, kot še nobena druga. Ni bilo.zadosti da so naši -bratje kri orelivali. ampak nazadnje je vojna sila še vse zvonove pograbila in vzela. Tako i-ma naša kapela sv. Antona v vasi Zilje na Dolenjskem saifto en mali zvon, dva, ta velikis sta šla za topove. Ali ni bil {o tudi veliki udarec za naše rojake, ker zvonovi so bili v veliko veselje ljudstvu v stari domovini. Ko so se oglasili zvdnovi kapele sv. Antona v Ziljah, se je čulo 2 ure na okrog njih glas; toda zdaj ni več tega zvonenja, ker je zvonik sko-ro prazen. Ali naj pustimo cerkev brez ,zvonika? Pojnislimo malo na velikansko deloNiaših o-četov ter mater,-ki so S trudom zgradili krasen tempelj božji na onem visokem hribu; morali so nositi kamenje 11a glavah, ter vodo potrebno pri zidanju. To so delali, da so svojim potomcem postavili trajen spomenik, katerega bi morali mi lepšati in čuvati. 'lukaj v naš? naselbini v Pitts-burgliu, Pa., smo se zavzeli podpisani na prJSiijo naših rojakov v stari tiomovini nabirati doneske za nove zvonove. Začeli srno s kolekto dne 7. marca in hvala Bogu, rojaki nam gredo zelo na roke, osobito oni iz vasi Zilje na Dolenjskem. Eni dajejo kar po Nagrobni kamen Math. J. Duller-' \ Ja. društev bodo . toraj imele svoj sejm prvo neideljo po Veliki no-Jvsi, stari in mladi dne 18. apri NAZNANILO. Iz urada društva sv. Veronike št. 115 Kansas City, fcsms. (Naznanjam vsem članicam našega društva, da bomo imele velikonočno skupno sv. obhajilo na kakim darom, se za to že vnaprej pa želim veliko napredka Belo nedeljo, to je dne 11. aprila pri osmi sv. maši. Sklenjeno je bilo, da se morajp vse Članice u-deležiti, kakor se to spodobi vsakemu katoliškemu društvu. zahvaljujemo. Odbor društva "Kraljica Majnika." Odbor društva {'' Amerikanska Slovenka." Evelethčan. Geslo 4. S. K. J. je: Vse z^ve; r<^ dom in narod! Sloga..— Brat sivo. — Fomoč. — "Erected by the boys of the U. S. S. Annapolis in memory of Mathew John Duller whd died in the service of the Country at Tampieo, Mexico April 5. 1918 Aged 15 years 8 months.^ Rest in Peace. V slovenskem prevodu: Postavili fantje V. S. bojne ladje "Annapolis" v spomin na Mathew Johnv Duller-ja ki je umrl v službi za domovino v tampieo, Mehika dne 5. aprila 1918 star 15 let in 8 mesecev. - Počivaj v miru! I —; John Čadonič, po domače Kos, je dal v to svrho en Liberty bond za $50.— Denar dajemo sproti na banko za časa, dokler se ne zve za ceno zvonov in dokler ne bo poslan denar v staro domovino tamosnjemn cerkvenemu odboru ki bo skrbel za nakup novih zvonov. v. Torej prosimo naše rojake* po širni Ameriki da bi šli tatfoj 11a to plemenito delo. V naselbinah, kjer žiyi več Slovencev iz našega kraja, naj se zavzamejo ter pošljejo nabrano svoto v stari kraj ali pa na zdolej navedeni naslov. Pri tem jii nič prikritega, ker mi bomo položili ves račun v javnost, v.^e, — do .zadnjega centa Čuli smo že iz ust kake čudne modrijankc sledeče besede: 'Kaj meni mar društvo? Saj je moj mož zraven! Za ženske ni treba riikakih društev." — Tako, pri jatcljk'a, le počasi. Ali si naredila z boleznijo in smrtjo kako pogodbo (Ja te ne prjdeta nikdar o-biskat? Ali boš ti večno živela! Dosti je razlogov in vzrokov, s katerimi lahko dokazemo, da jc podporna organizacija za žensko (rftater) ravno tako potrebna, kakor za moškega (očeta.) Star pregovor nam veli, da pridna gospodinja tri vogale pri hiii podpira, gospodar pa samo enetea. Ako nima torej hiša zadostne opore, jo lahko vsak vihar podre. # ^ Ako umrje gospodinja, bo pustila za sabo ravno tako visoke račune zdravnika, bolnišnice, lekarne, pt>grebnika itd. kakor moški. Afco zapušča žena kaj otrok, so isti prepuščeni njenemu možu (očetu) v oskrbo. Moški dva do trikrat težje vzgaja dceo, kot matere, ne samo v duševnem, ampak tudi v finančnem oziru. Le vprašajte kakega . omilovanja vrednega vdovca s številno "družino; ta Vam bo to potrdil. Pri vzgoji otrok * ima 2krat toliko stroškov kot pa za časa pokojne žene. Nobena ženska naj bi se torej ne branila stopiti v podp. društvo. Ako je zavarovana tudi ona. so vsled tega vsi glavni stebri pri družini obdani z zaščito ali varnostno ograjo. In če ima morebitna vdova kaj otrok, je zopet njena materinska dolžnost, da je tudi- ona zavarovana za slučaj nezgode, ali smrti. Ženske, pristopajte torej k podpornim društvom ! - * • KAJ SEM JAZ? Jaz sem podlaga vse trgovine, podlaga vsega napredka. Jaz sem oče ženialnosti. "Jaz sem sol, ki daje slast življenju. Jaz sem postavil temelj vsemu bogastvu v Ameriki, od Rockefeller ja nijdol. Mene'mora te ljubiti, da vam boui naklonil svoj blagoslov in sadove. Jaz učinkujem da je Vaše življenje sladko in uspešno. Mladeniča jaz lažje izpopolnim, kakor pa njegovi lastni stariši. Bedaki me sovražijo, modri iu previdni pa ljubijo. Jaz sem zastopan v vsakem hlebu kruha, ki pride iz peči l pri vsakem vlaku, ki križa kontinent* na vsakem parniku. ki plove po vodi; z eno besedo: mene najdete povsod. Ves napredek je samo od* mene odvisen. Kdo sem jaz? Kaj Napor ali delo. • sem jaz" — Razpis službe. .» _ » ——— V službo se sprejme v glavnem uradu K. S. K. J. pisarniški pomočnik ali pomočnica. Zahteva se popolno znanje slovenskega in angleškega jezika v govoru in pisavi. Stenograf ali stenografitska imata prednost. Ponudbe glede dosedanjega službovanja in zahtevo plače naj se pošilja na: Glavni urad K. S. K. Jednote, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Prostoovljne prispevke za vojne sirote v stari domovini sprejema Rev. John Plevnik, 810 N. Chicago St., Joliet, 111. in uredništvo našega lista. — Ali ste že kaj prispevali v ta namen? (Nadaljevanje.) ^ Sedaj koliko pa imamo Življen-skih st.anov? Stana ki se bistveno razlikujeta sta samo dva: stan zapovedi in stan evangelijskih nasvetov. V teh dveh jih je nam: reč mnogo, ki niso bistveno, temveč samo slučajno različni, katere bi lahko nazvali vrste pokli-eov. ta razlika ni povzeta iz človeške breznačajne modrosti, toda direktno iz življenja in iz besed Božjega Odresenika, *kateri je v vseh in za *še stvari nam postal kot vzgledni Ueenik. Skozi trideset let je živel v tihem in samotnem kraju mesta Nasareta. o-trebne molitve, vestno spolnje-vaje vseh najnaravnostnih tesarskih po^Jov, nad vse najpopolnejša ubogljivost napram njegovi Materi in njegovemu krušnemu Očetu, to je bil njegov stan; iij ta njegov stan je bil najlepša predpodoba stanu božjih zapovedi, v katerem mu slfcdi največje število njegovih 1 naslednikov, kristjanov, in enkrat bode prišel oni dan, ko se bodemo zedinjeni v nebesih, skupno z njim veselili4 Trida že v njegovem dvanajstem letu je on svojevoljno zapustil očeta in mater, ter tako pretrgal vezi s katerimi četrta zapoved veže otroka k svojim starišem, da je zamogel na ta način slediti višjemu klieu -Nebeškega Očeta. On stem vodi naše nagnjenje do višje popolnosti, katere smo se dolžni vsi oprijeti. Njegovo javno življenje je prosto vsakih najmanjših zemeljskih vezi. On posveti to življenje edino službi Nebeškega Očeta; On ne išče nobene zemeljske časti, toda ima v obzirju samo višjo slavo Boga in zveličan je njegovih bratov; tako nam On razjašnjuje to popolno življenje bolj natanko it^ ga podaje onim na ogled, kateri so presiinjeni z njegovo ljubeznijo in ljubeznjivostjo, ter zaupajo v Njegovo milost, se ne zadovoljujejo le z zapovedi, temveč se tudi s svetim Petrom odzovejo Njegovemu povabilu: 4 'Učenik,sledil ti bodem, koderkoli bodeš šel (Matt'h." 8, 19.) In ne samo v svojem lastnem življenju je odrešenrk izrazil to bistveno razliko med stanom zapovedi in stanotn višje popolnosti, temveč jo je tudi učil in razlagal mlademu fantu, ko ga je vprašal kakšen stan življenja bi si naj izvolil. "Če hočeš stopiti v večno življenje, nm je rekel Kristus, spolnjuj Bolje zapovedi." Dober mladenič mu je odgovoril: "Vse te sem spolnjeval od rane mladosti, kaj še zdaj potrebujem? Kar je bilo potrebno sem bil storil;'.držal sem se vedno po božjih zapovedih; ali je še kate-tera popolnost višja nad to; po katere j zamorem *trmeti?" Je-z"s mu ljubeznjdvo odgovori: 'Če hočeš popolen — ker ni ravno/potrebno za samo pridobitev večnega življenja, — pojdi- prodaj kar imaš in porazdeli med uboge, in pojdi ^za menoj." Potemtakem se nahajata, kuz-veličanju kakor smo videli in se prepričali samo dva bistveno razlikujoča stana življenja; stan Božjih zapovedi, katere moramo vsi spolnjevati, če hočemo enkrat zadobiti večno zveličanje, in stan višje popolnosti, za one kateri niso zadovoljni samo f tem, kar je absolutno potrebno temveč se zraven voljno obveže jo z uboštvonr, devištvom in ubogljivostjo, katero nam ponuja evangelij in željno sledijo njihovemu Božjemu voditelju in uče-niku J*olj' skupno in popolnejše kSkor je pa absolutno potrebno da bodo enkrat zamogli stati vi šje in bližnje Kralja Nebes in zemlje. Stan Božjih zapovedi navadno rečeno, je stan kristja nov, kateri po Božji veri prebije jo svoje življenje na tem svetuj Stanu popolnosti (zapomnite si dobro stan popolnosti, n€ (Vseb-na, posamezna popolnost sa je verski stan Katoliške ee^ nazivlja se stan, ker cerkvi se nekateri jo z trdnim spolnj čednosti, uboštva, eis koršeine. Med tem dveml ma, to je med stano !xt stanom višje harmonična zveza, poklie posvetnega duhovna, katerega lahko nazivamo z besedo stan v kolikor sprejme z obljubo prostovoljno devištvo, kakor tudi pokorščino napram svojemu škofu, trden in stalen značaj, ki je višji nego oni božjih zapovedi. V stanu zapovedi imamo namreč vrste poklieov. Raznovrstni posli in obrti ne spreminjajo na noben način stanu zapovedi: ravno tako tudi ne ' spreminjajo verski rodovi in kongregaeije mož, stanu višje popolnosti. Sol-nc^ porazdeluje Nsvojo svetlobo v sedem delov. *tebešk6 solnee za nas popotnike na zemlji je Bog-Človek in Njegovo človeško življenje, ravno zategadel, ker je neskončno svet, pada Njega blišč v oči opazovalca v brez številnih ^žarkih, vsi ti žarki vodijo k Njemu, večnemu ftolneu nebes, kakor je Sv. Janez imel pred očmi Boga človeka v nebesih. 2) Sedaj, cev tem obziru vprašamo o dolžnosti^ starišev, kaj so stariši dolžni storiti kar se tiče izbiranju življenskega stanu njihovih otrok, je samo ob sebi jasno, da stariši nimajo pravice in potemtakem še manj pa dolžnosti - samosvojno odločevati, kajti kakor smo videli je živ-Ijenski stan za vsa;kega posameznega človeka Božja vblja, stan katerega Bog kot vesolni vladar in gospodar vsakega posameznika kakor tudi cele človeške družine odkazuje vsakemu posebej. To izbiranje namreč spadtj med meje/ osebne prostosti, katero morajo še celo staViši sami vpo-števati. Sin ali hči morata pri izbiranju življenskega stanu rešiti to zadevo z Božjo pomočjo sama zase, kajti ona dva sta edina, ki sta Bogu odgovorna za pravo izbiro. Oče ;n mati nimata pravice reči otroku: "Gltjj, da si izvoliš ravno ta stan, ali ti se moraš odločiti za stan Božjih zapovedi"^ ali kakor se navadno sliši med ljudstvom. "Ostani med svetom", aji "Ti moraš v samostan, ti moraš postati duhoven.' Iz tega nepravilnega postppanja zna priti največje zlo in tiran-stv£ za sina ali hčer. Inr kakor starišv nimajo .oblasti zapovedovati, -kakšen stan si naj njihovi otroci izvolijo; Jail i <;|tan Božjih zapovedi, ali stan višje popolnosti, tako tudi nimajo pravice prepovedovati taisto s sledičimi izrazi: "Zapoyedujent ti, da ne o-staneš med svetom, ali glej, džf mi ne greš,v samostan." To ti-ranstvo se lahko pokaže na zunanje in v duševnem . življenju njihovih otrok; ima različne vr-prihajajoče iz u' ste posledice fc^azov ali odklonitve njihovega, V vsakem slu- izvoljenega stanu, čaji*, je to dober dokaz, da stariši ki so postali krivi teli vrst pregreškov, nikakor ne ljubijo s >ravo ljubeznijo svojih otrok; ne zaradi Boga, ne zavoljo nebes, toda ono osebno poželjenje in svetovni dobičke jim smrtno pobija to ljubezen v njihovih srcih, ali če že tega nočejo, pa toliko bolj zmanjšuje. Toda, kaj naj stariši Store? kaj jim je dovoljeno storiti, kar se tiče tega veleporaeinbnega vprašanja njihovih otrok? (Dalje sledi.) (Nadaljevanje.) Bolnica se je dvignila v postelji. Zastrmela je v brata, od njega so se odvrnHe plašne oči proti Oknu, kakor da upa in pričakuje, da zagleda ob oknu bledi, objokani obraz hčerke, zroče s prose-čim pogledom v sobo: "Odpustite, mati. . ." "Vrni se, dete, vse je odpuščeno. . " A glej, hi je zazrlo oko. Pač pa je videlo v svoji plašnosti in zbeganosti pošastno belo ženo, ki je stopala naglo mimo oken in je udarila mimogrede s koščeno roko po steklu, da je v vzdrhtelo in zaječalo. In zaječalo je srce materino v smrtnj grozi. "Odšla je, Andrej, Bog ve, kam pojde, v smrt morda. Hiti za njo, Andrej; pri petty rai^ah Kristusovih. . ." Drhteče in z grozo je prosila duša materina, da se je vstraši-la dremajoča Katrea in je zaih-tela glasno. "Saj pojdem!" Vesel je bil, da je mogel vun iz sobe. Dušila je tudi njega tajna groza, moreča slutnja^ vstala na doma v zriemirjenem srcu. Tedaj pa je šlo že daleč dol po hfibu zavrženo in okupano človeško srce .smrti naproti. Nobene druge poti ni videlo več razen poti v smrt. Ni upalo nobenega odpuščenja več razen odpušče-nja, s. smrtjo kupljenega. Nobene sreče ni pričakovalo več Vego srečo v smrti. nobenem miru ni-hrepenelo več razenrpo večnem miru, po miru v smrti. Ker zaman vsako drugo hrepenenje, o srce! Hodila je zdaj naglo, kakor blodeča misel, polagoma zdaj, kakor na smrt utrujena, v večni sen se že pogrezajoča. Sla je,- in njeno življenje je šlo z njo; zlata njena mladost z vso srečo ih z vsem mirom, blagim in blagoslovljenim. "Glej, Jerica, kolikokrat si hodila to pot vsa leta od najnež-nejše mladosti *em in kako si bila srečna, kako nebeško bfažeha! Ker n iše bilo greha na vesti!" Spominjala se je, kako je hodila (k prvemu svetemu obhajilu, ko ji je kupil stric Andrej, ker mati je bila prerevna, oče pa je počival v grobu že od četrtega leta njenega življenja, belo obleko, krstna botriea pa je poslali lepo pisano obhajilno svečo. . . Zdaj vam sveti, glejte, da vam sveti tako čistim, dobrim in svetim ob poslednji uri" — je govoril v obhajilnem nagovoru stari župnik. Vsako besedo pomni še. A nji so bile govorjene zaman. Nji ne sveti ob zadnji uri! Prevelik je greh. predaleč je zašla duša od Boga. . Res, velik je greh. Ah, ko bi bila hodila danes tako čista k materi na dom, kakoršna je »la pred leti na starega leta dan s stricem, ki je zapustil zaradi nje in zaradi njene duše Trato, kateri je služil vse življenje in je bil tako tesno zvezan z njo s spomini iq s trudom vsega dolgega življenja Zaradi njej Tem večji je greh, ker se je žrtvovalo (oliko za njo. Kaj poreče pač stric sedaj? Kaj sramote? Kaj bo mislila Katrea, poreče mati, bolna zaradi njene ki ne umeva še greha? In kaj poreče on. . . on, Hi je danes si^ečen ob drugi in ona ob njem? Ah, @ @ « @ VABILO NA Večerno plesno veselico o priredi Slov. Tamb. in Pevski zbor Chicago, Illinois. 'LIRA' evi dvorani na 19. cesti in Blue Island Ave. (Severo-zapadni vogal). V SOBOTO, DNE 10. APRILA 1920 Točno ob 8. uri zvečer. 9 * . bo tamburanje, ples in prosta zabav%. Vstopnina 35c k in pijačo bo skrbel ODBOR. Slovenci in Slovenke iz Chicaga dobrodošli. S S 8 i » i greh je, mislilti, nanj! Oreh je. misliti na mater, tako dobro in slimi. Greh, misliti na Katreo, blago. Le omadežuje jo s temi mislimi. Greh je, misliti na strica, ki je žrtvoval vse za njo. Greh, misliti naSjCatrco, angela in svetnico. Kamdr pogleda, greh! Plačilo za greh, odkup za greh pa je smrt. Smrt! Streslo jo je, a obenem je Čutila skpro olajšavo v srcu. A v mislih je vrtalo in klju-valo«. "Ni druge poti, Jerica! Smrt! ♦Telenea ? Kako je poplačal ta — Ali se ne spominjaš starega greh. Ali se s smrtjo?" Pač, dfybro se spominjam, dasi je bila še šolariea. ko se je je godilo ono žalostno 'in g>ozno. Gostilničar in trgovec na Gbrnj. Po-, ljani je bil Jelene, ^iromak, ki je prišel v vas s eulico, je postal z leti bogatin. Z zvijačami, s sleparijami in z odrt i jo si je nakopičil bogastvo, to je vedela vsa fara. Ko je izročil posestvo sinu, je odšel nekoč od doma, ne da bi povedal, kam da gre. Pozneje so govorili ljudj'e, da je'Sel na daljno božjo pot, drugi, da nekam na misijon. Ko se je vrnil — ljudska govorica je trdila tako — je šel naravnost k sinu. "Polovico premoženja bo treba dati nazaj "Ker je prislepar jeno!" — Jaz ali siromakom.'* — "Zakaj?" — ga nisem prisleparil. Kdor ga je, naj.vrača." — Na kolena je padel oče pred sina. "Vrni, daj revežem in mi reši dušo!" — Hladno se je odvrnil sin v stran. "Ali se vam blede, oče?" Od tistega dne ni imel starec več: miru. Shujšan, prepadel irtz razmršenimi lasmi je postopal po najsamotnejših potih. Odhajal je v gozde nad vasjo navsezgodaj zjutraj, na tešč, in je blodil brez miru kakor Kajn, bratomorilec, po šumah ves dan. Zvečer se je priplazil domov slaboten, napol mrtev od gladu. S sklonjeni glavo, sključen w malo tednih kakor od dela osemdeseterih let zgrbljen starec, je stopal po cesti in je govoril sam s seboj nerazum-, Ijive besede. Če je zapazil slučajno še ob času človeka, idočega mu naproti, se mu je izognil v velikem ovinku ali pa se je obrnil in je zbežal pred njim, tudi pred najboljšim znancem. Ko ga je nagovoril kdo, se je zrdznil in preplašil, ga je pogledal z otlimi, od vročice gorečimi očmi in je je-čal: ' - "Ali ne vidiš, kako teži, kako teži!" "Kaj teži, Jelene?" "Greh!" Šel je po cesti. Deea iz vtse vasi so se zgrinjali ob njem in so~hi-teli za njim. "Stric, ali kaj peče?" "Stric so ga zvali sedaj, poprej gospod! >"Peče, peče. . . Gorje, gorim!' "A kaj peče, stric?" "Greh, otročiči, greh!" Ljudje so šli v cerkev. - Tudi Jelene se je oblekel praznično. S počasnimi svečanifhi koraki je stomal dol proti cerkvi, kamor v letih svoje moči in sreče ni zahajal mnogokrat. Postajali so, lju dje, gledali so z napetim pričakovanjem. In glej, res Tik pred pragom je obstal, se je zdrznil ka kor bi se zdramil nenadoma in proti volji iz lepih/sanj, je pogledal plašno, je odmajal z glavo in se je okrenil. * "Ali ne noter, Jelene.?'* "Ne smem. Greh stoji na poti.' Vsepovsodi mu je stal na poti. Težil in pekel vga je, dokler ga ni poplačal. In plačilo za greli je 'smrt: nekega dne so ga našli o-bešenega na podstrešju. Seve, na to ni mislil v nesreči v obupu svojega srca, da je poplačal greh z novim grehom Mislila je na to pač Jerica. A ne jasno je 'bilo spoznanje, ker je bilo jasno: plačilo za greh mora biti smrt! Kako je prišla v vas? Skrb je vedela, ki je šl& z njo; vedel je obup, vedel pekoči kes; tiha poletna noč je vedela, ki jo je za-grinjala s sočutnim svojim plaščem; vedela je smrt, ki jo je držala trdno za roko in jo je vodila varno, v določeni smeri — a naliva ni vedela in bi ne mogla povedati. Ko je bila v vasi, se je zaved- la za hip. Vzdrknilq, ji je srce, zahrepenelo je z difjo močjo, z žgočim srdom in s kipečo ljubeznijo obenem; videti ga še enkrat! Ob nji, izvoljeni, ga videti! V vsi sreči! A močnejša nego želja njenega srca je bila roka usode, ki- jo je prijela krejikeje, v'fittpeh^nK : Kekoč je 'govoril nji one lepe be-sedee. Ni še brž dolgo, a vendar neskončna večnost, muke polna. . . Tiho, o srce,* mirno, o duša! — lej, ali ne prihaja nekdo m _________ m NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjava pre-žalostna vest o smrti najune ne-pozabljene hčerke Marije Šterk ki je dne 19. marea t. 1. po kratki in mučni bolezni spre videna s sv. zakramentom poslednjega o-lja zaspala v Gospodu v nežni mladosti, stara osem let. Ob tej težki uri izgube .naše ljubeznive in nepozabljene "hčerke si stejeva v dolžnost, da se iz srca zahvaliva vsem, ki so nama že na katerikoli način priskočili na pomoč. Srčna hvala čast g. župniku Rev. John Perše in čast. šolskim sestram za njihovo blago delo ter trud in »šolski mladini za darovani krasni venec svoji tovar-šiei v zadnji pozdrav, i/irčna hvala John-u in Marjeti Ijfžal za vso njihovo požrtvovalnost in trud, posebno zato ker sta bila ves čas od začetka bolezni naše drage hčerke in do konca vedno pri nas in sta nas tolažila, kakor tudi le-P£ hvala jima za krasne cvetlice. Iskrena hvala Josipu Slak in soprogi, dalje gospej Hovey in sestri; gospe j J. B. Laschek; gospej W. Miller; Mrs Pitz Patriek in Mrs Mc Carriek. Srčna hvala gdč. Mariji Sterk za njeno blago delo. Še enkrat lepa hvala vsem imenovanim in neimenovanim. Vsemogočni Bog naj Vam stotero poplačaj Tebi pa, nepozabljena. draga hčerka in mila sestrica kličemo: Počivaj v mini. Svetila ti večna luč in prosi za nas Boga v nebeških višavah! Priporočamo jo v blag spomin in molitev vsem članom ter članicam Mladinskega oddelka K. S. K. J. Žalujoči ostali: Peter in Marija D. Šterk, stariši. Peter; Ana, Helena in Margareta, /sestre. Kansas City, Kans, dne 26. marea 15120." 4 črez dvorišče ? (Dalje sledi.) ZAHVALA. S tem si štejem podpisana v prijetno dolžnost izražati tem po- -' -- ; tom iskreno zahvalo vsem dolio- Poslušaj! jznačenim ter drugim našim pri- Rabil sem Trinerjev American jateljem in znancem, ki so mi.. Elixir of Bitter Wine in Trinerjev nf stranica časa jsko jie- Angelica Bitter Tonic v moji dru-1 varne bolezni mojega soproga, žini zoflet in zopet in kjer razna ah ki so nam ze na ta -ali on, zdravila niso pomagala, so ta zdra>ačm pomagali v tej bolezni m so vila dosegla največje vspehe. Vam1 hodil, obiskovat. udana Mrs. M. Thier." To pismo Najiskrenejšo in najlepšo zalije bilo pisano v Nazareth, Texas, val o izrekam predvsem Mir Hele-Marea 8. 1920. Tu ni potreba no- ni Kušar za vso njeno požrtvoval-bene razlage. Ako trpiš na želod- nost; njenega plemenitega src* cil, Trinerjev American Elix'ir of ne bom nikdar pozabila. Hvala Bitter Wine je ravno zdravilo, ka- dalje g. John Košiček, Mrs. Mi-tero potrebuješ in za pokrepenje mi Novina, Mrs. Antoniji Zupan svojega zdravja in po bolezni je in Mr Louis Duller ju za obiske in Trinerjeva Angelica Bitter Tonic izkazane usluge. Hvala lepa tudi najboljše zdravilo, kakoršno mo- Fatliru Kazimirju Zakrajšek, ker reš imeti v svoji hiši. V slučaju je'prišel mojega bolanega moža prehlajenja in kašlja poskusi Tri- sprevideti že tako pozno v noči. nerjev Cough SedatiVe in m rev- Iskreno zahvalo * izrekam tudi matične in neuralgične bolečine, vsem cenj. mojim tovaršicam trganje, kupi Trinerjev IJniment! (slamnikaricam) k tvrdke Eiger, Tvoj lekarnar ali trgovec z zdra- ki so — dasiravno so bile na štra* dli ima vsa Trinerjeva zdravila vljku — nabrale zame ter mi izro-zalogi. — Joseph Triner Company, Čile $50.00 podpore. Bog Vam So. Ashland Ave., Chieago, 111. vsem stotero povrni! (Adv.), Hvala Bo^u. nevarno bolestno _______—__——— stanje mojega moža se obrača že . na bolje in upam. da bo kmalu NAPRODAJ popolnoma okreval. je dobroidoča prodajalna z groce- y(lana \n hvaležna Vam: * rijo in mesom v sredini slovenske ^ Jennje Poga<-aT- naselbine v Jolietu. w ^ place. Za pojasnila vprašate lahko po j dnc ^ mniva 1920. telefonu: Joliet 4413, ali pa piši- j * te na glavni urad K. K. Jedno-1(Adiertis.,) _• te, 1004 N. Chieago St., Juliet, 111. (Advertis. 12, 13, 14.) POZOR SLOVENCI! SESTRE! Delo dobi. več Slovencev (moš- . . *ikih) v naši tovarni za izdelovanje Ali ste zdrave, krasne, vesele kot . v . .v,., vam je namenjei dar naravef Ako' in presanje fotiografskih rekor- ne tedaj pilite po na&a pojasnila, ka- v Grafton ,Wis. Delo je __!*l • -__4 «« v« nneo. tere vam 'poMjein0 zastonj, in zapeča teno. JU VITO LABOBATOBY. Dor mont Branch 112, Tittsburgh, Pa. Zastave, bandera, regalije in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN ~ 2107 S. Hamlin Ave. Chieago, 111. na dan od kosa. Tu je dosti stanovanj in prostorov za boarde ; hiše so obdane z lepimi vrtovi; v bližini se pa lahko lovi ribe za krat k o-časje in zabavo. Zglasite se osebno, ali pišite na: The New York Recording Laboratories Inc. Grafton, Wis. ( (Advert is.) EST ■ ' ----- - - '. , ^ - . 'S -— t Ždralenih Mmk jW mm^m m m mu ■■ im ^^ Uredniitvo in upravnittvo: Wmt 22nd Plača, — Telefon: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Za «Une, mi lato. Za taosemstVo V. Naročnina i $0.96 , 1.60 , 2.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION of the ■■ ■ UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholie Union of the United States of America. __ 1951 West 22nd Place, OFFICE: Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. t Subscription price: per year................. ..................* j go 2.00 For Members. For Nonmembers Nr Foreign Countrijiu . .... ... . ..... ........ Kaj je boljševizem? (Spisal Frank Crane v "Chicago Daily News".) Nevarnost boljševizma prihaja od iztoka, in ne od zapada, Tamkaj je najti nedvomno dobro organizirano gibanje med vodji boljševikov na Ruskem, .ki širijo boljševiški duh čez mejo: na Kitajsko, ir Mandžurijo, na Turško, v Perzijo, Indijo ter v druge iztočne pokrajine. Boljševiški agitatorji imajo gotovo tamkaj več uspeha, kakor pa v Evropi in v Ameriki. . - . . «,-* < . | V svetovni zgodovini nastopajo včasih posamezni narodi »v javnost samo radi- tega. da bi zgodovina pisala o njih junaškem nastopu. Boljševizem prihaja iz več različnih načinov.; 1.) Povzroča ga: nemir, zapeljivost, zavist, sovraštvo in ti-ranstvo. V teni pogledu je v iztočnih krajih boljše polje, kot pa na .zapadli, v Amerikiv Veliki Britaniji, Franciji ter drugih evropskih drža. ah vživa namreč ljudstvo več svobode, kot pa na iztoku, tako tudi več pravice do samovladanja. Na iztoku je med tamošnjimi narodi vobče ali manj prevladovalo tiranstvo. Ljudstvo iv teh krajih ni dobivaio zadosti hrane ter svobode, ker ga je tlačila avtokracija. 2.) Boljševizem znači zaroto k ustaji in nasilen preobrat kake vlade. Odvisen je od razpoloženja te volje ljudske druhali, ,čc hoče .slediti zapeljivemu voditelju. V tem je orijent dobro izvežban, med tem ko tu pri nas na zapadu ljudstvo ne posluša rado krivih prerokov. 3.) Boljševizem je prikladen primitivnim življenskim pogojeni, •kakoršni se nahajajo na iztoku; je pa vobče neprikladen in nezmožen za višji razvoj soeijalnih ter trgovskih odnošajev, kakoršne imamo piy nas na zapadu. Boljševizem je namreč pospeševalec lenobe in brez- delja. ■ 4.) Boljševizem je revolt* enega razreda napram drugemu. Azi-jatski narddi so živeli že>toletja pod dominacijo razrednih idej in so bili daleč ločeni od zapadnega sveta v naziranju demokracije. 5.) Boljševizem je avtokracija; primerjamo ga lahko ravno tako earizmu in kajzerizmu. Z drugimi besedami povečlano: boljševizem je militarizem ter absolutizem, nahajajoč se v rokah proletarijata. Če bodo v Aziji izvedli boljševizem, se bo to izvršijo po načrtu, ki jc tam že udomačen. Napredek civilizacije na zapadu se iii opiral'sapo na vo*a. Od Viljema, ali Abdula do Trockija pelje umetna pot, kamor dospešlahko v enem dnevu; d^ bi pa dospe! od Lincolna ali Gladstona do Trockija, bi moral potovati več stoletij. V v H.) Zapadna civilizacija je bila prepojena z ideali krščanstva že tekom zadnjih 2000 let. — Bili so pa tudi na Ruskem oznanjevalci teh idealov, ne pa še po celi Aziji. Rusom se ni treba tolikA bati delovanja tamošnjih rabinčev, ki nr;v nikaki primeri tako nevarno, ikakor je bilo nevarno delovanje Eme Ooldmanove ter amaternih revolucionarjev tu v Ameriki in na Angleškem. Boljševizem prihaja, kakor sem že * »menil, vsled slabe izobrazbe, nevednosti, fanatizma, hudega sovraštva. krvoločnosti, icoje nclepe lastnosti so bile doma na iztoku. funtov fižola, 8 funtov _Ali: funtov moke, funtov fižola, 1V2 jedilnega olja in 12 kangelj mleka. v Za $50.00 se dobi: 140 funtov moke, 50 funtov fižola, 16 funtov slanine, 15 funtov masti, 12 funtov mesa (Corned beef) in 48 kangel mleka: — Ali: 140 funtov moke, 50 funtov fižola, 45 funtov olja in 48 kangel mleka. Ta način podpore smatramo zelo umestnim. Denarja imajo na Dunaju dosti (iz papirja), manjka jim le živeža in blaga. Kdorkoli ima na Dunaju ali iv nemški Avstriji še "kakega svojega sorodnika, mu sedaj lahko pomaga na ta način, da kupi v banki draft za živila. V Chicagi izdaje take drafte First National fianka in Northern Trust Co. Da vlada na Dunaju resnično velika beda, nam priča dejstvo, ker je prejelo uredništvo "Glasila" te dni od dveh strank z Dunaja posebne zelene kartice ali prošnje. Eno izmed ttfi je pisala nepoznana nam rojakinja Emilija Golia, učiteljica, Streihergasse 8. Wien 111., z opombo: "Prosim, pomagajte!"; drugo kartico srtio pa prejeli od nepoznanega nam rojaka Antona Grubišic, nadgeometčr, Streihergasse 8, II./13, Wien III., z jednako opomlbo "Prosim pomagajte!" — Komur sta ti dve stranki znani, 'ali morda celo llaj v sorodu, naj se jih usmili. Naslov smo navedli tukaj in način pomoči. Morda se bo tega ali drugega usmilila kaka samaritanska ameriška slovenska družina? Denar ali prispevke prevzema tudi uredništvo našega lista. — Glasilo skmo nima na razpolago nobenega denarja v slične namene. Naj še navedemo tukaj besedilo kartice, katere smo prejeli. Na eni nasloveni strani se čita v angleščini, na naobratni pa /v nemščini: "Ameriška Relief" administracija jc ustanovila na Dunaju (Avstrija) sfoje amerišiko skladišče blaga, V vsaki banki v Združenih dr-žanah lahko kupite nakaznice za to ameriško skladišče, kojo morate nam na Dunaj poslati. S to nakaznico bomd dobili v onem skladišču ameriška živila. v 4 Ml v Avstriji trpimo veliko pomanjkanje živil. Zavitki posameznih oseb ne dospejo običajno na cilj (semkaj). Kaj nam pomaga denar, če ne moremo kupiti zanj potrebnih živil? Pomagajte nam v naši stiski s tem, da nam kmalu pošljete nakaznico za ameriško skladišče; (Ime in naslov,prosilca.) .Opomba: Natančna pojasnila o tem daje: American Relief Administration, 115 Broadway, New York City, X. V., ali pa Vaša, ali kaka bližnja banka. Pišite naslove natančno in ne okrajšano.'' ; ' Kako so Dunajčani hvaležni dobrosrčnim Amerikaneem, nam priča naslednja brzojavka in ivelikonočni pozdrav, katerega je poslal te dni predsednik Avstrijske republike—Seitz, ameriškemu ljudstvu: "Hvala za številne živilske nakaznice, izdane na ameriško dunajsko skladišče! Ž njimi nam bo mogoče letošnjo Veliko noč razveseliti marsikatero ubožno družino. Hvala vsem plemenitim in dobrosrčnim ameriškim darovalcem; želim t,sem istim/vesele občutke letošnjo" Veliko noč, ka-koršne bodo imeli pri nas ohdarovanei." , se- dan mož in žena od domala jo? Žena bi morala prepustiti o- troke samim sebi. Kaj se v takem slučaju lahko doma pripeti, veste sami dobro in mi tega ni treba še t uka jpovdar jat i. Kaj bi bilo v slučaju, 5a bi moral iti moz (<^če) kot zastopnik društva na konvencijo, žena (mati) pa tudi kot zastopnica s\;ojega društva. Nastal bi prepir, kdo naj gre. Ako gre mož na gl. zborovanje, ostane žena doma, da varuje družino (otroke) in vse biwh "All right" ko-bi se vrnil mož domov. — To je vse, kar sem imel v mislih da napišem za to razniotri-vanje za danes. Upam, . da bom čital sodbo o tem še od številnih drugih članov in da se 4iodo kolone razmotrivanja vedno bolj in bolj večale. Razmotrivanje v prilog XIV. konvencije upam, da vsa kdo rad zšsleduje in čita? K sklepu pozdravljam vse članstvo K .S. K. J. in vse Slovence v Ameriki, osobito pa naše mlade Člane tel* članice. Jolietski mladenič, (član K. S. Kj. J.) : Štirinajsta konvencija K. S.' K. Jednotc se bliža; predala k raz-i motrivanju so odprta, ki naj bi služila v prospeh Jednote. Stee^-tonska društva št. 42,. 67 in 114 izvolila so si odbor, katerega ne-loga je predlagati in odgovarjati o različnih točkah. Namen te jednotc je jedna-kopravnost; jednake dolžnosti, jednake pravic«. Plačaš svoje prispevke, si član Jednotc; zanemariš svojo dolžnost, izbrišejo te. To je moralna sila vsakega društva; kjer je pa, sila, tam mora biti pravica. Obedve ■lastnosti sta v glavnih uradnikih, kateri morajo vestno .in nepristransko opravljati svoje dolžno* sti. Vsak član, ki ima, gotove ANJE 0 ? w __V STARI DO- TEKOM VOJNE. Predaval Rev. Jeronim Knoblehar dne 1. marca v slov. cerkveni dvorani v Chieagu. IX. no odnraviti s tem, da bi članst- zmožnosti, ima pravico do teg# Opomba uredništva. — Nasto- vo glasovalo samo ia en občeval- a,i urada. Vsako društ- pne vrstice, ali razmotrivanje!ni '(uradni) jezik. In kdo bo z vo ima jednako pravico, da je. smo prejeli od nekega mladega magal? ^koto gotovo oni, ki bi (•lana nekega jolietskega krajev- zahtevali angleščino. — S tem bi nega društva K. S. K. J. Njego-'se naravnost zadajalo smrtne vega fimena na izrecno željo ne udarce in pogin našemu milemu v,ti -""J"' objavimo. Povedano naj bo pred slovenskemu jeziku ter narodu, delegatov na konvencijo.. Kje je vsem, da je spisal navedenee ta Td* bi povzročilo še druge sitno-! Montana, kje Connecticut, in kje članek v anirleškem ieziku L-(»r Kti nri dmatvih in ToHnnfi Vniifc so druga društva po širni Ameri- 7Hstopano pri glavnih k on venci-, jah ali zborovanjih. Različne zapreke pa mnogokrat ovirajo društva, da ne morejo poslati svojih članek v angleškem jeziku, ker še ni popolnoma izvežban v pisa* vi slovenščine.; govori pač dobro svoj materni (slovenski) jezik, ter tudi rad čita "Glasilo K. S. K. Jednote", in ga po zatrdilu dobro razume. "Čast in priznanje takemu zavednemu in rodoljubnemu ameriškemu Slovencu! Vsemu članst- sti pri društvih in Jednoti, ko jih nečem«za enkrat omenjati. Jaz, sam sem star šele 18 let; slovenskega jezika ne razumem še do cela; p^, če bi redno ne hodil na seje in če bi ne čital slovenskih časnikov, bi še toliko slovenščine ne razumel. JaT sem bil . rojen v velikem mestu Chicago; vžgojen in izšo- Nesrečni Dunaj. vu naše Jednote svetujemo, da I lan na tukaj v Jolietu. TOREJ naj pazno prečita njegovo raz- POSPEŠUJTE SLOVENSKI JE-motrivanje. ki se glasi v dobese- ZIK, NI PA TREBA ^ISTEGA U-dni prestavi sledeče: NIČEVATI! "Pošiljam Vas samo nekaj vr- V neki drugi izdaji "Glasila" stic, s katerimi hočem izraziti sem čital priporočilo našega so- Š tragičnim pad^ent vladanja Habsburžanov, ki so imeli na Du-najn svoje tiransko gnezdo, je prišlo po veliki katastrofi prokletstvo tudi na nesrečno dunajsko meščanstvo ali prebivalstvo. Posledice nekdaj tako ošabnih, krivičnih in samopa&iih dunajskih vladarjev trpi sedaj mesto Dunaj v vedno večji meri, Skoro vsi člani dvorne kamarile so pobegnili z nekopičenimi milijoni v Švico in druge "varne" kraje; nesrečno, svoječasno 4tako ivda». T JolieU DL dne t. april. um. Imkorporirsn« ^ .»eui*, dritTi Illinois, dne 12. jaanarfe 1»! OLAVNI UBAD: JOLIBT, ILL. T»M« 1048. od ustanovitve do 1. februarja 1920 skupna izplačana podpora $1,732,129.36 GLAVNI UBADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 1004 N. Chicago St., Jollet, 111. I. podpredsednik: Math. Jerman, 382 Michigan St., Pueblo. Colo. rli-JT^"^edmk: Frank Opeka, 26 Lenox Ave., North Chicago, III Q ava tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Ohieairo St., Joliat, UL Olivni blagajnik: John Orakek, 1012 NTbroadway St., JoMet, I1L Duhovni vodja i Rev. Fraaeie J. Aibe, «20—10 St., Waukegan, I1L Pooblaiienee; Ralph P. Koapare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vrbovai sdrhvmk: Dr. Marti* Ivee, 900 N. Chicago St., Joliat, 111. NADZORNI ODBOR: «eeip Dunda, 704 North Raynor Avt.J Joliet, DL Martin Nemaaich, 1000 W. 22 St.. Chicago, ni t Math Koetainftek, 302 No. 3rd Ave. West; Virgiaia, Mina. John Mravintz, 1107 Haelage Ave., N. 8. Pitt'bargh, Pa. F rait k PranMč, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wia. , . POBOTN1 Ot>BOR: Mihael J. Kraker, 719 E. 3rd St., Anaconda, Moat r Oct. Flajnik, 4413 Butler 8t., Pittsburgh, Pa. > Anton Gregorieh, 2112 W. 23rt St., Ohieage, IU. PBAVNI ODBOR: Anton Burger, 82 Cortlandt St.. New York, N. T. Joseph Raw, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ofefe. Fraak Plemel, Rock Spriage, Wjo. ; UREDITTK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": . . Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, IU. Telefon Canal $487. glav draitveae —. K. JED lace, Chicago, III. 1T®» ^upun, vf. zzna riace, cmcago, iu. Telefon Canal 241 v ta pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jed note naj ee polil ja jo na k tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise; drui i, razna naznanila, oglafe in naroehiao pa aa: 11GLASILO K. H. K. ne i Ar i ur on__i nt___ v>t_.___ Ti. nega vesti, razna naznanila, og 'NOTE, 1951 W. 22nd P1 Po izgledu Hrvatov so se dvignili tudi nasi Slovenci v. Ljubljani ter drugi dan, ali 29 okt. pro-, glasen je -neodvisnosti Slovenije izdali. Na podlagi majske deklaracije so Slovenci in Hrvatje u-stanovili ujedinjenje obeh pokrajin pod vlado državnega Viječa v Zagrebu. Prvi predsednik tega Vi ječa je^bil naš rojak Dr. Anton Korošec. Pomcnljito je pri tem dejstvo, da jo Narodno Vi ječe v Zagrebu trajalo samo 5 dni. Po zgledu Slovencev v Ljubljani so tudi Nemci v Mariboru proglasili ---republiko pod okri- ljenj nemške Avstrije —.toda, prenaglo! Ena izmed najpoglavitnejših točk za novo Jugoslavijo je bila tedaj, da bi se našim fantom in možem na frontah povedalo, kaj se vrši doma; kako velife preobrat pri vladi je'bil storjen. Nekaj izmed naših vojakov je ljitelo takoj na fronto ter velelo svojim tovarišem: "Idite domov!" ali žal, da jim naši vpjaki v jarkih niso hoteli tega verjeti. Ljubljanska vhida je poslala tedaj generalu Boroviču brzojavko, da naj izpusti našo armado domov; pa Bo-rovič je brzojavko poteknifr v žep Dva meseca pred razsulom Avstrije je bila namreč vojaška cenzura tako stroga, da naši fantje niso nit znali, kaj se vrši dpifla. Vse časnike in pisma, naslovljena na vojake so ustavljali, samo da bi se naši vojaki vedno tepli za Avstrijo. In prišel je zatem usodni 4. november 1918 ko se je morala Avstrija rada, ali nerada udati. Izgubila je namreč že vse zaupanje in moč v svojo armado. Dne 4. nov. je hilo za 3. uro poptildne proglašeno in napovedano premirje, da se ne sme več streljati. Tedaj je Italija rekla, našim vojaškim oddelkom, da naj se pripravijo na povratek domov; je pa pri tem izvršila največjo lo-povščino v zgodovini minule voj-_ ne. Ko so se^ zatem naše čete V resnici pomikale domov, so jim stopili Italijani za hrbet; zastavili so jim vse ceste ter prehode in •rekli: "Vi ne smete iti naprej, ker ste naši vojni ujetniki!" Z lažjo in perfidnostjo so Italijani na ta način zajeli 500,000 mož naše vojske. Naši ljudje so izprevideli kmalu prevaro polen-tarjev; same jeze so pričeli škripati ter preklinjati besedolomne Italijane ker so jih speljali na led. Italijani so bili celo tako grdi, da so pregovorili naš 17. pešpolk r A: z\^^da rse ,judr L priznava ta polk koi del „0. jUsmil, ubogik konj-brez gospodar-ve jugoslovanske armade. Naši I i«; k* * " t^ izvrsilo. V fantje^stega polka so jinr žal bljam m okolic, ,e vsled tega se ' k 1 ..... - - danes toliko konj, kot jih niso i- raeli še nikdar poprej. Samo boljše konje je vlada vzela nazaj, kmetom in To, kar srap zadnjič proglasili, nič ne velja! Vi ste naši vojni u-jetrtiki!" In res je ostalo veliko tisoč SloTeneev v italijanskem ujetništvu še do konca 1. 1919.* Ko so pretkani Italijani na fronti po sklenjenem premirju dne 4. nov. 1918 na tako zvit način zajeli našo veliko armado, se je Ista počasi vendarle umikala pred sovražnikom. Italijani so bili našim vedno za hrbtom; tako, da fo prišli že do Vrhnike, ali do sedanje ddnarkaeijske črte. Tedaj je bil v Ljubljani nek srbski general s par divizijami vojakov, ki je zagrozil Italijanom, da naj se ustavijo, če ne, se jim bo slabo godilo. Ta grožnja je imela dober uspeh; Italijani si niso upali naprej; v nasprotnem slučaju bi bila danes demarkacijska črta že v bližini Mavibora. Tedaj so rešili Slovence edinole junaški Srbi. Srbi .so bili običajno strah pred Italijani. • . Neresnična trditev je, da je I-talija sploh zmagala z orpžjem za časa, ko so notranje slabe razmere Avstriji zaprle sapo. Če bi bili Italijani v resnici zmagali, bi naši ne bili rešili toliko vojnega materijala. Naši so pripeljali v Ljuhljano: samo materijala za bolnišnice celili 22 vagonov; koliko pa topov, vozov, in drugega blaga! - Zanimivo je bilo gledati, ko so se vračale naše čete domov; samo preko Maribora se se je vrnilo nad 1,200,000 bivših avstrijskih vojakov. Vse je šlo gladko in po vzornem redu naprej vsled tega, ker je naše ljudstvo prijazno ravnalo s temi Vojaki. Duhovniki so raz prižnic ljudstvu priporočali, da naj gre vojaštvu na roke, da naj mu postreže z vodo iu živežem, kjer le mogoče. Vsled tega se nifo vršili pri tem povratku ni-kaki ropi ali tatvine. V obče so vračujoči se naši vojaki hodili peš tako dolgo pot; eni so pa tudi jezdili. Od Ljubljane do Kranja je bilo na glavni cesti tedaj toliko (opov in vojaških voz, da so morali domači ljudjq hoditi ob strani. V Ljubljani je bilo iste (dni na tisoče konj, hodili so kar po mestnih cestah ter so gledali skozi izložbena okna v prodajalne. Tedaj je vsdk paglavec lahko jahal svojega konja, treba ga je bilo samo ujeti. Uboge živali so na dolgem .potovanju hudo trpele žejo in glad; vsled česar, je na stotine konj poginilo. Ako je tedaj kdo Vprašal v Ljubljani na kaki cesti svojega znanca: "Čegav je pa ta konj?" je dobil odgovor: 'Tvoj, le vzemi ga!" Vlada je izdala ni bilo straž, bila je torej nevarnost, da ljudstvo ne navali na ista in prične z ropanjem. &t isti dan so označeni trije slovenski vojaki (eden izmed teh kuhar se nahaja sedaj v New Yorku kot brat očetov frančiškanov) zbrali skupaj okrog 60 prosto-4 voljvev, kojih naloga je bila skrbeti za red v mestu. Poveljstvo te domače garde je prevzel naš splošno znani tedanji major. Maister, (sedaj general jugoslovanske armade) ki je bil preje večkrat zaprt kot izdajalec AArtrij? vsled njegovega navdušeuja za Jugoslavijo. Vest o padcu Avstrije je čital v kavami. Major Maister je prejel isti dan poziv od mariborskega vojaškega šta-cijskega poveljnika, da se mora naslednji dan osebno zglasiti pri njem. Major Maister je šel preje še k brivcu, ker ni hotel iti neobrit na "drugi" svet, zatem pa domov po samokres. 'Na vojaški postaji v Mariboru naslednji dan se je vršil zgodovinski dogodek. Tedanji starejši general je hqjel oddati vsled obup? povcljstyo nekemu drugemu generalu. Tedaj je pa rekel major Maister: "Gospod general, Vi nimate več, za poveljevati v Mariboru. — Vse jc prepozno! Poveljstvo posadke v Mariboru prevzamemo mi Slovenci. Isto je sedaj v mojih rokah in v rokah Dr. Verstovška, predsednika slovenske pokrajinske vlade za slovenski ŠtajerlT In Nemci so se morali udati Slovencem. Maribor je »danes v slovcns-skih rokah, ter tudi ostane. V svrho reda so pričeli Slovenci ustanovljati po deželi- oddelke Narodne brambe. V vsaki vasi je bilo po 20 mož na straži. S prva so se moški branili vstopu v to hrambo ; so jih pa končno žene prisilile do tega, "češ, če ne greš. pa ne boš pil več sladke kave f" — Ko so jim pa še tobak obljubili, je začelo število članov Narodne brambe vedno naraščati; poleg tega je bilo tudi dosti Srbov pri tem bramb-nem^oddelku. * Ko so se naši fantje vračali z so sc pa o-brnili za pomoč na zaveznike. V Trstu je bil namreč irajvečji nered tedaj, ko se je valila avstrijska armada domov. /erjeli. Bili so v Italiji cele 3 fe-dne kjer so prisegli zvestobo na iutroslovansko trobojnico. saj jih , je italijanska vojna obla,« in on- ^/^JJ^.i mali odSko- dnini. vte bi bil tedaj v Trstu samo en slivenski pešpolk vojaštva bi bil Trst še danes naš; tako so pa ta nered izrabili tlalijani v svoj iz: dajski namen. = ' kega, kdor bi pokazal republikansko mišljenje, pogledali W na neke vrste brezverca, javnemu redu nevarnega ali vsaj nekoliko zmešanega človek^, so fakorekoč čez noč postali navdušeni republikanci! Sedaj se je dotično republikansko razpoloženje, ki se je pojavilo J tako naenkrat in nepričakovano, Vpračanje nastane: Čemu so se zopet razkadilo ali vsaj umaknilo Slovenci kmalu po razsulu Avstri- v skrito podzavest. Torej je tudi je zedinili s Srbi T Ko se je pri- j prišel čas, da izpregovorimo o čelo izvrševati program znane- vprašanju republike in monarhi-majske deklaracije, in ko so isto-!je trezno in mirno besedo in izpo-časno Italijani silili vedno bol£ in vemo svoje stališče, bolj proti Ljubljani, so šli naši v Duhoviti Francoz in prvobori-Belpjrad prosit pomoči; Slovencif^i velike francoske revolucije so slavili edino upanje le v Srbe .ie v drugi polovici osemnajstega kot svoje rešitelje; vedeli so, da stoletja prišel v svojem slavnem se bodo Srbi radi odpovedali raz-'Mu "L esprit des lois" (duh po-nini koristim, katere bi dobili vN»v) zaključka, da je vsaka vojni. Srbi so v tem pogledu res|^ržavna oblika dobra, ako je duh veliko za nas žrtvovali ; odpove- 'P«stav dober. Slaba je samo tira-dati so se morali pravicam na meji niJa a,i nasijje, ker to je korupei-Bulgarske. Rumunske in Albani- ia *»»» n» Idealno najbolj-je; tudi »vojna odškodnina jim je ** vladna oblika je demokratska bila vsled tega zdatno znižana. — republika, Toda ta oblika zahteva Med Slovenci v Ameriki vlada "od ^vljannov največ politične baje nezaupanje in nevolja, ker m politične morale. \ sa- smo prišli pod Srba. Tako nazi-,ka lahko pokvari ,n ranje ni na mestu, ker to ni resJ ^vno pokvarjenos demokratske cj..- • j• • . , . .republike je uajboh skodlnva in Srbi vidno v nas svoje brate, ki 1 .. v. , . , ' . . „„ u i- * • i * • • najtežje popravi, ker tukaj je so boli ueeni kot pa sami m vsled . ,, . ,,v , , . . iv ... , j i pri vladanju vdelezeno celoletno tega pričakujejo od nas sodelova- ■ . , . - . . . . • • j i o i- i i prebivalstvo m vsled tega ni no- lilo in iia/Iii l.'Q' vpiti cn iiunmrn 1 n , benega zdravega jedra, iz katerega bi za moglo priti ozdravljenje. Kjer torej ljudstvo še ni do- v spel o do posebno velike politične zrelosti in javna, morala ni razvila do primerne višine, je usta vna monarhija z vsemi jainstv' razvoja veliko nja in poduka-. Srbi se osobito zanimajo za nas.Slovence, ker smo' kulturen ter napreden narod., Tgk so pokazali lani dne 4. julija, ko je prišlo okrog 50 srbskih arbitirijen-tov k nam na obisk. CuHili so se ti mladi akademiki, kedaj in nc kak način smo Slovenci tako na~| domokrati predovali % J boljša. V Jugoslaviji je za enkrat vse p,.j nas je pojave, ki so se pri eno. če je kralj, ali predsednik na kazovali. lahko razumeti. Med krmilu vlade. Najprvo jc treba vojsko in pred vojsko je bilo lju postaviti hišo in šele potem kupi- dstvo na splošno in tudi velik del .ti notranjo opravo (pohišti.o). To inteligence odločno monarhistič-važno vprašanje bo še letos na nega mišljenja. Ljudstvo je bile. spomlad rešeno, ko se vrše nove tako vzgojeno že stoletja. V habs-vqJitvc v iwt a voda j 119 skupščino, burški monarhiji je videlo neke Olede verske razlike med Srbi :sveto, od božje previdnosti usta-in nami nam ne bo to delalo dosti]novijeno napravo. O republic j( sitnosti. Že sedaj se je doseglo slišalo samo neki od daleč in pre de r oljen je Rimu, da se bodo dstavljala ton je, kot napravr vršile po celi Jugoslavije sv. maše polna nereda in nesloge, izšla v/ v a rosi o venskem jeziku. Zedi- upora zoper postavno oblast. C sti izmed njih prineslo s sabo puške, naboje in obleko, vse to jim je v službi Narodne hrambe vrlo služilo. Le Ogri niso bili srečni. Slovenski in srlxski vojaki so namreč iv Ptuju v*e vrača- italijanske fronte domov, je do-^nj(.j)je Srbov, Slovencev in Hrva- srbski dinastiji se ni vedelo niče t$y ho nekak prehodni most, dajsar ali pa ke.je vedelo samo ono bodo postali Sčasoma r.si rimo-ka- ^ar so o nji poročali nemški list: toliki, kar bo Velikanske vredno- i» to je bilo polno grdo]?ije in o tako HtL/a sv. Cerkev. brekovanja. Razpadla je Avstri- ^.Palje jc predavatelj na kratko iu duhovi so ^e oprostili. Ogro-•risal sedanje gospodarske razme- ,nno trpljenje vojne je ljudstvu šlo nekoč do streljanja iz ivlaka s joče sc Ogirazorožili, ker je pri^ ^ Jugoslaviji. Iste še niso po- vsem povoljne, a se vedno boljša- strojnicami. kjer so bile 3 sebe 11-jjoj xTredile se bodo, ko bodo en-! razvezalo oči iri spoznalo je. vso podlost avstrijske vlade in habsburške dinastije. Iz srda do liabs- bite. , . , v . v .. T burške dinastije, ki je povzročil« i. krat drzau ne meje določene. \ '^u"lt0jjj.0 ja \ en e vski e Hvala Bogu! Ustaja na Ploven-:^osla vi ji dela veliko preglavico ,0 1 (>, 7Jl H1v rP Jenja' Je . * . . 1 .. .. . vj,i duši našega človeka sovrast skem se je vršila povsem mirno 111; papirnati denar. Nad 4 milijarde , r ... ... , . . , . 1 ... . , . v \.. . . « , . vo do vsake dinastije sploh 111 q< lepo ako, da m pnalo v ob,-o (Ia sf venski in hrvatski vojni-begunci f južnem kolodvoru. Vsa vojaš-1 zbegani in obupani, bali so se re- Republika. dne 1. uvod- Ta čas jc prišel, duhovi so se tozadevno pomirili, republicans ko gibanje, v kolikor je bilo samo inštinktiven in podzavesten izraz srda na vojno zlo in na habsburško dinastijo, je izginilo. O-stalo je samo še načelno republi-kanstvo ki izvira iz utrjenega prepričanja in pa republikanst vo ki ima svoje kali v načelnem nasprotju do našega naroda in države. Z enim in drugim ne moremo razpravljati. Prvo je legalno, ima pravico do obstanka in bo obstojalo. Drtigo bo izginilo, j kakor se država konzilidira amal-ginizirajo njeni disparatni deli in zlasti potom šole prodre v najširše kroge naroda m državna zavest. Drugače je pa celotno prebivalstvo odkritosrčno sprejelo si stem ustavne monarhije z dinastijo Karadžorževičev. Sedaj naš narod ni več monarhističei> sanic podzavestno ali vsled neke vrste sugestije, ampak iz popolnega prepričanja svojega razuma. Po prevratu Avstrije je pričel misli ti in v razvoju misli je prišel od avstrijskega inonarhizma preko anarhističnega ^omunizma, podzavestnega republikanst va, do jugoslovanskega monarhizma. Sedaj lahko rečemo, da je slovensko pleme jugoslovanskega naroda v svoji ogromni večini odkritosrčno udano rodbini Karadžorčcvičcv in monarhističnemu načelu in tudi oni, ki so načeloma republikanci vpoštevajo z odkritosrčnosti'jc bilo navdu- »tjo dejstvo, da je o sedanjih raz-iko dvigaj i so se : merah pri nas to edino mogoča o-blika vdadavinc. Kar jih jc pa na naši zemlji še ostalo tujih razdi- "Mariborska Straža" od marca t. 1. piše v svojem nem članku 11a L strani: Pred leti je bila ta beseda med nami neznana, a če sc je slučajno izpregovorila, je pomenjala nekaj silno tujega, česar bi pri nas ni-Hdar biti ne moglo. Imela je yeki posebrii odmev, zvenela je pepri-jazno, sovražno, skoraj brezbožno. Še i|ied vojsko šo se prikazovali v našem čisto poštenem časopisju članki pisani očividno iz najboljšega prepričanja in od poštenih mož, v katerih člankih se je . proslavljala monarhija in zagovarjala monarhistična oblika državne vladavine. Z razsulom Avstrije je pa naenkrat zažarela na našem političnem obzorju re publika, ideja, č šenje za republiko klici. Ljudje, ki so bili poprej navdušeni monarh isti in bi na vsa- _^^m ralcev, ž njim i bomo Kes, da je republika najideal--nejša oblika vladavine, toda vprašanje je. čl^je ljudstvo, ki je ravnokar prišlo iz suinosti zrelo za to obliko? Ako bi bilo zreli* v enem kraju, kdo nam jamči, da je povsod. Z razvojem ustave pridejo najrazličnejše volitve in strastni volilni boji,, ki bodo toliko strašnejši, ker je naša politična morala še na najnižji stopinji. Ali hočemo ves ta razvoj £e kom-plicirati z voli,tvijo predsednika republike, ki bi kot od ljudskih •»trasti izvoljen in preganjan i-mel gotovo veliko manj avtoritete, kakor pa vla,lar. čegar oblast je podeljena od usode! Veseli bodimo, da imamo sredi razburkanih valov političnih bojev vspj eno mimo in trajno točko, ki je v sedanjih težkih in razburkanih časih jamstvo mirnega razvoja in konštitucijnega napredka. Ta-ki so razlogi, ki so privedli h treznim premislekom naše Ijud-tvo k monarhistični ideji, So pa > drugi: Mi smo se združili s Srbi v eno državo. I11 združiti smo to. Roparski napad na Planinci. Ljudje v ljubljanski okolici so preplašeni; nedavno so jih stra- toreg«, se vse ka-pofodni- ne m ru. jtt ltgau govee. H*ro4*o predstavništvo je skli eano za 3. marca. N'a dni redu so sledeče točke: pot mirovne pogodbe z Nemčijo, za- j Gorjane zaprt. Xa pustno nedeljo kon o dvanajstinah, o vojnih do-1 so roparji, katere je ljubljanska biekih in volilni zakon. Liberalci policija zaprla, oplenili neki mlin levnem šili požari, kateri so prenehali, troitev odkar je v preiskovalnem zaporu in soeialisti se sej ne botfo udeleževali, ker bi radi preprečili zborovanje. Hrvaška vlada je sestavljena iz Narodnega kluba in radikalne stranke. Ljudska stranka, ki je v ljubljanski okolici. Dne 15. in. m. so se pa že zopet pojavili roparji na Planinci, občina Tomi-š*Ij. Pred hišo posestnika Janeza! Kavčiča je prišla tolpa 5 do 6 o-seb. Glasno so zahtevali, ^la naj na Hrvaškem sedaj najmočnejša, jih izpuste notri; oblečeni so bili ni hotela v vlado, ker so ji ponu- v vojaške- obleke in oboroženi s jali samo eno mesto. puškami. Gospodinja Marija Ka- Radič voditelj seljacke strdn- Ni&va je sicer shtfila, da so pri • ke na svobodi. Novi hrvatski ban dr. Laginja je ukazal izpustiti iz šli roparji, toda ker se je bala, da ji ne zažgo hiše, Če jim izlepa zapora znanega Radiča, ki ga jeine odPre vrat> ie ™kla otroku, amodrž^c Švetozar Pribičevič, Ja na-»Jih °PTe> kar Je ta tudi ivši minister / sa bivši muiisteV za notranje zadeve, dal pred letom dni zapreti. Radie se je menda pregrešil proti državi, toda preiskava -se ni vršila. Ker je to nepravilno človeka zapreti brez takojšnje preiskave, storil. Roparji so nato pridrli v ihišd in so precej vprašali po orožju in zahtevali, da naj jih peljejo h gospodarju. Gospodarjev brat Jože jih je res peljal h gospodarju, ko so vstopili v njego- lec. je hrvatski ban ukazal Radiča iz-|v0 *°bo> je en ropar nameril pu-pustiti, preiskava pa se bo še vr- »ko gospodarja Janeza Kav- • -jčiča, drugi , ropar ie nameril pu- Protestantov v Jugoslaviji je|*ko na gospodarjevega brata Jo-200 tisoč v Banatu, BaekKin Ba-!zeta.P0Pal7l so Kavčičema -za-ranji. 1,000 v Hrvatski m Slavo- ?rozih' da JU u^rel(1' ne Poka' niji. 10.000 v Bosni in Hereegovi-1 zota Prestrašena brata 20.000 v Prekmurju (Sloven- 5,1 a ™J»rJ<™ nat0 kov- cevf_2500 v "stoveuiji'm 100 v v katerih bil (1enar< lia" Belgradu ar Je tretji ro£ar Poiskal kov- Kužna spalna bolezen se je po- C'oge in vzel !z n*ih 10/750 K i ni j • • • i - narja;, roparji so dalje vzeti 100 javila v Dalmaciji. Največ sluva-i, * .. *T ■' . , f . , . . . ... . kg masti, oO klobas in drugega jev te nove bolezni je v občini O- , , ~ r . . T t> i • i_• i • u i - . . blaga, tako da ima Janez Kavcic puzena, Bolniki, ki zbolijo na tcj ,14.^A- . v, , . •i j • u iJo.oOa kron škode. Pasebne od- epulemiji, padejo v brezctftno h ,, , , - A , 4 • . »j redbe bodo potrebne da se ropar- »panje m v. tem stanju uiuro. , . , » ■ ,f . J u i T • ska golazen v nasi deželi zatre. Govori se, da so borzen semkaj zanesli italijanski tihotafH. , Nov drobiž. Finančni minister i . m . . . , . , dr. \ eJizar Jankovič ie izdal od-Umrl je 2b. februarja v Ljub- , , , . , * v . . . . . u ^ i i t^j ! P° katerem bo nas novi !:o ljani znani zobozdravnik dr. Edvard Bretl. V Cerknici na Notranjskem je dne 26. februarja umrl iji bil v soboto popoldne ob obilni udeležbi tržanov pokopan g. Anton L'rbas, ki je v tem kraju 17 let izvrševal dimnikarsko obrt. Rajni je bil zbok svoji postrežljivosti splošno priljubljen. N. p. v. m.f Petek je umrl v nedeljo. Kje pa ? V Vrbi pri Brdu, Bil je 90 let star mož. Prava, gorenjskU grča. Še pred enim tednom, je fest kadil iz pipe. Vedno je želel doživeti čas, ko bo v Št. Vidu pri Br- vani drobiž sestajal iz zmesi -cinka in aluminija Valuta^ 2. marca v Ljubljani. Ameriški dolarji 131, ' avstrijske krone^Ž, bolgarski levi žigosani 390, carski mblji 174 do 186.'čc-ške krone 144, angleški funti (1 funt) 450, napoleomlor (1 komad) 490, hemške marke 180, ru-munski leji 185, italijanske lire 7fik">. Cene konj v Avstriji. Na velikem konjskem sejmu v "VVelsu (19. februarja) so let&s prodajali konje po tehle cenah: Pinegav- du ustanovljena samostojna žup- ski konji po 40 000 do 80;000 K; ' koroško pleme jO do 55 tisoč" kron; ogrsko pleme 25 do 45#ti-soč kron žival. Prodanih oziroma zamenjanih je bilo približno 900 konj. Vsega so pripeljali na semenj 1800 živali, v vrednosti bO milijonov kron. Kupčije za izvoz so bile izključene. Koliko prebivalcev ima Gorica? Po ljudskem štetju z dne 31 decembra 1919 so našteli v Gorici 22.268 prebivalcev. Dne 31. decembra 1918 je imela .Gorica 12.428, dfe 10. oktobra 1918 leta 8,706 prebivalcev, med prvo^i-talijansko okupaMjo pa okro^ 3000 prebivalcev. Dobra vice na Belokranjskem Iz Amerike je prišel g. Jan. Žu-gelj, p. d. Črnornaljccv. Istotako nija. Pa je ni dočakal. Naj poči-'va v miru! Slabe varnostne razmere pri nas. Prav žalostno je, da je mogoče v Jugoslaviji, ukrasti kar par konj iz hfava, ne da bi prišli na sled tatu. Tako sta bila ukradena 13. svečana dva konja posestniku Andolškn iz Pluske, Občina Vel. Loka, okraj Novo mesto in še danes ni duha ne sluha po njih, Kaj je temu krivo f Ja, kaj neki drugega, nego naši varnostni uradi} orožništvo, policija itd. Krivi so temu sevedd posebne tisti uradi, kateri ukazujejo imenovanim. Naši orožniki so -Ali premalo strokovno izobraženi, k\\ se pa premalo, pobrigajo, kadar je treba. Irfamo brzojave, te- . lefone, časopisje in skoro v vsa-j je prišel iz Amerike pred nedav-* kem večjem kraju orožniško po- j nim g. Mirko Rus, p. d. Marti » stajo, ki bi lahko preiskala v svo- nov. Umrla je 1. fe-b. t. I. Marija jem, okraju S pomočjo dottfnega I Vogrin, stara do 55 let. p. d. Pe-prebivalstva vse do pičice. Če po- trovka. — Poročena sta^nla dne mislimo, da najdejo velikomestni 3. februarja g. Avgust'jakše iz detektivi med milj oni prebivalcev včasih tudi najbolj pretkane zločince, se nani kar smešno in Semiča in gde. Terezija Klepee iz .naše vasi. Bilo srečno! Izgnana judovska rodbina. Dne ?tranka in takšna hočemo tudi 0- skoro nemogoče zdi, da bi se ne 2o." frbr. 1920 je ^bila izgnana i7 wiefi ukraden konj Seveda je tre Ljubljane - judovska rodbina Utati. Naše. organizacije so se po * ba, če se zgodi kakšna tatvina, hitro ua noge iu, napeti vse 'sile ter delati noč in dan, doklej se ne • dobi zločinec. Včasih je od enega samega trenotka vse odvisno. Danes enkrat in julVi enkrat, pq ni Gottfried Goetzl, ki ima trgovino z obleko na Glavnem trgu. Goetz-lovi so prosili za sprejem v Jttgo slavijo, toda državljanstva niso dobili. Ker niso hoteli prostovoljno zapustiti Ljubljano, jih jo 1110- vredno nič in daje le pogum tato-|raja policija izgnati s Silo iz Ju, vom. j goslavije. Tatvina v Kranju. V Ljubljani j Uboj. Pred ljubljanskim poro-tožite v vlomih in o tatvinah, to 'tnim sodiščem dne L febr. je bil da pri nas v Kranju ni čisto nič i obsojen na eno leto težke ječe boljše in so vlomi nekaj vsakda- j Rudolf Rekar. ker je 23. dccem-njega. Gospodje^ vlomilci so že bra 19141 ponoči med vasovanjem vlomili v trgovine Šumi, Holcha- i nt ki punci na Poljanah pri ker, Sire, Rant in drugovl. Po-j Kresnicah zaboilel i m ečkega sebne ATSte tatvino so pa izvršili | tauta Franceta Valentiča, da je vozniki, kateri so vozili blago o- rani podlegel. bogemu beguncu Carliju iz Kranja na kolodvor in n^tej kratki vožnji je biio ukradenih 14 zabo- — Sporazum glede rudarskih mer d v Trbovljah. — Na podlagi mezdne obravnave, ki se je vi-ši- darjeni zvišajo za 77 odstot. Po tej pogodbi, ki velja od 8. febru-varja 1920 do konca prve plačilne perijode mesecu juniju 1920, odpadejo med tem vse doklade in doplačila, zlasti tudi diferenc, na plačila za živila. Ostane le družinska doklada 4 K za vsakega družinskega člana in nabavni prispevek za četrtletje za vsakega delavca po 300 K, za družinskega člana pa 100 K. Vsled* teh poviškov je treba nanovo tpre-računati ceno premoga, kajti trboveljska premogokopna družba je na nje pristala pod pogojeni, da se jim prizna zvišanje cene za premog. Ob tej priliki družba zahteva tudi posebne poviške kot nabavno in amortizacijsko kvoto za nove investicije v Rajjienbur-gti in Hudi jami. Dokler ti preračuni ne bodo končani, je miniMer za šume in rude doyolil sledeče cene: za debeli premog K 302.50, za drobni premog K 274.50 za t tono. Župnijo sv. Martina v Kamilici je dobil č. g. Frane Božiček, kaplan v Zavrču. Ponesrečil se je v strugi Ljub-lj'aniee na pepelnično sredo leta 1869 'rojeni urarski pomočnik Jernej Mertinelli, ki se je popolnoma izgubil, ker je rad pil: beračil je in 'bil silno nadležen in je v zvezi s svojim beračim rokodelstvom seveda večkrat tudi gostoval v raznih zaporih in v prisilni delavnici. Zjutraj ga je zagledal pri mesarskem mostu ležati v strugi Ljubljanice državni varnostni stražnik Rogelj, ki je šel k Reiehu po lestvico, po kateri so privlekli Martinellija na Poljanski nasip; ^Tartinelli je Se paV-krat vzdihnil, nato pa umrl, nakar so ga prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Mariborska verižnika z zdravili. Z Dunaia nam poročajo-: Dunajska policija je prišla na sled mi-Ijons/kemu verižen ju z zdravili. In sicer sta stala na čelu tega veriže-nja trgovca Rihard Lončar in Franc Klement iz Maribora. Diie 14. februarja je bil Lončar aretiran v hotelu "Oesterreichischer Hof.*? Klementa še iiiso prijeli,' ker je odpotoval in se še ni vrnil na Dunaj. Prelom v jugoslovanski so^ia-nodemekratski stranki. "Naprej" prinaša v svoji od 5. marčni številki potrdilo o razbitju stranke. Pod naslovom "Vsem strankinim organizacijam in #so-dmgom!" poj^snuje prelom v stranki tako-le: Našim meščanskim strankam, -zlasti pa klerikalni stranki, se je posrečilo pridobiti nekatere posameznike, ki so komaj prišli ev stranko, za grdi namen, da razbijejo doslej e-notno stranko slovenskega soci-jalno demokratičnega proletari-jata. Ti temni individuji so že dolgo rovali proti stranki in njenim posameznim institucijam. Znani ing. Gustinčič, ki je med vojno bil plačan od sovrstnika ruskega carja, od črnogorskega despota Nikite krvavega spomina, je bil prvi, ki je začel zanašati nej*ed med naše vrste, tako, da ga je stranka, v katero se je bil vpisal", morala jzkljltčiti. Toda pridobil si je bil zaveznikov, zlasti vladnega komisarja drja. Le-meža in sedanjega tajnika želcz-ničarske organizacije Josipa Pe-triča. Ti in še nekateri med njimi, zlasti tudi svak klerikalnega deželnega predsednika drja. Brej; ca. L. Veneaiz, so začeli delati ,na ustanovitvi nove stranke, tako-zvanih komunistov. Mi smo v«d-bili socijalnodemokratična socialno; demokra-proletarijata, je izdaja-istopajte kot s taking. "Slov. Narod," Glavni urednik "Hapreja" s Golouh je izstopil iz ut-eduiStva tega lifeta, ker ne soglaša s strankino taktiko. ^ .r * ■* • ■ » BrezglaVtoo postopanje. Naša vlada je med di-nutin zahtevala tudi izročitev 164 bivših ogrskih rastnUcov, ki so se med tojj^o pre.gMili jfroti medna rod ne mu pravu lil so kot poveljniki razn-vo jaški I na ei Orac 110 recimo za Vžigalice ali kaj sli-čnega, ker bi bila s tem enmrat 110 prevratu zelo pomnožile in to ne da miKu ne spanjia niti meščanskim strankam, niti posameznim častihlepnežem, ki si hočejo tako postFati ugodno ležišče na .račun organfzirauega delavstva. Prepričani smo, da se to lopovsko delo ne 1k> posrečilo in da bjih našega, naroda naj-odločnejši in najenodušnejši odpor. Slovenci ne moremo trpeti, da b? se morda celo z vladno po-močjo^pri nas vgnezdil fuj židovski kapital, in smo »brez razlike strank krepko odločeni da z vsemi sredstvi preprečičmo, da nas! gospodarsko podjarmijo židovski bančni mogotci. Pri tem nas čisto nič ne moti, ako se s tem zamerimo znani organizaciji "Alliance Israelinte", nasprotno nam služi samo v čast in je nam v ponos, ako smo predmet napadov s strani mednarodne židovske zve-* ze. • Kako raste Nemcem greben? Iz Brna poročajo: Na brnskem gledališču imajo Nemci rezervi-rana dva dni v tednu za nemške predstave. Na- pustni torek so vjfrizorili Saltenovo igro "Der Gemeine". Prizoru, kjer nastopajo rekTuti, je zaigrala za kulisami godba znano jjesem "O du mein Oesterrercht!", pri čemur je navzoče občinstvo jelo demonstrirati za Avstrijo in' Habsbur-žane. Občinstvo je stoje pelo to pesem in vzklikalo proti Cehoslo-vaški republiki. Proti tej demonstraciji; ni nihče nastopil. Izvedelo se je zanjo še le drugi dan. Vest o tej vsenemški demonstraciji jc razburila vso češko j a v- [ nost, in češko časopisje zahteva ne ngmo strogo, preiskavo, marveč tudi, da se Nemcem takoj prepove uporabljati še nadalje gledališče za nemške predstave: Uvoz in izvoz kronsko - dinarskih baafcovoev glasom obvestila, ki ga je prejela trgovska in <>-brtna zbornica V; Ljubljani od predsedništva delegacije ministrstva finant za Slovenijo in Istro v Ljubljani, ni prepovedan. lONft^^steifhl/ Triiflinutni pogovor stane v .veefa imenovanih primerih Štiri denarje ali 16 K. Nujni pogovor pa velja trikrat t-oliko. V Zagrebu je umrl. g. Mijo Ar-ko( • tvletržečl oče g. Vladimirja Arka. Pokojnik si je z neumornim delopi in marljivostjo ustvaril v Zagrebu cvetoče podjetje, ki ga vodi sedaj njegqv sin. V Pfagi ie umrla študentk* medicine jic je takoj prjHiblekel, in sicer v Loža rje ve m htovu. Pustil je tam svojo raztrgano obleko, ki je bila vsa ''živa— Zahajal j<- v "Ljudsko kavarno" v Florijan-ski ulici, kampr se shajajo sami sumljivi elementi. tej kavarni sta ga drugi dan zalotila tudi Lavrič in priča Tušar. ki sta takoj vprizorila lov za tatogi- Stereotipni, kratki soobtožen-čev zagovor, na vsako vprašanje odgovarja: "Nisem ukral. ; .! K lOO samo Sl.OO Pošiljam denar po najnižjem dnevnem kurzu. ' K. 1000—VEUA SEDAJ SAMO $9.50 Imam oblastveno dovpljenje za pošiljanje denarja od "Vlade in Federal Reserve 'Boarda". Vse pošiljatve so garantirane. Moje geslo je: "Točna in poštena postrežba". JOSIP ZALAR, Joliet, 111. SIFK ARTE Ik za DUBROVNIK TRST, HAVRE fn HAMBURG prodajemo p o n a j p o v ol jnenih cenah za najsigurneje brzoparnike. DOPREMAMO osebe iz starega kraja z malimi ^stroški in brez zavlačenja. POŠILJAMO denar v domovino, ter izdajemo čeke na dolarje, ali Krone na Prvo Hrv. Šte-dionico. - ZAVARUJEMO^hiše proti požaru* osebe na življenje • in ponesrečbe. NAŠ ODVETNIŠKI Jn javni notarski oddelek prevzema tožbe, tirjatve, prevode, uknjižbe in vse v to stroko spadajoče posle tukaj in v domovini. PRODAJEMO hiše, lote ter farme pod ugodnimi pogoji. Za dobro postrežbo jamči. x John A. Lajevich & Co. 1137 Weat 18th Street. M. Squarcy, Phoney Canal 4116 Chicago, 111. poslovodja. Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova druitvtna pravila, lično izdelana piana, Suverte, vabila in vstopnice za veeeliee, ali kake drnee tiakovine, obrnite i na največjo slovansko unijsko tiskarno ▼ Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 211141 Bhf Island Ave., Chicago, M. Ta Vam bode Ugotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnett glede eene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo aelo priprava« Vplačilne knjiiiee aa člane in članice, izdelane v malem iepnem formata in trdo vesane. Dalje imamo v aalogi zeln prikladne Nakaznice aa blagajnike za izplačevanje bolniške podpore ia drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tvdi Bolniške liste, večje in manjie ia poeebne pole za vodstvo Članov, da se ima na podlagi tek pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. tr Na zahtevo polijemo vsakemu društvu vzoree gorinavedeaih tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naii tiskarni aa tiska "Glasilo K. B. K. Jednote". Prava želazničarska ura 21 kamnov, jamčena za 25 let. STANE SAMO $7.95. ZASTONJ: NAJNOVEJŠE VRSTE DENARNICA ZASTONJ. Le enkrat v življenju nudi se vam tako ugodnfc prilika. Samo mislite »i 20 dolarska ura. vsak jo lahko dobi od nas trn $7.95. Ura, ki je tu na sliki krasno in trpežno izdelana ima prve vrste dobro švicarsko kolesje, jamčena za 25 let. Te ure so svetovno znane za najboljie, ker drie do minute pravilen čas .in se ne pokvarijo. Vsi kondukterji in drugi železničarji nosijo tako uro in vlaki gredo na čas teh ur. Torej kdor hoče imeti eno teh dobrih ur mu priporočamo, da jo nabavi ne bode mu ial. Te ure se navadno prodajajo po zelo visokih cenah, sicer pa mi želimo seznaniti občinstvo, da te ure sd najboljie vrste in po ccni vSled tega smo se odločili jih prodajati za kratko dobo po $7.95> Sicer ako bi ne bili zadovoljni ■ to uro, po sprejemu, nam jo lahko vrnete in mi vam povrnemo denar. ZASTONJ t Kdor ixreie ta or las in nam poilje naročilo dobi POPOLNOMA ZASTONJ lepo in trpežno denarnico. NE POŠILJAJTE DENARJA t naprej. Odrcžite ta oglas in nam ra pofrljite s 26 centi kot v pokritje pošiljatvenih troskov. Ostalo bodete plačalo za btftgo fiele potem ko se vam prtnese ura na dom. Hitite in požljKe naročil« že danes predno se cena uram povita. Pilite takoj. IMPERIAL WATCH CO., Dept. 1408 A. 1016 Milwaukee Ave., Chicago, 111. ^^^ C - . • /f IS • ?' F' - * ■ . . V , Ne morem si drugače pomagati!' Priča Anton Lavrič, ki je bil šest let .v Ameriki, izpove, da j« obleka, katero nosi obtoženec, njegova last, tudi rar.na "corpora delicti" reklamira za svojo last. Ži-vahnokomiČen je bil dogovor med pričo tfuŠarjem in obtoženec m. Priča: "Pa si bil 11 dvoru!" * Obtoženec:® kolo-" Nisem". t (»11 1888 Moster, Radovljica; Pnea: Kaj hudiča boš J/ijil! V Fajdiga dr. Božidar 1887 Novo Mariboru pri vojakih smo te kli- mesto, Frfilja Anton 1887 Seno- cali za "cigana". Obtoženec: "Xisam bio. Nišam ukral!. Na podlagi porotniškega krivclo-reka je bil JvAii Klebe obsojen na dve in pol leta težke ječe. Sodbo sprejme z izjavo: "Ne morem si kaj! Sem zadovoljen!" Druga razprava je proti Josi pu Jakupilu, Francetu Steinerju Hn Vladu Ciceronii zaradi tatvi ne 20 steklenic živega srebra v kemični tovarni v vrednosti 35. 000 kron. Razno z Goriškega. Še vedno . APRILA 1920* 1892 Grobi je; Čadeš Iv. 1894 Ho-tolja: Cam pel Alojzij 1892 Ščuka; Cadež Alojzij 1881'Poljane: Černkovič Jrij 1884 Drin, Kočevje ; rfbbovšek Frane i88<) Brdo: Detelja Fi. 1889 Borovnica; Dragane Julij 1894 Novo m^sto; Držaj Josip 1893 tiobliče; Dvoržak Martin 1884 Bistrica; Etžeu An- žeče; Globočnik Franc 1894 Tržič, Kranj; Gabriel Radoslav 1883 Jesenice; Uabrijan Janko 1893 Metlika; Golob Florijan 1894 Tužkačevo; Goldeš Leopold 1882 Sajevica; Golob Ivan 1886 Šmartno, Litija; Gliha Maks \W) Unec; Gabršek Stanko 1893 Krško; Grajzar Lovrenč lft84 Sknirueina; Gorenje ii Marti 1885 Studenec. Krško; Ceeman Josip 1891 Aovo. mesto; Gabrov-šek Ivan .1884 Goda vie; Qrebenc Frane' 1896 Brezje, Krško; Gu Štin Ivan 1892 Postojna Čepno; je vse polno nesreč, ki|jih povzro- ("ujejo ročne granate. 5oeip Erze- Hladnik Jlatel 1888 Križna gor*, |tič iz Košbane je umrl v goriški Vipava; Hafner Josip 1891 Gode-bolniei vsled i>oškodb, ki mu jih ......a.... ........c»%__ PRED ODHODOM V STARI KRAJ. plana; Perhanec Matija 1887 Postojna; Pirkovič Vladimir 1891 Ljubljana; Petrič Franc Podgrašeno, Krško; Pazdere Ju- pred odhodom na parnik linpe re 1885 Grrblje: Paternost Metod rator se podpisani še enkrat poslavljamo od svojih številnih pri jateljev in znancev v Cleveland,! Ohio in drug#d. Posebej pozdravljamo svoje brate, sestre, njihove družine ter druge sorodnike. Zahvaljujemo se še enkrat onim, ki so nas spremili.na postajo. Ob enem se zahvaljujemo rojaku Leo Zakrajšekji v New Yorku za njegovo točno in pošteno postrežbo in njegovo tvrdko tudi drugim rojakom priporočajo. Jernej Oto* ničar, Lotiis Tomažin, Mihael Žele z ženo in Martin Mezek. Ob času, ko odhajamo v'si ari Št Fužina, Radovljica; Re-j kraj s parilikoni I.a France, je kef Ciril 1893 Št. Vid.^ Ljublja. | liafia želja šc ' enkrat pozdraviti rojake sirom Amerike, zJasti pa 1884 Senožeče; Pogačnik Bogdan ^892 Podnart; Pilnij Karel 1891 Ljubljana; Periie Alojzij 1891 Št. Jurska gora: Pretnar Blaž 1892 Podbrezje; Pezdire Anton 1893 Slamnada, Čeriomelj; Pra-zuik Josip 1897 Štrit. Krško; Pogačnik Josip 1890 Gorje; Poka Ludvik 1890 Žužemberk; Prešeren Josip 1896 Radovljica, Pueelj Franc 1887 Topliee; Pe-|ck Franc 1<898 Zapotok Kranj; Pr^zelj Joško 1894 Begunje, Logatec; Bamuš Lovrenc 1880 Poljane, hiranj; Rožman Jakob ki srbi in pete je zelo nepriljubljen. Severovo mazilo za kožne bolezni (Severm's Oinment) je poznan po svoji vrednosti, ker hladi, olajla ni zdravi bolno koto. Cen« 50c in 2c davek. je napravila rt»ena granata. šno jc bil razmesarjen. Josip Ceh iz Brestovice 11a Krasu se zdravi v bolnici, ker jc tudi močno poškodovan vsled eksplodirane yoč-lie granate. Bati se je, da bo takih nesreč na spomlad na kmetih, še mnogo. V Lukoveu^e umrl nadu-čitelj Albert Rafer. Za?prijorja v bolnici usmiljenih bratov v Go.ro-ei jc imenovan Rajmund Beraar-džik, Ceh ki deluje v tej bolnici že nad 20 let. Usmiljeni bratje v Gorici so večinoma Čehi. — V Bovcu sc jc zgodila začetkom februarja velika nesreča. V predolif sta nabirala stavbene predmete Ivan Kravanja in sin. Predor se je začel zasipati in je pokopal oba. — V Dvoru pri Bovcu je povozil vojaški avtomobil 141etnega Frana Kenda. Bil je takoj mrtev. —Slovenski koloni v Brdih se gibljejo. Na sestanku pri komisari-jatu v Gorici za samopravnfe zadeve začetkom februarja se je poudarjala potreba, da se kolonst-vo odpravi. Poročil se je v Gorici slovenski pisatelj gospod Damir Feigel, tajnik "^ezc slovenskih županstev' z gospodično Pavlo Cejevo. Smrtna kosa. Umrl je v Ljubljani pekovski mojster, gostilničar in ljubljanski meščani. »Jpžcf ••»•Bončar. Poprave slovanske zgodovine. V listu "Narodni Politika" opozarja Josip Holeček 11a drugo slovansko korekturo, ki jo imenuje popravo zapadnoslovanske in ju-gosloven^ke zgodovine. Med drugim veli: Poprava slovanske zgodovine, ki je započela z stanovit-vijo čehoslovaške in jugoslovanske države, ne bo popolna, dokler se ne doseže fizični stik med Cehi in Jugoslovani. Za to je na obeh straneh potreben koridor. Brez koridora ni mogoče nobena enotna misel, noben'načrt in noben napredek. NAŠI FANTJE V SIBIRIJI. V Sibiriji v Tomaku pri jugo-slovcnSkem dobrovoljskem polku se nahajajo čvrsti in zdravi ti le nasi fantje (letnica pomenja^ rojstno leto.), katerih imenik je prinesel sabo gosp. Julij Zevnik, u-čitelj na Vranskem: Artie Valentin 1890 Brezovica; Akički Ivan 1887 Kostanjevica; Artič Franjo 1885 Podpcč: Ažman Franc 189 Železniki, Arhar France 1899 Ro-vje; Arigler Ad. 1889 Kamniški Abel Ali lin 1894 Vitiea; Boršt-nik Jakob 1886 Vrhnik^; Buli A111011 1893 Ljubljana;1 Blaži« Jakob 1893 Ragovo; Borštnik Bruno 1897 Ljubljana; Benedi-čič Ivan 1890 Studeno, Kranj; Bor^tner Vineene 1891 Zgornja Šiška; Bratuž Mohor 1893 Draga; Brejc Valentin 1891 Tržič, Kranj; Benedjčič Mihael 1882 Dobrava, Radovljica; Berčič Valentin 1879 Ljubljana; Bernik Franc 1891 Podlog: Bruno- Štefan 1891 Osoliea, Logatec,- Ber-."•«.n Rudolf 1884 Javorje/Litija; Ha roga Andrej Cerknica; Basa j dr. Josip 1887* $uha; .J.osip 1891 Kaptol: Centner Julij 1894 dri ja; CepAider Vladimir 1880 Kamnik: "Cepin Alojzij* 1890 I-Lit ija : CudCrman Alojzij 1892 Kranjska flora : Nebular Alojzij Alojzij Škofije; Černe Franc šič, Kranj; Jesenko Rado 1883 Poljane, Kranj; Jerak Josip^J886 Bučka; Juvanec Albin 1897 Ljubljana; Janežič Ivan 1873 Črni potok! * Jankovih Franc 1892 Ljubljana; /Jenko P'ranc 1888 Rateče; Jensterje Anton 1894 Spodnje Dane, Sorica; Jaklič Jq-sip 1895 Mrašovo, Št. M. Toplice; Jamar Franc 1886 Danje, Rado-" vljica; Janeši| Anton 1892 Škvo-po, Mokronog; Jerman Frano. 1894 Brezovica. Št. Peter; Jake-tie Mihajlo 1885 \ Črnomelj; Kraje Florijan 1893 Lože Kopri-vnik Ivan 1892 Velika vas, Krško; ICoslovičar Franc 1886 Dol. vas, Ljubljana; Kirin Ivan 1889 Zagorje, PostojiTa; 10»+^—.Ivan 1890 Nahovee, Kandare Antou 1888 Vas Dane. Logatec; Kout-11 i j Vilib^Jd 1893 Ljubljana; Kr-mec. Ivan ;1887 Ljubljana; Ka-dunc Anton 1890 Ljubljaiyi; Ko-ujar Ivan 1886 Smlednik; Kenda Anton 1891 Idrija; Klun Franc 1892 Ribnica; Krašno Franc 1880 Rudanja; Krivec Matija 1892 Boh. Bela; Kregar Ivan 1887 Štcpanja vas; Kreč Stanislav 1889 Ljubljana; Kordiš Andrej 1895 §t. Mihael, Novo mesto; Kolman Franc 1878 Kleče, Radovljica; Kozak Josip Josip 1895 Ljubljana; Kusald Alojzij 1890 ITnavnorje; Karter Josip 1892 Rovni, Krško; Korik Iv^n 1873 Kranj; Kovač Rudolf 1#2 Veliki Slatnik, Novo mesto; Ko-stanjevič Ivan ^887 Polje; Kalan Franc. 1884 Brežniea; Ljubič Ivan 1893 Tržič je; Leban Ivan 1897 Grudenc; Lukač Anton Anton 1889 Široka set. Litija; Lesar Josip 1891 Ribnica; Lovšin Iavu 1890 Ribnica; Lustrik Pavel 1894 IŠt. Vid' Ljubljana ; Lov-ro Andrej 1895 Kočevje; Likar Ivan 1889 Postojna; Levstik Iv. 1889 Sodražica; Levstik Anton 1883 Turjak; Mirlek Jčrnej 1894 Grčevi, Novo mesto; Melhorič Karel 1897 Slavina; Mencin Martin 1889 Škoeijan, Krško; Melik Anton 1886 Ljubljana j^^Iodie Ivan 1892 Vel. Lašče; Mahanja Anton • 1888 Stranje, Postojna: Majer Franc 1886 Ljubljana; Mi-klaučiv Mihael 1894 Oseluiea, Kranj; Maher Anton 1892 Škof-ja Loka, Kranj; Mubi Josip 1888 Št. Jurij Kranj; Mart in ja k Ivan 1883 Škofčja Loka ;x Merhar Filip 1888 Kleče, Ljubljana; Moži-11a Frane 1891 Postojna; Mcrvar Franc 1897' Žužemberk, Meglič Mihael 187& Kovor, Kranj; Mohor Ivan 1684 Loški potok; Mar-kun Ivan 1885 Vodmat; Markel Ivan 1894 Bohinjska Bela; Moži-na FVanc 1891 Postojna; Metelko Josip .^894 Rška, Majzelj A-lojzij 1887 Metlika ; Mulej Franc 1881 Potoke. Radovljica; Novak Ljudevit 1891 Zunarno, Rateče; Nagi Josip 1882 Postane, Kočevje ; Novak Stanislav 1889 Dole, Kostanjevica; Nahtigžl Ivan 1-894 Jarše; Novak Josip 1896 Mirna peč; O vse nek Frane' 1884 Tržič; Omahne Fiine 1S84 Zagorje. Litija; Oveenik Jofsi}^ 1890 Krasnodol, Litija; Puš ^o-sip 1892 Št. Vid Litija; Pušar Jakob, Škofja Loka; Poklukar' Gorje; Pavlin Ivan, 1878 Dofbropolje; Prah ' Frane 1894 Seli). Krško: Polde Gasper 1889 Ljubljana: Petrič Ljubo 1893 Stopiče; IMvk Ignacij 1881 Za- na Ribnikar Frane 1895 Garmo-vl.je. N0V0 mesto; Ravnikar Anton' 1895 Ljubljana; Razinger Ivan -882 Panovee; Renko Ivan 1894 Blagovica; Rozman Viktor 1882 Št Vid Luibljana; Rozman Franc#1898 Luže, Kranj: Strojin Franc 1892 Dobrava, Krško; Sta-llovnik Anton 1894 Brzdence. V?-1 hnika; Sos. Dragutin 1890 Ljubljana; Strah Anton 1892 Zago-riea, Novo mesto; Stare Ignac 1890 Hrovači, Kočevje; Strupi Ivai 1881 Rupa, Kranj; Slatuer lloj^ 1887 Cerkljer Novo mesto; Skok Andrej 1892 Št. Poter; Štefan Ivan 1891 Ljubljana; Sitar Vid 1895 Trebnje; Šribar Aloj/ 1893 Krško: iŠušter tvan 1883 Ljubljana; Škoda Josip 18$3 Prekova, Novo mesto; Spclič Se-bastjan 1882 Doberniče, Novo Milo za ixpahke in koine nerodnosti mora biti antiseptično, čisto in zanesljivo. Se-verovo zdravilno milo ca kožo (Severa's Medicated Skin Soap) zadošča vsem takim potrebam. Izvrstno pri kopanju in britju. Cena je 25c. mesto; Šmit Ivan'1893 Podlog. Kranj; Švajgcr Florijan 189o Tržič; Švajger Ciril 1893 Novo mesto; Šumrada Janko 1884 Stari trg Logatec; Škoflane Franjo 1894 Brege, Kr^o; Šmale Leopold 1896 Ribnica; Škoda Josip 11. 1892 Zaseb Krško; Štrukelj Josip 1886 (Podutik; Škantar Franc 1890 Boh. sr. vas.; Šireelj Josip 1884 Kostanjevica; .Šimu-110vec Andrej 1889 Vodice; Štajo nar Ludvig 18^1 Radgona; Sterile Anton 1896, Bač, Bistrica-" šprohar Josip 1892 Černo, Kosa na. Štrbeuik Feliks 1888 Zagorje! Litija; Tratnik Kazimir 1887 Lju bljana; Turk Karl ^887 Novo me-, sto; Turner Herman 1894 Ribn^ ca; Tekavec. Jurij 1884 Bloke^ Tomšič Andrej lfc Sembič; Porf Stojna; Trampuš Alojz 1886 Go-lobrdo, Medvode; Trtnik Josi^ 1888 Ljubljana; Uršič Antoiji. 1882 Kostgljec, Ljubljana; Une-tie Ivan 1892 Gorica, Krškp';1 Umnik Anton 1891 PredovJjej Urbančič Josip 1887% Ljubljana; Vidrih Fr. 7886 Fy>draga: Valen-čič Franc 1889 Nadanje; Vidmar Ivan 1882 Lopata, Žužemberk: Vadman Lovrenc 1883 Šuma, Kranj; Vel Ikon ja Anton' 1885 Sp. Idrija; Vrijski Karl 1895 Novo mesto; Verbič Ivan 1894 Priva-lje, Ljubljana; VHačnik dr. Alojz 1884 Vič, Vitigoj Ignac 1890 Dol, vas, Velika Loka; Vatovec Ignac 1880 Čepno, Postojna; Zevnik Anton 1891 Breznica, Ljubljana; Zoreč Franjo 1892 Potok, Novo mesto; Zalokar Ivan 1880 Mcu-Seš; Završnik Alf. 1892 Oljšck;' Žlat Plačujem jih po najvišji tržnj ceni. Bonde pošljite po pošti v registriranem pismu M. Musil 2415 So. Sawyer Ave. Chicago, 111. ŠPANSKA INFLUENCA Zvezni javni zdravstveni urad pravi: "Ta bolezen se širi z dihanjem in telesnimi izločili, posebno iz nosa in vrata. Kot izborno sredstvo se za to priporoča malo, v petroleju raztopljenega Menthol«, katerega je treba vdihovati^v nos, ali namazati. Ker je MintoVVapo-cream Mentholov' obliž, vsebuje tudi oljnate snovi Eucalyptus-a, ki je veljal za najboljše zdravilo za časa epidemije v Londonu 1. 1891. To olje in druga olja lečijo vneto kožo v nosnici ter so antiseptična. Idite torej v bližnjo lekarno ter kupite lonček (jar) Min-£ol-a in rabite ga za celo družino. Vsakdo naj si 3—4 krat namaže nosnice ž njim. To zdravilo je gotovo najboljše sredstvo zoper kašelj, prehlad, k&ta, glavobol, gripo, špansko influenzo in pljuč-* nico. Pozor. — Zdravniki sirom domovine predpisujejo dnevno za špansko infloenco snovi, katere ima.Mintol Vapocream. Ta zdravila so se izkazala vedno za najboljše da so ustavila to grozno bolezen tukaj, na Angleškem in Španskem, kjer fte ista najpro peja^lla. To je najboljie antiseptično sredsto za nos, ter vrat pri mladini in odraslih. Kupite torej ie dane9 lon-^ t ček Mintol-a. Isti je tako potreben v zaščito vašega doma, kakor zavarovalnina. | u PRVO IN EDINO SLOVENSKO PODJETJE TE VRSTE V CHICA-GU IN OKOLICI. URADNE URE od 9. zjutraj do 6. ure zvečer. ✓ V torek, etrtek in soboto do i), ure zvečer. Ob nedeljah od do 12. dopoldan, t MORTGAGE BANK če želite posojila na svoje posestvo ali hočete svoj denar vložiti na prvo intabulacijo, kjer vam nosi po 6'/e obresti. REAL ESTATE če želite kupiti, prodati ali zamenjati svoje posestvo, loto ali farmo. INSURANCE če želite zavarovati hišo ali pohištvo proti ognju in drugim nesrečam. Zavarujemo avtomobile proti požaru, tatvini in vsem drugim nesrečam; velike šipe (plate glass) in sploh vse, kar je mogoče zavarovati. NOTARSKA PISARNA za vsa notarska ali pravdna dela. Pregledujemo abstrakte, delamo deede in različne pogodbe ter pooblastila za tukaj in stari kraj. V vseh slučajih se obrnite na nas, kdorkoli rabi kako pomoč ali nasvet. POŠLJAMO denar po dnevnem kurzu na vse strani sveta. V Jugoslavijo, Poljsko in Ogrsko le v Ameriških dolarjih potom draftov. V VSIH SLUČAJIH se obrnite na svoja rojaka, pa boste vselej dobro in pošteno postrežem. Pridite osebno do nas ali pa pišite. \ M. MLADIC & J. VERDERBAR/ 1334 W. 18th St. (blizu Blue Island Ave.), Chicago, III. Telefon:" Canal 2076. BANČNA TVRDKA 1726 So. Racine Ave. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 4503 JOHN JAVNI NOTAR Izvršuje razne listine . . , POŠILJA BLAGO V DOMOVINO. POŠILJA DOLARJE V STARI KRAJ -IN— ) PRODAJE ŠIFKARTE. ROJAKI POZOR! Sedaj zopet zamorete potovati v stari kraj naravnost čez BAZEL, TRST ali pa DUBROVNIK. Vozne karte zamorete pri meni kupiti iz New Yorka do vseh večjih mest v JUGOSLAVIJI. Potni listi s potrebnimi potrdili se Vam tu preskrbe * hitro in brezplačno. \ Preskrbimo Vam tudi vse potrebno, da dobite sem svoje družine in sorodnike. Za denarne pošiljatve so vse bivše ovire odstranjene in .se sedaj vse navadne in brzojavne pošiljatve redno izplačujeio. Broz javni stroški znašajo od $2^0 do $3.24 od pošiljatve, ne glede na to, kolika je svota. Denarne cene so še vedno-nestalne, zatoraj jih ni mogoče oglaševati. Moja neposredna zveza z Jugoslavijo mi pa omogočuje pošiljati denar CENEJE, kot kje drugje. ^ ,_'__• V vsakem slučaju dobite natančna pojasnila Jii-tro in brezplapno, ako se osebno ali pismeno'obrnete na staro in pod državnim nadzorstvom se nahajajočo domačo tvrdko: EMIL KISS, BANKER, 133 Second Ave., Cor. 8th Street, . New York, N. Y. Vstanovljeno 1898. Sprejema hranilne vloge in plača 4% obresti. ' ' ' - rfrii _:_ GLAfc mrtvega doma. zgodilo v resnici, da sem odSei in Se postavil na konec barke, so ta koj zakričali nad menoj. (Palje.) Spisal 1M. DostojevakL v Prcvel Vladimir Levstik. | iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiir izpregovoril osupli preglasnež, izpustil bruno ter se vzravnal. " Vsega dela ne opraviš — čemu se pojunaš?" "Če bi moral trem kuram krmo razdeliti, bi se ustel, tu pa hoče biti prvi, . . Reva!" "Saj. . . bratei, saj nisem hotel . . " se je zagovarjal osupli, "samo tako sem menil. . "Kaj bo t Ali vas naj pod Veznem pod škatlje ali nasolim za zimo?" je kriknil nadzornik spet, nejevoljno zroč na dvajsetglavo družbo, ki ni znala »prijeti za delo. "Začnite! Pa hitTo!M / "Hitreje kakor naglo se ne da storiti. Ivan Matvejič." "Ti tako ne delaš ničesar; hej, Saveljev! • Razgovor Petrovič! Pravim ti: kaj stojiš in prodajaš zijala?. . . Začni!" "Kaj pa hočem sam?. .V* "'Dajte, dajte nam nalogo, Ivan Mat jcjič." "Pravim, da ne bo naloge. Ra-zderite barko — in hajdi domov. Začnite!" ' Naposled so se spravili na delo, toda Velo in neredno. Kar neprijetno je bilo gledati zdravo, družbo krepkih« delavcev, ki na videz nikakor niso vedeli, kako bi se lotili dela. Jedva so začeli snemati prvo, najmanjše bruno, že se je pokazalo, da se lomi "samo od sebe", kakor so povedali nadzorniku svojo opraviobo; tako jebilo torej nemogoče delati, treba se je bilo lotiti kaiko drugače. Sledilo je dolgo posvetovanje o tem, kako drugače in kaj da naj počno Razume se, da je prišlo pomalem do zmerjanja; pretila je že nevarnost, da bo kaj hujšega. . . Nadzornik je zopet zakričal *in pomahal s paličico, toda bruno se je zlomilo kakor prej. Naposled sc jc izkazalo, da je premalo sekir in da bo tref)a prinesti še kako orodje, .dočim so drugi v (pričakovanju razposedli,mirno po barki, izvlekli svoje pipice in začeli »pet pušiti. Nadzornik ie pljunil nazadnje po tleh.. "No, vi se ne boste ugonobili z delom. Eh, to sfe ljudje!" je za-renčal srdito, mahnil z roko ter. odšel v trdnjavo, vihteč svojo paličico. Čez uro je prišel izprevodnik. Najprej je mirno .poslušal mnenje arestantov, nato pa je izjavil, da nam določa za nalogo, sneti še štiri bruna, a tako, da se ne bodo več lomila $ odkazal je vrhutega precejšen del barke, ki jo naj raz-dereino, nakar bomo smeli domov. Naloga je bila velika, toda bogme, kako so se zdaj vsi lot i- (Dalje.) Prišli smo na breg. Spotfaj na reki, je stala v vodi zamrzla stara barka, ki jo. je bilo treba razdreti. Onostran reke je sinela step; razgled po njej je bil mrkel in pust. Pričakoval sem, da se vsi kar vržejo na delo; oni pa niso ni-, ti mislili na to. Nekateri so sedli po tramovih, ki so se jraijali na bregu; skoraj vsi so izvlekli iz škornjev meharje z domačim tobakom, ki so #a prodajali na trgu v listih po tri kopejke funt, in kratkf pipice lastnega izdelka z lesenimi cevkami. Zaptwili so pipe;, eskortni vojaki so napravili okrog nas verigo in so nas pričeli stražiti z neizrekljivo dolgočasa-snimi obrazi. "Pa komu je prišlo na misel, da moramo razdirati to barko?" je izpregovoril nekdo, napol zase, ne da bi se obračal do koga drugega. "Ali radi imeli trske, ali kaj?'4 "Umislil si je tisti, ki se nas ne boji," je menil drugi. "Kam se neki vale ti kmetje?" je vprašal prvi po kratkem pre-molfku, preslišavši s«veda odgovor na prejšnje vprašanje, ter pokazal v daljavo na trumo kmetov, ki je gazila v gosjem redu nekam po snegu. Vsi so se obrnili leno v tisto stran ter se jim začeli posmehovati od brezdela. Eden izmed kmetov, poslednji v vrsti, jo imel nenavadno smešno hojo; roke so mu mahale daleč okrog života, glavo pa, ki je bila (pokrita z visoko kmetsko kučmo, je držal postrani. Vsa njegova postava se je risala jasno in celotno na belem snegu. "Glejte si ga, starca Petroviča, kako se je zahomotal!" je dejal nekdo izmed nas, oponašajte kmete -po izgovoru. Zanimivo je, da so zrli arestanti na kmete vobče nekoliko izvosoka, dasi je bila polovica njih samih kmetskega stanu. ^ "Pa zadnji, otroci, ta hodi, kakor da P$l00,000.00.' Skupno imetje $1,600,000.00. Jugoslovanom iz Chishol-ma ter okolice priporočamo _____, našo bankb za poslovanje 7fi QthiVF NFW YORK N Y iz sledečih vzrokov:— IU-3in AVC.,nC!V liny W. I, T j_Naša banka je velika 1 ' in močna Narodna banka pod strogim nadzorstvom Združenih držav. 2—Mi Vam bodo nudili .. j vsakojako pomoč, ako bi katera pnporoca ms^ Kneipp . potrebovali; postregli ,mam vedno v zaIoffL , f Vam bomo dobro in uljudnq. Pišite po brezplačni ccnik. 3—Tukaj pri nas lahko MATBk PEZDIR izvršujete bančne posle v P o Box 772, Citv Hali station vašem lastnem jeziku. Vaš NEW YORK CITY. ( rojak J. Osbolt Vam bo sel vedno na roke. Bodjte previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! |t Bolj kakor kdaj preje, j« sedaj potreben t. opomi n k«jti ^led v*