Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 8.
V Ljubljani, dne 21. febrturia is35.
posamezna stev. Din l»— Leto XVIII.
Upravništvo „Oomovine" v Ljubljani, Knatlova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126
izhaja vsak četrtek
Naročnina za tnzemstvo: četrtletno 9 Din, nolletno 18 Din, celoletno 39 Din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletna 41 Din. Amerika letno I tlolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice v Unbljani, št. 10711.
Predsednik vlade Jevtic
je sprejel nosilstvo državne kandidatne liste
•	I)ne 15. t. m. je predsednik vlade g. Bogoljubi Jevtič sprejel veliko odposlanstvo Beograjčanov' 8 predsednikom občine Vlado Uičem in celotnim' mestnim svetom na čelu. Odposlanstvo je predsednika prosilo, naj sprejme mesto nosilca državne kandidatne liste pri prihodnjih volitvah v narodno skupščino. Beograjski župan g. Ilie je pozdravil predsednika vlade z govorom, iz katerega povzemamo:
<11 uda gospodarska stiska, ki vlada že nekaj let, .povzroča velike skrbi in zahteva odredbe, s pomočjo katerih bi se odpravila. Objava vlade nam je dala popolno nado, da se bo ubrala prava pot. v gospodarsko ozdravljenje. Načela te objave (deklaracije), zlasti ona, s katerimi je vlada naglašala .svojo voljo do sodelovanja z gospodarskimi ustanovami. kakor tudi ona, da so državne in javne finance močne samo tedaj, kadar so močne tudi za-sohne finance, so naletela na popoln odziv in priznanje v naših sreih.
Naše nade so bile označene po odredbah, ki jih
•	je vlada že izdala. Osredotočenje najmočnejših finančnih ustanov, znižanje obrestne mere, olajšave kmečkim dolžnikom, izpremembe in olajšave . davčnih in taksnih določb, uredba o javnih delili ;iu druge odredbe najbolje pričajo, da ste pričeli po načrtu borbo, da so premagajo težave, ki jih je
' ljudem povzročila stiska. Prepričani smo, da boste i vlado nadaljevali to borbo in da boste tudi uspeli.
V tej veri <mio odborniki prestolniškc občine ' in meščani mesta Beograda prilli k vam s prošnjo, da sprejmete mesto nosiica državne kandidatno liste pri bližnjih volitvah narodnih poslancev.*
l'o govoru g. Iliča je dosedanji beograjski poslanec, predsednik beograjske Trgovinske zbornice g. Miljutin Stariojevič prečital pismo, s katerim se naproša gosp. Jevtič, da prevzame mesto nosilca r državne kandidatne liste Pismo enako prosi gospoda Jevtiča, da sprejme mesto nosilca državne kandidatne liste za volitve v narodno skupščino. Poleg tega naglasa pismo priznanje gosp. Jevtiču •/.aradi dosedanjega dela in izraža prepričanje, da
•	so bo tudi nadaljnje delovanje vlade razvijalo v i tej smeri.»
PREDSEDNIKOV GOVOR.
Predsednik vlade gosp. Bogoljub Jevtič je od-I poslanstvu odgovoril tako-le:
. ^Gospodje! Zelo visoko cenim vaše zaupanje r in iskreno izraženo žaljO, ki soglaša z mnogimi . pozivi iz krajev naše domovine, da bi sprejel mesto nosilca državne kandidatne liste pri volitvah narod-I nih poslancem- 5. maja.
V polnem soglasju in dogovoru z vsemi svojimi
moji moči, da sc oddolžim takemu zaupanju tako. kakor se to od mene pričakuje. Lista, kateri bom imel čast biti na čelu, bo lista kraljevske vlade.
Volitve, ki so pred nami, so zelo važne tako spričo hudih časov, kakor še spričo posebnih razmer, v katerih živimo. Vsak naš državljan, vsak volilec si mora biti povsem na jasnem o tem. Treba je reči jasno in odločno besedo za našo jugoslovansko narodno bodočnost, za napredek vsega ua-roda, za napredek kraljevine Jugoslavije.
V tej volilni borbi se niti ne morejo niti ne smejo obravnavati in reševati vprašanja, ki so Lila neizpremeuljivo rešena v ustavi z dne 3. septembra
1 1031. O tem ne sme nihče več dvomiti. O tem se ne bo glasovalo.
Jugoslovenski nared hoče v vsej svoji Celini stopati naprej, zahteva varnost in spoštovanje od zunaj, hoče več miru in sloge na znotraj. On hoče izkoristiti vse sile za veličino ene in nedeljive Jugoslavije. Zdaj ni več časa za oklevanje in ustavljanje. Zdaj je čas za razvoj vseh sil in neumorno delo v ustvarjanju in gradnji.
S tem hočemo pred narod in za narod!
Kraljevska vlada bo skoraj izdala poseben proglas na volilce, da jim pove odkrito in iskreno vso ono. kar je in kar naj bi bilo. V njem bomo obrazložili glavne obrise svoje politike in program vlade.
Narodna skupščina se voli za štiri leta. To je dovoljna doba, da se z zaupanjem krone in z za-slombo v narodu lahko mnogo stori in ustvari v splošno korist,. To mi vliva tudi vero, da bom mogel izpolniti častno zaupanje, ki ste mi ga izkazali. Naj bo teh nekaj besed izrečenih v znak zahvale vam vsem in prijateljem, ki jih predstavljate, in vsem onim iz vse države, ki so mi izkazali to ča>t in zaupanje.*
Kandidati za volitve v narodno skupščino se že postavljajo
Volilno gibanje v državi postaja zmerom bolj živahno. Ko je bilo objavljeno, da JNS ne bo postavila svoje liste, temveč da odobrava kandida-cijo svojih članov na listi g. Jevtiča, so strankine organizacije, ki so prej še čakale, takoj začele volilne priprave. Dan za dnem se vrše sestanki sreskili organizacij JNS, ki lahko zdaj samostojno sklepajo, kako bodo nastopile pri volitvah. Kakor drugače ni bilo pričakovati, se vsi J doslej znani sklepi sreskili organizacij glase za . podpiranje državne kandidatne liste z nosilcem g. Jevtičem. Po večini sreske organizacije postavljajo že tudi kandidate za svoje sreze. Delno so to dosedanji narodni poslanci, delno novi ljudje, nekatere organizacije pa so postavile tudi po dva ali več kandidatov. Vse kandidature se sporočajo nosilcu državne liste g. Jevtiču s prošnjo, da jih sprejme na svojo listo.
Kakor je znano, pa je namera g. Jevtiča, da razširi svojo akcijo še preko okvira JNS na vse ene, ki stoje na stališču narodnega in državnega edinstva in so voljni sodelovati pri delu za okrepitev države na osnovi septembrske ustave. Zato postavljajo poleg sreskili organizacij JNS kandidature tudi druge skupine, poleg tega pase mnogi kandidati prijavljajo tudi sami neposredno g. Jevtiču kot nosilcu državne kandidatne liste. Beograjski listi pravijo, da je število kandidatov na ta način naraslo že v tisoče iti nekateri celo navajajo vsekakor pretirano število. 5000 kandidatov. Iz njihovega pisanja ni razvidno, ali mislijo pri tem samo kandidate, priglašene za listo gospoda Jevtiča, ali tudi one, ki se priglašajo g. Ho-džeri za listo Narodne stranke, doslej edino, ki je pefleg Jevtičeve že prijavljena. Čeprav so šte-■ tovariši iz kraljevske vlade vam morem izjaviti, da vilke, ki jih navajajo beograjski listi, brez dvoma som sprejel to izredno čast in storil vse, kar je v I pretirane, je vendar gotovo, da je število kandi-
datov že zdaj preseglo število razpoložljivih mandatov.
V dravski banovini je bila prva kandidatura postavljena v Celju. V torek se je vršilo pod vodstvom predsednika sreskega odbora JNS dr. Er-nesta Kalana širše posvetovanje sreske organizacije JNS za celjski srez. O političnem položaju in o bližajočih se volitvah sta poročala g. dr. Kalan in dosedanji narodni poslanec celjskega sreza gospod Ivan Prekoršek. Soglasno in z velikim odobravanjem je bilo sprejeto, da stranka v celjskem srezu vse stori, da zmaga narodna lista z nosilcem g. Jevtičem, ki mu je bila s skupščine poslana pozdravna brzojavka. Navzočni odposlanci so podpisali tudi po zakonu določeni predlog za kandidatno listo z nosilcem g. Jevtičem, ki je bil takoj izročen sodišču v zakonito potrdilo.
Dosedanjemu narodnemu poslancu g. Prckor-šku §ta bili med velikimi počastitvami soglasno izrečena zalivala in zaupnica za njegovo požrtvovalno in uspešno delo v bivši narodni skupščini. Enodušno je zbor sklenil, predložiti nosilcu državne narodne liste g. Jevtiču zopetno kandidaturo g. Prekorška za celjski srez.
Na kraju zborovanja je skupščina brzojavno pozdravila novega bana g. dr. Dinka Puca.
Volilni imeniki
Volilno pravico ima
vsak moški državljan, če j • dovršil 21. leto staro-ti^ Aktivni oficirji, podoficirji in vojaki ne sinejo izvrševati volilne pravice.
Volilne pravice nima:
1. kdor je obsojen z izvršno sodbo na ječo ali izgnanstvo ali strogi zapor ali zapor, daljši od leta dni, dokler »e mu praviva ne vrne;
2.	kdor jo obsojen z izvršno sodbo na izgubo častnih pravic za čas, dokler ta kazen traja;
3.	kdor je v konkurzu;
4.	kdor je pod skrbstvom;
5.»kdor	je obsojen z izvršno sodbo na izgubo volilne pravice zaradi volilnih kaznivih dejanj.
V volilne imenike se vpišejo
vsi moški, ki imajo volilno pravico in ki stanujejo v občini najmanj šest mesecev. To pa ne velja za državne uslužbenec. Državni in javni samoupravni uslužbenci se vpisujejo v volilne imenike one občine, v kateri imajo svoj službeni sedež.
Do kdaj se sme zahtevati popravek imenika.
Popravki volilnih imenikov se smejo zahtevati še 15 dni po razpisu volitev, to je do 22. t. m. Ta dan je zadnji za reklamacije.
Kdo lahko zahteva popravo volilnega imenika.
f Vsakdo ima pravico volilni imenik pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti in bodisi zase, bodisi za drugega zahtevati njegov popravek. ' '
Kje in kako se zahteva popravek.
Popravek volilnega imenika se zahteva jiepo-| sredno pismeno ali ustno pri občinskem uradu ali, pri sreskčm sodišču, odnosno pri okrožnem sodišču. Tri okrožnem sodišču pa se more zahtevati rpopravek samo pismeno. Sresko, odnosno okrožno sodišče pošlje spis, zahtevanega popravka, v 2.4 urah občinskemu uradu v poslovanje. .Ustno zahtevo vpiše sodišče v zapisnik. Zahtevanim popravkom se morajo priložiti dokazi.
Za dokaze morejo služiti .samo polnoveljavne javne listine. Če oni, ki je zahteval popravek,, zahteva, da se mu izda o tem potrdilo, mora sodišče, to takoj storiti. Če izvrši občinski, urad popravek v volilnem imeniku uradno, mora s-voj odlok, s katerim odreja popravek, utemeljiti s polnoveljav-nimi dokazi.
Do kdaj mora občinski urad rešiti zahtevo po popravku.
• Vsako zahtevo popravka v volilnem imeniku mora občinski urad rešiti v petih dneh. Če pa občinski urafl v petih dneh ne izda nobene rešitve, se smatra, da je odklonil zahtevo popravka volilnega imenika in pritožnik ima v tem primeru pravico, da se pritoži neposredno na pristojno sresko sodišče, kateremu mora občinski urad v 34 urah po prejemu dopisa sreskega sodišča predložiti vse spise, ki se nanašajo na zahtevo popravka volilnega imenika.	■ *	|
Oni, ki se zavrnejo, ker niso priložili reklamaciji zadostnih dokazov, smejo i znova zahtevati popravek in predložiti dokaze, če rok za reklamacijo še ni potekel.
Oni, ki zahteva popravek, in oni, ki se ga popravek tiče, imata pravico, da se pritožita v treh dneh od prejema rešitve občinskega urada na pristojno sresko sodišče. Ta pritožba se lahko vroči pismeno ali ustno. Pritožnik sme od sodišča zahtevati potrdilo o vloženi pritožbi.
Takse.
Za zahtevo popravka volilnih imenikov se ne pobira nobena taksa. Pristojna oblastva morajo dati tistemu, ki to zahteva, v 24 urah vse listine, ki so potrebne zaradi popravka volilnih imenikov.
/	Kazni.
Kdor ob popravku imenikov koga vpiše v imenik ali koga izbriše iz imenika brez utemeljene odločbe, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do dveh let. Če je število tako vpisanih ali izbrisanih oseb za eno volišče v«čje od 10, se kaznuje z zaporom do petih let.
Kdor ob popravku imenika hote ne vpiše v imenik oseb, ki jih je uradno dolžan vpisati in ki dotlej niso bile v imeniku, se kaznuje z zaporom do treh mesecev ali v denarju do 3000 Din.
Prav tako se kaznuje tudi. ako pri tej priliki namerno ne izbriše onih, ki so umrli ali izgubili volilno pravico.
Proti uvozu oljnatih semen
Na povabilo ministrstva za kmetijstvo je bilo te dni v prostorih Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug posvetovanje zastopnikov industrije olja in proizvajaleev v to svrho potrebnih siro-vin. Sestanek je otvoril minister za kmetijstvo dr. Dragutin Jankovič z zanimivim govorom, ki povzemamo iz njega; - -, , "
«Današnji sestanek proizvajalcev oljnatih semen in zastopnikov oljne industrije mora dovesti do-končnih predlogev o načinu, ki bi omogočil, da se naša oljna industrija, kar se tiče sirovin, docela osvobodi uvoza iz tujine. Podatki, ki so nam bili predloženi, kažejo naravnost obtožujoče številke. Od leta 1929. do danes smo uvozili za 530,000.000 Din olja, ki bi ga bili lahko pridelali, doma. V isti. dobi smo uvozili za 733 milijonov dinarjev oljnatih semen, ki bi jih lahko prav tako pridedali doma. Po sestavljenih računih bi bilo treba za pridelovanje tega uvoženega semena 30.000 ha zemlje, ki bi se vsekakor .našla, ker je pridelovanje oljnatih semen mnogo bolj dobičkonosno kakor pridelovanje pšenice, turščice in drugih pridelkov. Ni mi treba naglašati. kako velika je izguba tudi za naše državne dohodke zaradi tolikega uvoza.
Oljna industrija je dobila tudi vso potrebno zaščito proti konkurenci tujega olja, ki ji je bila priznana za to, da bi se sirovine, ki jih predeluje, gojile doma. Program vlade,g. Jevtiča je v tem pogledu odločen. Vse sirovine, ki jih je mogoče pridobivati v naši državi, se morajo proizvajati doma v zadostnih količinah in se ne smejo uva-
žati. Industrijska zaščita ne sme biti v korist tujih sirovin. Zaščitne odredbe so» bile( izdane ne le v korist industrije, marveč'tudi domačih proizvajalcev in naposled še porabnikov.' Ni sicer moči pripisati krivde posameznikom, a nedvomno je, da jih podatki obtožujejo in da kažejo popolno neurejenost. Namestu zmešnjave v proizvodnji, ki je vladala doslej, hočemo organizirano kmetijstvo, ki bo pridelovalo toliko sirovin. kolikor jih .potrebuje domači trg, poleg tega pa še za izvoz. Ni pametno uvažati oljnata semena, ječmen za pivo, loj, volno in razne druge proizvode in pridelke, ko jih vendar lahko pridobivamo doma. Zaščita industrije v take svrhe bo omogočila tudi našim proizvajalcem sirovin postaviti višje cene, kakor so zdaj na mednarodnem trgil. Višje cene pa bomo dosegli le z organiziranim kmetijstvom, ki mu bo tudi zaščita industrije posredno koristila.
Kar zdaj na tej konferenci zahtevamo od vas, je to, da se sporazumete z odredbami, ki jih je treba izdati, da se izvede ta program in da se ne potroši niti dinar več za uvoz oljnatih semen. Še več, program našega dela mora biti ta, da se omogoči izvoz najmanj 2000 vagonov oljnatega semena v tuje države, s katerimi imamo povoline trgovinske sporazume tudi glede cen, po katerih bi nam plačale naše sirovine. Ministrstvo za kmetijstvo ima v tem pogledu jasno stališče. Kakor std že sami imeli priliko spoznati iz objave vlade, želimo najtesnejšega sodelovanja z gospodarskimi organizacijami in hočemo, da spoznate, da ie
22
1FARAONOV DEDIČI
če je napeto prisluhnil, je čul njeno dihanje,; čeprav je bila precej daleč od njega. Tako mrtvaško tiho je bilo vse naokoli.
Pogledal je na zapestje. Čas njegovega stra-ženja se je bližal koncu. Toda sklenil je, da Neli ne bo prebudil. Naj spi, sirota!
V mesečini so se lesketali njeni svetli lasje kakor zlato iz belega burnusa.
Nekaj neznanega ga je dvignilo. Njegovi koraki so bili komaj slišni, ko se ji je približal.
Zdaj je že stal tik pred njo.
Čeprav je imela obraz v temi, ga je dobro razločil. Videl je nasmešek na njenih ustnicah. Oako se mu jfc zdelo, kakor bi gledal btroka, ki Sladko spi v materinem naročju.
Še bolj se je sklonil k njej.
Videl je, da se njeno ustnice premikajo, da hočejo nekaj v sanjah povedati. Nekaj čudežno lepega, sladkega. Toda glasu dolgo ni čul.
Naposled se je Neli obrnila. In takrat je razločno slišal eno samo besedo, besedo, ki mu .je tisti trenutek pomenila več kakor vse drugo na svetu.
«Mirko!» je šepnila Neli.
Nekaj ga jo zagrabilo, da bi jo objel in začel poljubljati, na vso moč, do krvi poljubljati. Tako žejen je bil ljubezni, ki se je že davno podzavestno zbudila v njegovem srcu.
Potem je pomislil.
Sirota spi, sladko sanja. Čemu bi jo budil. Čemu?
Samo čisto k njej se je nagnil in ji dihnil na ustnice rahel poljub. Kakor mati svojemu otroku.
In tisti trenutek je postal Nelin obraz še lepši, še ljubkejši. Kar zasijal je v sladkem nasmešku.
Sodnik pa je vstal in se vrnil na svoje opazo-vališče.
Ves se je predal sreči, ki je prevzela njegovo srce. Zdaj je vedel; Neii je njegova in nič je ne bo moglo od njega odtrgati.	>
In tisti trenutek ni bilo na svetu človeka, s katerim bi bil hotel menjati usodo.
lire so tekle. Tiho, bežno.	i
Počasi se je bližal mesec zatonu. Tik nad obzorjem je' še enkrat zažarel v vsej svoji lepoti, potem je za£el počasi izginjati za prostrano lav-uino.
Samo še ozek rob se je videl. Naposled je tudi ta izginil.
Sodnik je -še zmeraj slonel na gričku. Njegov pogled je begal v daljavo, toda njegove misli ni^o šle z njim.
Ostale so, kjer so bile. Pri Neli.
Potem se je nebo skoraj docela »temnil \
Sodnik je vstal.
V daljavi je bil zaslišal neznane čudne glasov;?. Ali se mar bližnjo ljudje? Prijateyi? Sovražniki?
Kdo prihaja?
Ali se mar hižajo Bedjijni, ki so odkrili njuno sled? Ne, to, i)i verjetno. Kakšna karavana? Bog ve. .Mprda pa, sq njegpvj.prijatelji, ki ga iščejo?^
Iznova je začni iste glasove., To pot so bili ze bližji, razločnejiii.
. Spoznal jih je.
Niso bili človeški glasovi. ]5ili so klici zveri.
Dobro jih je poznal po mnogih noeeh, ki jih je moral že preživeti zadnja leta v puščavi, na svojih znanstvenih potovanjih.
In več zveri mora biti. ,	.,...'
,Oprezijjejo po prostrani ravnini za pleppm. to ga zavohajo, se mu približajo in ga obkrožijo, dokler ne pride trenutek, ki sc jim zdi primeren za nijpa d.
Tudi njega so morali že zavohati.
Iznova je prisluhnil. Zaleglo rjovenje je- Odmevalo v daljavi tako tuje, tako pošastno, da je vzdrhtel.
Zdaj je v<>del.
Kralj puščave se bliža. Veliki «Nnma napadalec«, kakor mu pravijo domačini, ki se ga bojo kakor vrag križa. Lev.	, . f
Blodna misel ga je izpreleteln. Ali naj zbudi Neli in z njo pobegne?
Toda kam?
Povsod je sam pe<> }?•
Preden bi pripravila oba vellloda za o3hod in mogla ubežati naprej v puščavo, bi ju lev že davno
Posvetovanje denarnih zavodov o položaju denarništva in o kmečki zaščiti
to ne samo v korist države, ampak tudi v korist nas vseh, vas industrijcev in vas proizvajalcev sirovin. Vzajemna odvisnost je tolikšna, da je vaš I sporazum od vsega počotka potreben. Če je le I malo volje na eni in drugi strani, bo vaše delo I rodilo sadove in boste zadovoljni, da vam je bila t izkazana ta čast, da ste prvi, ki naj krenejo na [ pot organizirane kmetijske proizvodnje, ki mora : napraviti konec zmešnjavi v našem kmečkem j gospodarstvu, ki mora dati zaščito našemu kmetu in mu omogočiti, da postavi višie cene svojim pridelkom, kar s svojim napornim in težkim delom tudi zasluži.»
Te dni se je vršilo v Novem Sadu važno zborovanje zastopnikov zasebnih denarnih'zavodov in zavarovalnic. Razpravljali so o položaju našega denarništva v zvezi z dosedanjimi ukrepi vlade za omiljenje gospodarske stiske in o ukrepih, ki bi jih bilo treba še izdati, da se odstrani sedanje mrtvilo na denarnem trgu, kar bi neposredno oživilo vse narodno gospodarstvo. Za zborovanje je vladalo veliko zanimanje in je bilo zastopanih 543 denarnih zavodov od skupnih 620, kolikor jih je v Jugoslaviji.
IJo otvoritvi zborovanja je predsednik g. Slep-čevič predlagal vdanostno brzojavko mlademu kralju, nato pa je podal predsednik beograjskega Združenja bank dr. Vlada Markovič obširno poročilo, v katerem ie orisal sedanji položaj denarnih zavodov in ocenil ukrepe vlade. Poleg splošnega položaja denarnih zavodov je v poročilu obširno razčlenil vprašanje kmečkih dolgov ter izrekel mišljenje, da je bilo dosedanje reševanja lega vprašanja napačno.
POSLEDICE KMEČKE ZAŠČITE ZA DENARNE ZAVODE.
Obravnayajoč dosedanje zaščitne ukrepe na t korist kmeta je dr. Markovič ugotovil, da je manjkalo pri tem prave osnove. Zlasti so manjkali od vsega začetka natančni podatki. Izvzeti bi se bili morali dolgovi kmetov trgovcem in obrtnikom za vsakdanje potrebščine, nadalje dol-
i,upadel. Iu tudi če bi bežala, bi ju lev dohitel, preden bi mogla priti dovolj daleč.
Vtlbloda očitno še nista vznemirjena. Ker se je lal, da ne bi v strahu ob nenadnem napadu pobegnila. je stopil k njimi in jima zvezal noge. Tako torej ne bosta mogla uiti. Hkratu pa jima je tudi zamašil ušesa, da ne bi slišala levjega rjovenja. S to strani je torej vse potrebno p i»krbel. Zdaj ostane le še Neli? B Ali naj jo pusli spati?
»Najbolje bo*, si mislil. »Utrujena je. .Morda ■te i.iiti zbudila ne bo. Jaz pa pojdem levu nasproti ...»
Kakor si je rekel, tako je tudi storil. Vzel je puško in »lin nož, ki ga je zagledal na tleh. lijov -tije je prihajalo od južne strani. Tja je kr.enil, toda oddaljil se je le toliko, da lii bil lahko hitro vrnil k Neli in velblodoma, če bi bilo treba.
I Se zmeraj se je oglašal lev in čedalje bliže.
Sodnik je napenjal Oči, da bi ga v daljavi videl, torta noč je bila pretemna Ho rjovenju pa je sodil, iia mora biti k\ečjemu sto petdeset ali dve sto metrov daleč.
Bližal se je že naravnost. Morda še nekaj skokov in...
Tedaj se je Sodnik zdrznil. Kaj pa, če bo lev planil mimo nj >ga naravnost proti Neli?
Kar streslo ga je. • Kako da ni prej na to pomislil? V kakšni ne-v; - i je pustil svojo izvoljenko!
govi, ki izvirajo iz delitve kmečkega premoženja zaradi nasledstva, dolgovi med kmeti samimi in naposled dolgovi pri zadrugah, katerih člani so dolžniki sami. Ni se tudi smela zaščita posplošiti, temveč bi se bilo to vprašanje moralo reševati po posameznikih. Pogrešno je tudi, da je bila zaščita izvedena izključno na škodo upnikov, ne pa z žrtvami celotnega narodnega gospodarstva.
Tem napakam so sledile še druge, med katerimi je glavna ta, da se je odplačevanje kmečkih dolgov stalno odlagalo, tako da se bo prav za prav pričela amortizacija šele 15. novembra letos. Napačno se je postopalo tudi v pogledu obrestovanja. ker so se obresti na eni strani pripisale h glavnici, na drugi strani pa zniževale na škodo upnikov. Zlasti najnovejše znižanje obrestne mere za kmečke dolgove predstavlja hud udarec denarnim zavodom. Vsi ti ukrepi so povzročili mučen položaj v pogledu denarnih od-nošajev. Ta položaj jc toliko hujši, ker se sploh ne ve, kako daleč bo to šlo in kdaj bo vprašanje kmečkih dolgov dokončno rešeno".
Izraz hudega položaja denarnih zavodov se; vitii v vedno večjem številu onih zavodov, ki so se prijavili za razne vrste zaščite. Doseči a i je pod zaščito že 199 denarnih zavodov in 185 denarnih zadrug. Vse pa kaže, da se bo to število še povečaio. Pri bodočem reševanju gospodarskih vprašanj se mora denarništvo vsekakor bolj upoštevati, kajti treba je pomisliti, da razpolagajo!
zasebni denarni zavodi z glavnico nad 11 milijard, kar je mnogo več, kakor pa ga morejo dati našemu gospodarstvu tia razpolago državni in napol državni denarni zavodi. Rušiti zasebno glavnico, pomeni isto kakor rušiti celotno gospodarstvo. Kakršen je položaj danes, bi kmečki dolžniki sami bolj želeli, da se jim stavijo na razpolago nova posojila za ureditev starih dolgov, kakor pa tako urejevanje kmečkih dolgov. Z dosedanjim napačnim reševanjem tega vprašanja so prišli v zelo težaven položaj prav kmetje sami. ker so izgubili ves kredit, a v še hujši položaj oni, ki imajo svoje hranilne vloge pri zasebnih denarnih zavodih.
STANJE KMEČKIH DOLGOV.
Dr. Markovič je v svojem t' iem govoru navajal podatke o stanju kmcčl gov in ugotovil, da so dolgovali kmečki doizniki zasebnim in samoupravnim denarnim zavodom 31. decembra 19,53. vsega 1536 milijonov dinarjev, razen tega pa Privilegirani agrarni banki 729 milijonov dinarjev. Kmečke hranilne vloge pa so istočasno znašale 1490 milijonov dinarjev. Pri primerjavi podatkov za leti 1932. in 1933. prihaja do zaključka, da so kmečki dolžniki plačali zasebnim denarnim zavodom in samoupravnim hranilnicam na račun svojih dolgov v dobi 21 mesecev 73 milijonov, kar znaša krog osem odstotkov na leto. V istem času pa so isti denarni zavodi izplačali kmečkim vlagateljem 697 milijonov dinarjev, to i je skoro 50 odstotkov vseh njihovih hranilnih i vlog.
Po uradnih podatkih, ki jih je zbrala Privilegirana agrarna banka v drugi polovici leta 1932., naj bi znašali kmečki dolgovi okroglo 7 milijard dinarjev. Ti uradni podatki pa niso zanesljivi. Ugotovljeno je, da so mnogi v domnevi, da se Lodo dolgovi črtali ali na kak drug način od
Kar so mu dale vuoči, je o tl.itel nazaj.
Kraj, ki sta si ga Sodnik in Neii izbrala za počivališče, je bil prav za prav plitva kotlina, ki j ■ bila le ua južni strani nekoliko odprta. In prav v tej smeri se je bližal lev.
Zdelo se mu je. da t*nje že njegovo sop uije, toda kmalu je spoznal, da so jc zmotil. Bilo je lopei.]' obeh velblodov.
Ko bi bilo vsaj malo svetleje! Ko bi e v.-aj malo videlo!
Toda naposled so sc njegove oči le doce'a navadile temi in kakšnih petdeset metrov dalrč je zapazil mračno senco, ki se je gibala.
Pripravil je puško in jo dvignil k očesu. Nameril je na zver.
Mogočna ri. anica j"1 dovolj močna, da bo ubila leva, če ga bo dobro zadel, ali pa ga vs.ij onemogočila za boj.
Lev je mogel biti Ic še kakšnih dvajset korakov daleč. Dobro je razločil njegove obrise.
Zdaj ali nikoli!
Zver je obstala in se pripravila za »k.)k.
Tedaj je Sodnik pritisnil na peteiina.
Pk!
Samo rahel, komaj slišen pok in nič drugega. Naboj je moral biti neraben, i
Sodnika-je zazeblo.
Kakor blisk mu je šinilo po glavi:
Zdaj ni več časa, da bi hitro poiskal nov naboj.
Kaj naj stori?
Z obUpno kretnjo jc zagrabil dolgi nož, ki-ga je imel privezanega ob pasu, in sc pcgnal napr j.
Lev je moral videti, da ga skuša nekdo napadi. Sredi zaleta je presenečen obdal. Takšne predrznosti še ni doživel in to jo tudi Sodniku rešilo življenje.
Trenutek nato sta se Sodnik in lev valjala po tleli. Sodnik je začutil na svojih ramenih dve mogočni šapi, ki sta mu obleko kar posneli. V mraku je za trenutek zagledal velike, bele zobe, zaduhal levovo vročo, smrdečo sapo, potem pa sc um je zdelo, da mu je rdeč zaštor iznenada zakril vse. Kakor besen je v obupnem boju suval, suval. Nekaj toplega, mokrega je začutil na obrazu. Kri. Čigavo? Svojo? Levovo? Rane so ga pekle in bolele, toda za to s" ni menil. Zver se je valjala /. njim po tleli, iskala karkoli, kamor bi se bila lahko zagiizbi, toda povsod je naletela samo na Sodnikov nož. Besno s - je otresala, rjovela, hlastala.
Neli se je zbudila. Izprva ni vedela, kje je in kaj se godi okoli nje. Toda v trenutku je spoznala položaj. Kliknila je in planila pokoncu.
»Mirko! Mirko!*
Kakor v megli je slišal Sodnik ta glas. In prav ta glas niti j,- bil rešitev. Zavest, ki ga je že zapuščala, sc mu je vrnila in z njo vred trezna presoja.
Videl je, da zver čedalje slabotueje napada, da se celo poskuša umikati. Še enkrat je zbral vse svoje moči. Hitro "se je zavalil po nekoliko nagnjenih tleh. Kakor bi ga bilo nekaj vrglo kvišku, je planil na noge.
Zver, ki je videla, da se je nm< kuil, ^e je s poslednjimi močmi pognala nadenj. V poslednjem tre-
države odplačali, prijavili mnogo več kakor pa so v resnici dolgovali, ker je tudi za tem bila špekulacija. Koliko natančno znašajo kmečki dolgovi. se ne da ugotoviti, računa pa se, da je zadolženih morda nekaj več kakor 30 odstotkov vseh kmečkih posestnikov. Pred leti je bil dohodek narodnega gospodarstva iz skupnega zaslužka kmetijstva preračunan na okroglo 31 milijard. Ta dohodek je zaradi splošne stiske danes mnogo manjši in znaša največ 10 milijard. Vzemimo, da je vrednost kmečke posesti v Jugoslaviji danes 100 milijard; če upoštevamo podatke Privilegirane agrarne banke kot točne, ne da bi se pri tem odbile hranilne vloge kmečkih vlagateljev, potem znašajo kmečki dolgovi 7 odstotkov od kmečkega premoženja. To je razmerno malo in dokazuje, da ni bilo nikake potrebe za uvedbo splošne zaščite. Zal se je to vprašanje obravnavalo vedno kot politično vprašanje.
DRUGA SLIKA O KMEČKI ZADOLŽENOSTI.
Dodatno poročilo je imel tajnik Združenja bank v Novem Sadu dr. Robert Pavlovič. Na podlagi podatkov, ki jih je zbralo to združenje, je ugotovil, da je številka 400 milijonov, kolikor da bi morali plačati kmetje na obrestih in amortizaciji denarnim zavodom za svoje dolgove, znatno pretirana. Če se vzame, da je v naši državi 13.6 milijona hektarov obdelane zemlje, ki predstavlja vrednost 47.9 milijarde (računajoč hektar po 3500 Din), in se temu prišteiejo vrednost kmečkih hiš v višini 6.6 milijarde, vrednost živine 5 milijard in vrednost kmetijskega orodia 275 milijonov. potem predstavlja skupna vrednost kmečkih posestev 59.775 milijonov (ali blizu 60 milijard). Tudi če bi kmečki dolgovi zares znašali 7 milijard. kakor je to izjavil kmetijski minister, je zadolžitev kmečke posesti v primeri z njeno vrednostjo razmerno nizka.
Dr. Pavlovič je nadalje ugotovil, da so vojvodinski kmetje od 20. aprila 1932. do 31. decembra 1934. plačali 140 milijonov svojih dolgov, kar predstavlja 70 odstotkov vseh zapadlih obveznosti. To je docela prirodno stanje.
V svojem poročilu je dr. Pavlovič razčlenil kmečke dolgove po višini. 12 odstotkov kmečkih dolgov znaša pod 500 Din, 15 odstotkov od 500 do 1000 Din, 24 odstotkov od 1000 do 2000 Din. 11 odstotkov nad 2000 do 3000 Din. Z zneski nad 4000 Din ie zadolženih samo 18 odstotkov vseh kmečkih dolžnikov. Tudi če se upoštevajo vsi kmečki dolgovi ne samo pri zasebnih denarnih
nutku, ko je bila že (ik prod njim, je odskočil, soj pognal nanjo, jo zagrabil z lcvico okoli vratu in ji z desnico zadal dva nagla sunka proti sieu.
Še grozo zbujajoč krik in lev se je zvalil na tla in pokopal Sodnika pod seboj.
Potem je vse utihnilo.
Neli je iziiova kriknila in skočila bliže.
V temi je zagledala veliko brezoblično gmoto, ki se ni več ganila. Pesek okoli nje je bil črn. Kri! In pod to gmoto je ležal Sodnik, njen Mirko!
Ne da bi so bila menila za nevarnost, je planila k Sodniku. Njena roka je poiskala njegovo srce. Vročično jo bilo.
Hvala Bogu! Hvala Bogu!
Vzdih olajšanja s ji je izvit iz prsi.
Šele tedaj je videla, da je negibna gmota lev.
Zgrozila se je.
Poskusila je zver potegnili s Sodnikovega telesa. toda to se ji ni posrečilo.
Obupano je premišljala, kaj naj stori.
Vrnila se je k velblodom, nalila malo vode v pločevinasto skodelico — o kako malo vodo sta ^še imela! — in so vrnila k Sodniku. Omočila mu jc čelo. ki je bilo vse krvavo, umila mu je olirnz.
»Mirko! Mirko!* ga je klicala
Ni se zganil.
Tedaj se je ustrašila.
Ali morda ne umira? Ali tiisO ti skoraj glasni utripi njegovega srca poslednji.
Z zverjo se je boril. Bog ve. kako dolgo, ko je £e ona spala.
zavodih in zadrugah, marveč tudi pri Privilegirani agrarni banki, Državni hipotekami banki in pri zasebnih upnikih, znašajo obveznosti kmečkih dolžnikov na obrestih in na amortizacijskem obroku samo 339 milijonov, ne pa 400 milijonov. Upoštevajoč dejstvo, da so kmečki dolžniki pravočasno poravnali 60 odstotkov svojih zapadlih obveznosti, potem bi pri obrestni meri 4 in pol odstotka potrebovali samo še 40 milijonov, da v celoti zadoste svojim obveznostim. Zato je bila nepotrebna najnovejša odložitev kmečkih dolgov.
Dr. Pavlovič se je podrobno bavil tudi z vprašanjem obrestne mere v zvezi z reševanjem hranilnih vlog pri zasebnih denarnih zavodih. Staro pravilo je, da se štednja dviga z dobičkonosnostjo naloženega denarja. Če se zdaj z uredbo o zaščiti kmečkih dolžnikov zniža obrestna mera za kmečke dolgove na 4 in pol odstotka, potem je zasebnim denarnim zavodom, ki imajo kmečke dolžnike, nemogoče plačati za hranilne vloge primerno obrestno mero. Zato bo najvažnejša posledica za znižanje obrestne mere na 4 in pol odstotka ta, da se bo zmanjšala dobičkonosnost hranilnih vlog pri denarnih zavodih, in lahko se zgodi, da bodo vlagatelji svoje vloge kot nedobičkonosne odpovedali. Z drugimi besedami: zaradi 40 milijonov neplačanih obresti za kmečke dolgove pri denarnih zavodih ne bi bilo treba omajati 8 milijard vlog, s katerimi zasebno denarništvo hrani narodno gospodarstvo. Naposled pa je dr. Pavlovič naglasi!, da znižanje obrestne mere za kmečke dolgove ni bilo pravično že glede na kmečke vlagatelje, ki so često bolj siromašni kakor pa so kmečki dolžniki.
O poročilih se je razvila zelo živahna razprava, ki je večkrat presegala meje dopustne kritike, tako da je moral navzočni policijski komisar opominjati govornike, da to zborovanje ni politični shod. Po končani razpravi je bila sprejeta obširna resolucija, ki ugotavlja v teku razprave ugotovljeno stanje zasebnega denarništva in v svojem drugem delu poziva vlado, naj čimprej pristopi k razumnemu reševanju celotnega gospodarskega vprašanja v svrlio čim prejšnje ureditve denarnih odnošajev v državi.
RESOLUCIJA IN PREDLOGI.
Resolucija pravi med drugim, da so denarni zavodi brez svoje krivde zašli v sedanje nepri-rodno stanje, a da je prvi pogoj oživljenja gospodarstva obnova zaupanja širokih ljudskih slojev v denarne zavode. Dalje pravi resolucija: Zasebno denarništvo je zašlo v težaven položaj z n:ij-
| Da, spala je, on pa se jc moral biti za njeno življenje!
Onemogla je sedla zraven njega. Zagledala je rane na njegovih ramenih in na hrbtu. Na obrazu ni odkriia niti praske.
Obupana je premišljala, kako naj bi mu pomagala. Kako jo je bolelo, da je samo slabotna ženska in da mu ne more vrniti niti trohice tega. kar je on zanjo storil. Zanjo, da bi mirno spala ...
Potem pa je iznenada vzkliknila. Sodnik se je zganil in zastokal.
♦ Mirko! Mirko! ...*
»Neli!...* je slabotno odgovoril.
*
Kako tesnobni so bili za Neli naslednji trenutki, dokler se ni Sodnik docela zavedel.
Toda minili so.
Zdaj, ko se je Mirko spet lahko gibal, je Neli dosti laže potegnila zver z njega.
Potem ga jo tiho vprašala-
»Mirko, ali si hudo ranjen? Ali te zelo boli?*
Sama ni vedela, da ga tika.
»Boli me hudo*, je čez nekaj časa odvrnil. »Toda zdi se mi. da nimam nevarnih ran.*
Neli se je zvalil kamen s srca.
»Žejen sem*, je potem dejal.
Ponesla mu je skodelic«) k ustom. Sodnik je hlastno pil, čeprav je bila voda poslana in skoraj 1 mlačna.
Izmila mu je rane iu jih za silo obvezala, da ne bi ranjenec izgubil preveč krvi. Kamena so ga
novejšo uredbo o zaščiti kmetov, ki določa od-goditev vseh plačil do 1. septembra in znatno znižanje obrestne mere. Zasebni denarni zavodi, ki so dajali posojila kmetom, smejo po tej uredbi zahtevati samo štiriinpolodstotne obresti, medtem ko morajo sami plačevati za svoja posojila pri Narodni banki 5, odnosno za lombard 6 odstotkov, če sploh še uživajo kredit pri Narodni banki, pri zasebnih denarnih zavodih pa morajo plačevati za posojila 8 do 10 odstotkov. Denarnim zavodom je nemogoče plačevati primerno obrestno mero za hranilne vloge, dokler velja za zaščitene kmečke dolgove štiriinpolodstotna obrestna mera. Celotni kmečki dolgovi pri zasebnih denarnih zavodih znašajo vsega samo 1.7 milijarde dinarjev. Po dosedanji šestodstotni obrestni meri so znašale torej obresti vsega samo 102 milijona dinarjev, od česar je bil znaten del že plačan.
Na podlagi vseh ugotovitev naproša zbor • vlado, naj v oživljenje vsega gospodarstva, a denarništva in kreditnih odnošajev še posebej, ne-mudno pristopi k reševanju celote gospodarsko-kreditnih vprašanj, in to po natančno določenem načrtu. Pri tem naj se dokončno reši vprašanje zdaj zaščitenih kmečkih dolgov, to pa ne splošno, marveč po posamezniško z razumnimi in razmeram ustrezajočimi olajšavami. V tem duhu bi se morale pri načrtnem reševanju vseh gospodarskih vprašanj podvreči pregledu in popravkom vse dosedanje uredbe, ki so tako samo začasnega značaja. Pri takem reševanju gospodarskih in kreditnih vprašanj je neogibno potrebno, da se potrebne žrtve, ki služijo celoti, tudi porazdele na celoto. Dosedanje delno reševanje teh vprašanj ni rodilo zadovoljivih uspehov in se mora opustiti, zlasti v vprašanjih, ki se nanašajo na ureditev kreditnih odnošajev.
strašno pekla, toda premagoval se je in ni niti zastokal. ■
Potem je s težavo vstal.
Kolena so mu klecnila, da se je opotekel. Neli ga je morala podpirati, da sta krišla do obeh vel-blodov.
Tam je Neli odvezala veliki kos p'atna, ki je bil pogrnjen čez sedlo, in položila Sodnika nanj.
Sedla je k njemu in ga prijela za roko.
»Kako hraber si!* se ji je po dolgem molku utrgalo iz ust.
Kalilo se je nasmehnil.
»Neli!...*
Siisniia je njegovo roko.
»Kaj bi bilo z menoj, če ne bi bilo tebe? ...»
• «Ntli... Saj to ni bilo tako junaštvo ...»
»Da ni bilo?... Ko si šel skoraj z golimi rokami nad leva? ...»
»Kaj to! Vsakdo bi bil tako storil...»
»Morda Brissak?* je porogljivo rekla.
Pusti ga! Kaznovan je že. Dobil je svoje za-bi-ženo plačilo. Zdaj me skrbi še to, kako bova prišla dalje...»
»Ali si tako slab?*
»Vsi udje me bole.*
»Saj bo kmalu bolje*, je šepnila.
Totem se je sklonila k njemu.
»Tako sem ti hvaležna, Mirko. Tovej, kaj naj storim zate?...*
»Neli.. .*
št. 8	■ ■ '" --- ' '•" " .......' • Stran 5
perica in gospodinje je lepo, belo perilo, ki ga da le
(Hivieta- ietpentiftovo tniCo
^alitevajte ga povsod!
-	«DOMOVlNA»
Glavni obrisi lovske uredbe za dravsko banovino
Ob koncu zasedanja banovinskega sveta naše banovine je načelnik gozdarskega odseka inže-njer Šivic prečital osnutek lovske uredbe, kakor ga je uredil poseben odsek banovinskega sveta.
Uredba predpisuje med drugim, da se mora dražba lova vršiti najkasneje štiri mesece pred potekom veljavne zakupne pogodbe. Oglas dražbe se mora pravočasno sporočiti banovinski zvezi lovskih društev in objaviti najkasneje petnajst dni pred dražbo v Službenem listu. Število zakupnikov in podzakupnikov lova je omejeno. Družbe so dopustne le v razmerju, da pridejo na prvih 500 ha največ trije člani, na vsakih nadaljnjih polnih 500 ha lovne površine pa po en sam družabnik. Vendar pa taka družba v nobenem primeru ne sme imeti več ko 12 družabnikov.
Kdor osem dni po preteku lovopusta razpošilja, nosi, razstavlja, ponuja ali prodaja divjačino, mora na zahtevo nadzorstvenih organov dokazati njen izvor s potrdilom ali pa z dokazilom, da je divjačina iz hladilnice. To velja posebno za trgovinska in obrtna podjetja kakor tudi za vse vrste gostilniških podjeti jin za vse, ki osem dni po preteku lovopusta v javnih lokalih navajajo divjačino v jedilnih listih in jo prodajajo kot pripravljeno jed. Najkasneje po preteku osmih dni od dneva, ko se prične lovopust za dotično vrsto divjačine, ki se vloži v hladilnico, mora lastnik hladilnice predložiti občemu upravnemu oblastvu 1. stopnje izkaz divjačine, ki jo ima v hladilnici, da se uradno opremi s plombe. Plombiranje se izvrši v prisotnosti lastnika hladilnice. Ako hladilnica ni na sedežu občega upravnega oblastva I stopnje, je posel plombiranja poverjen občini. Ban lahko na prošnjo oprosti od predpisanega plombiranja gostilničarje, ki uporabljajo hladilnice za shranjevanje divjačine samo za lastno uporabo in divjačine iz hladilnice ne dajejo drugam v promet.
Izmed zverjadi, naštete v zakonu o lovu, se v dravski banovini zatirajo volkovi in divje mačke, izmed nezaščitene škodljive divjačine pa divje svinje, lisice, jazbeci in dehorji. Gonje se oblastveno odrejajo samo na divje svinje in volkove. Za gonjo mora dati občina na zahtevo občega upravnega oblastva I. stopnje potrebno šte-
vilo lovcev in gonjače v, starih nad 18 let. Za strelce se smejo pozvati le oni, ki so v posesti orožnega lista; lovska karta se ne zahteva. Gonjo vodi v lovstvu izvežbana oseba, ki jo imenuje obče upravno oblastvo I. stopnje. Nagrade za po-
končevanje divjih svinj in volkov se izplačujejo iz sredstev banovinskega lovskega sklada ter jih priznava ban. Za divjo svinjo, težko nad 80 kg, se plača nagrada 150 Din, za težko pod 80 kg 100 Din, za mladiča pri sescu 50 Din, za volkuljo
Sven Elvestad:	2
S® IE jK"ir
Kriminalni roman.
(Iz norveščine prevedel J. M.)
Krag je prikimal in si nekaj zabeležil na papir.
«Ali je mrtev?» je vprašal.
«Ne vem, kaj bi rekla», se je glasil odgovor. «Že več dni je odsoten, in sicer je izginil na ču den način.«
«Ali je bil morda vaš podnajemnik?«
«Da. Stanujemo v Oskarjevi ulici. In ker je naše stanovanje preveliko za naše skromne potrebe, oddajamo eno opremljeno sobo. Pred nekaj meseci je prišel gospod Brandt, tako se imenuje, k nam in vprašal, ali bi mogel dobiti sobo. Ker je bil videti zelo dostojen in miren mož, smo ga brez oklevanja vzeli v sobo. Vselil se je takoj.»
»Preden nadaljujete,« jo je prekinil Krag, «vas prijazno prosim, da mi opišete moža.»
«Prav rada. Štel bo kakšnih 50 let, morda tudi manj. Njegov obraz je kazal znamenja hudih duševnih bolečin in skrbi. Nosi črno vlasuljo, a ima močno osivelo brado. Največkrat je nosil temno-sivo dolgo suknjo, širokokrajen klobuk in palico z dolgim belim ročajem, ki je bil menda iz slo-nove kosti. Natančneje pa ga ne morem opisati, ker sem ga le redko videla.»
«Ali je mnogo hodil okrog ?» je vpraša! Krag.
«Ne, nasprotno. Podnevi je bil skoro zmerom doma v svoji sobi. Zdelo se je, kakor bi se bil bal dnevne svetlobe. Zvečer pa je vedno zapuščal sobo in ostajal navadno po nekaj ur odsoten. Včasih ga tudi vso noč ni bilo nazaj. Obiskoval ga ni nihče. Sploh natn je bil naročil, naj ga zatajimo, če bi ga kdo iskal. Bil je tih, skromen podnajemnik, ki smo bili z njim prav zadovoljni. Nastopal je kot izobražen mož in ni nasproti nam nikdar sitnaril zaradi stanovanja.«
«Ali je jedel v svoji sobi?« je vprašal Krag.
«Da, zmerom. Naša služkinja mu je prinašala kosilo in večerjo. Zadnja je sestajala vedno iz kruha, sirovega masla, mrzlega mesa in kozarca mleka. No, zdaj pa bi vam povedala posebnosti iz zgodbe tega moža.
Pred nekaj dnevi, veni natančno, da je bilo 6. marca, je pozvonil Brandt zvečer ob 20. iz svoje sobe. Naši služkinji smo bili dali dopust in morala sem sama k njemu. Sedel je za mizo in pisal. Vprašala sem ga, kaj želi. Rekel je, naj mu služkinja kakor po navadi prinese mleko. Ko pa je slišal, da služkinje ni doma, je izjavil, da pojde sam ponj, ker že tako mora ven po znamke za pisma. Ponudila sem se, da mu že jaz to oskrbiin, a je mojo ponudbo v svoji skromnosti odklonil. Prinesla sem mu torej majhno kanglo, ki jo je vzel s seboj. Mlekarna je nasproti našemu stanovanju. Pol ure je poteklo, a Brandt se še ni vrnil. Začela sem se vznemirjati, ker sem si mislila, da o.drasel mož pač ne more ho-
diti s pločevinasto kanglo po ulicah. Brandt pa se ni več vrnil. Nisem ga od tistega časa več videla. To se mi zdi zelo čudno. Čisto določno čutim, da mora tole, kar sem povedala, zelo zanimati policijo.«
«Res je tako.« je odgovoril Krag, «vaši podatki so izredne važnosti za nas. Dovolite, da vas še malo izprašam. Ali je dobival Brandt mnogo pisem?«
«Ne, prav nič. Ne pisem ne brzojavk. Tudi ni po njem povpraševal nikdar noben človek. Sam pa je zelo pogosto pisal pisma. Vsak večer je nesel tri ali štiri na pošto.«
«S čim se je pečal?«
«Kolikor sem mogla opazovati, ni imel nika-kega določenega opravila. Pisal je pisma ali pa korakal po sobi sem in tja. Zdelo se mi je včasih, kakor da komaj čaka na nastop noči.
«Ali je plačeval točno?«
«Zmerom. Imel je dovolj denarja.«
«Še nekaj: ali je imel tistega večera, ko je izginil, svojo palico s seboj.«
«Ne, ta sloni še zmerom v kotu njegove sobe. Drugikrat ni nikdar zapustil sobe brez nje. Prav to je, kakor mislim, eden izmed dokazov več, da ni nameraval dolgo izostati. Razen tega je imel mleko s seboj.«
«Mleko? Kanglo za mleko mislite.«
«Da, mleko v kangli. Povprašala sem v mlekarni in izvedela, da je res kupil liter mleka. Od nas je samo nekaj korakov do trgovine, kjer je
500 Din, za volka -100 Din, za mladiča iz legla 150 Din.
Uredba vsebuje nato podrobne določbe o cenitvi škode, ki jo povzroča divjačina ali ki bi nastala pri izvrševanju lova. Nadalje ima podrobne določbe o dohodkih banovinskega lovskega sklada, ki naj služi za pospeševanje lovstva v dravski banovini. Pri upravljanju lovskega sklada se ban poslužuje odbora treh članov, izmed katerih imenuje sam dva, tretjega pa bano-vinska zveza lovskih društev.
Pomočnik bana dr. Pirkmajer je naglasil, da uredba upošteva tako koristi lovskega gospodarstva kakor našega kmetijstva. Uredba ima točne predpise o odškodnini in se je v tem pogledu za kmeta položaj znatno izboljšal.
Po živahni, a stvarni razpravi/je bila uredba sprejeta z 19 glasovi proti trem.
Pozivamo vlado, da ukrene vse potrebno, da se proga Št. Janž—Sevnica brez nadaljnjega odlašanja začne graditi.
Za železnico Št, Janž-Sevnica
V nedeljo so se zbrali v Trebnjem predstavniki naše javnosti, da postavijo odločno zahtevo po zgraditvi železnice Št. Janž -Sevnica. Zborovanje se je vršilo v nabito polni dvorani Prosvetnega doma in ga je otvoril trebanjski dekan g. Ivan Tomažič. Po govorih in razpravi je bila sprejeta resolucija, ki vsebuje v glavnem:
Vlada se opozarja na neodložljivo potrebo gradbe proge Št. Janž—Sevnica, ki bo vezala dolenjske železnice z glavno progo Zagreb—Zidani "most. Ta proga ni samo največjega gospodarskega pomena za ves vzhodni del dravske banovine in za sosedno savsko banovino, temveč je tudi izredne važnosti za nadaljnji razvoj prometa k Jadranskemu morju. Je to edini načrt zveze med dolenjskimi železnicami iu glavno progo. Zagreb—Zidani most. ki prihaja tako iz gospodarskih kakor tehničnih vidikov v poštev. Posebej je nagbš iti, da je gradba te proge neodložljiva tudi glede na državno obrambo.
Zahteva po nujni gradbi železniške proge Št. Janž—Sevnica je tem bolj utemeljena, ker je bila ta proga uzakonjena že leta 1922. in samo zaradi denarnih težkoč še ni prišlo do gradnje. Po izjavi vlade so zdaj v programu velikih javnih del sredstva tudi za to progo zagotovljena.
Pri gradnji je gledati na to, da se prvenstveno zaposli delavsko ljudstvo domačih občin.
Politični pregled
Prc-dsedništvo JN3 je imelo te dni v Beogradu zaključno sejo, na kateri je končalo razpravo o političnem poli.žaju' v zvezi z razpisom skupščinskih volitev. Sklenilo je, da
stranka ne bo vložila posebne kandidatne liste za skupščinske volitve, marveč priporoča pristašem, da kandidirajo na oni državni kandidatni listi, ki daje največje jamstvo, da se bo vodila politika brezpogojnega narodnega in državnega edinstva. Pristaši JNS naj za take liste glasujejo iu jih podpirajo. Odločitev vodstva JN8 je bila sprejeta z zadovoljstvom. Kakor poroča »Pravda*, bodo skoro vsi poslanci dosedanje narodne skupščine, ki so pristaši JNS. kandidirali na listi g. Jevtiča, ki nudi po izjavi g. predsednika vlade, podani ob sprejetju nosilstva državne kandidatne li?te. polno jamstvo, da b<r zastopala tako politiko narodnega in državnega edinstva in ustavno stanje, zasnovano na tej osnovni misli jugoslovenske politike.
Veliko pozornost med politiki je zbudila objava zagrebškega nadškofa kot vrhovnega cerkvenega poglavarja katoliške cerkve v Jugoslaviji. V nedeljski številki »Hrvatske Straže* je namreč nadškof Biuer objavil izjavo, v kateri glede na bližajoče se skupščinske volitve sporoča vsem katoliškim duhovnikom, da ne bo dovolil nobenemu deVočemu duhovniku, da bi kandidiral za narodnega po- 1 slanca.
Ni še jasno, ali se nanaša ta odlok- samo na du-
Posebno velika vznemirjenost se je polotila obmejnih abesinskih plemen. Zato ni izključeno, da bo v kratkem spet prišlo do kakih izgredov. Mogoče je celo, da bo prišlo do izgredov tudi na meji med Abesiuijo in angleško Somalijo. Nadalje poroča list, da se je na nekatere italijanske ladje vkrcalo tudi več oddelkov jemenske vojske. Je-men je v smislu pogodbe, sklenjene leta 1928. o vzajemni pomoči, dolžan dati Italiji v primer.t vojne s kako tretjo državo na razpolago del svoje vojske.
tilede italijansko-abesinskih pogajanj ugotavlja poročevalec lista, da italijanske trditve, po katerih Abesinija noče sprejeti italijanskih pogojev, niso točne. Dejansko je italijanski poslanik v Addis Abebi odklonil abesinsko komisijo, ki je bila imenovana za pogajanja z Italijo,
da se ustvari nevtralni pas okrog Ualuala, ker so v tej komisiji tudi švedski in belgijski oficirji. Italijanski poslanik je zahteval od abesinsko vlade, naj imenuje v to komisijo le domačine.
V LJUTOMERU SE PRIPRAVLJA VINSKA RAZSTAVA S SEJMOM.
Kakor je bilo že objavljeno, priredi podružnica Vinarskega društva v Ljutomeru 12. marca vinski sejem in razstavo vina v gostilni g. Resnika v Ljutomeru. Vabijo se vsi bližnji in daljni prijatelji naših vinskih goric, da to prireditev posetijo. Na po-kušnjo bodo prvovrstna vina iz ljutomersko-ormo-škega, gornjeradgonskega iu štrigovskega okoliša. Otvoritev bo ob 9. dopoldne.
Vsi vinogradniki iz navedenih okolišev se vabijo, da razstavijo svoja vina, nova in stara. S tem le
hovnike, ki še vrše dušnopastirsk'o službo, ali pa j koristijo sebi. Dosedanje vinske razstave, v Ljuto-
tudi na one, ki so doslej že aktivno sodelovali v politiki. Vsekakor pa je ta odlok velike važnosti.
Yse kaže, da je
vojna nevarnost med Italijo in Abesiiiijo resna.
Iz Rima javljajo, da je zdaj že 6000 fašističnih miličnikov sredi morja na poti v italijansko vzhodno, Afriko Po poročilih angleških iistov postaja položaj v Abesiniji vedno resnejši. «Daily Telegraph» poroča iz glavnega abesinskega mesta Addis Abebe, da je postala abesinska javnost spričo vkrca vati iti italijanskih čet še bolj razburjena.
meru so bile vedno dobro obiskane, tako od vinogradnikov kakor kupcev dobre kaplje. Kupci in drugi zanimanc-i bodo videli na razstavi obilno! zalogo vzorcev vina in običajno lahko tudi govorili z lastniki teh vzorcev. Ljutomer je svetovno znani po svojem izvrstnem vinu. Tudi letošnja vinska raz- i stava bo nudila na izbiro dobra in najboljša vina. : Kljub majhni lanski vinski letini je še vina vseli j vrst na ponudbo. Mnogo vinogradnikov je že pri-j javijo udeležbo.
Oni vinogradniki, ki se še niso prijavili, a želijo; razstaviti vina, naj se prijavijo pi>meno ali ustno j
navadno kupoval pisalne potrebščine in znamke. A v tej trgovini tistega večera ni bil. Moral ie torej izginiti s kangio v roki na poti iz mlekarne v trgovino. Ali ni to čudno?«
«Seveda. In vi niste več dobili kangle?«
«Ne, izginila je z njiin vred. Ali ne verjamete., da je Brandt mrtev?»
«Ne,» je odgovoril detektiv Krag, (-odkrito priznam, da ne verjamem. Moralo se mu je nekaj pripetiti, ko je hotel iti v trgovino po znamke.»
«Kaj neki? Gotovo ga ni nihče napadel, saj mož še ni storil nikomur ničesar ' ~n!» je vzkliknila dama.
Detektiv se je smeh-jal.
«Ce je mož res tako dober, bo že policija iz-kušala dognati«, je rekel. «Prav hvaležni smo vam za vaše natančne in obsežne podatke, ki so za nas velike vrednosti. Zdaj pa moramo preiskati še brlog tega čudnega moža. Saj vam je prav kajne?«
«Prav, prav. Ničesar se nismo dotaknili v njegovi sobi, tu ni ne palice in ne papirja, na katerem je navadno pisal.»
*
Uro pozneje je stal Krag v sobi, ki jo .ic bil rirandt na tako skrivnosten način zapustil pred nekaj dnevi.
Začel je takoj skrbno preiskovati. Na mizi je 1 našel le nekaj nepopisanih listov in zavojček ku-1 vet t. Pivnik ie dal v žep Potem je pregledal žepe j 4 obleki, ki jo je inož pustil v srbi. A kar je našel, j o bile navadne malenkosti: tobačmea, napol-'
njena z izredno finim in dragim tobakom, žepno ogledalce in nekaj drugih reči. Detektiv se je spravil na Brandtov kovčeg. Tudi v n?sm ni bilo nič zanimivega. V kotu je slonela palica iz slo-nove kosti. Bila je nenavadno lep izdelek. Pa zelo težka je bila. Krag je zamahnil z njo po zraku in si mislil, kako izvrstno orožje je to; boljšega krepela bi si ne mogel izbrati. Na palici Hi bilo drugih znakov razen dveh križev, preprosto vrezanih z nožem.
Kar je Kraga posebno zanimalo, je bilo dejstvo, da ni naletel v sobi niti na najmanjši košček popisanega papirja. Ta Brandt je torej zelo previden mož, je pomislil Krag. Kaže, da nosi zmerom vse svoje papirje s seboj.
A v trenutku, ko je že hotel zapustiti sobo. je Kragov pogled ujel nekaj belega, ki je gledalo izpod mizne t;oge. Pripognil se je in pobral tisto reč.
lila ie večkrat zganjena posctnica, ki jo je moral Brandt podložiti, da je miza trdno stala Krag je razganil list. Naposled vendar nekaj uspeha! 1 ist je bil popisan Z velikimi, debelim,' črkami ?e b;la na niem zapisana edina beseda: Pest. Pod njo na sta bila dva križi, ki sta bila nat»tistima n t palici
III. .
Detektiv je bil izredno dobre vJje, da je naposled našel nekaj pisanega v sobi skrivnostnega tujca Bilo ;e skoro zanesljivo, da je Brand zapisal tisto besedo. Samo besedo «Pest» in dva
križa, podobna onima na palici. Asbjorn Krag je . vtaknil papirček v žep in je natančnejšo preiska- : vo odložil na poznejši čas.
Preden je šel, je strogo naročil gospodinji, da ; mora sobo zakleniti in da ne sme pustiti vanjo < nobene nepoklicane osebe. Potem je vzel palico i iz slonove kosti in zapustil sobo.
Komaj je napravil kakih sto korakov po živahni cesti, ki se je vsa svetila v svetlem pomladnem solncu, ga je nekdo zadaj čvrsto prijel za roko. Detektiv se je hitro obrnil in videl, da je bil stražnik, ki ga je zgrabil in ki je zdaj obstal osupel pred njim. Naglo ga je izpustil in pozdravil.
«Oprostite», se je opravičeval. «Zmotil sem se ... Zaradi palice ... Saj poznate naše naročilo ...»
A siv j ni Krag se je smehljal.
«Do'oro, dobro«, je rekel. «Da, jaz sem našel palico.«
In zadovoljen jo je mahnil dalje po cesti. Policija je bila vsem svojim uslužbencem ukazala, naj natančno pazijo na velikega moža s palico iz slonove kosti. Zaradi tega j.: stražnik zgrabil moža s tako palico — ker od zadaj ni spoznal Kraga.
De'tektiv je obstal pred majhno mlekarno. Ta lio tista. Stopil je vanjo.
Žemka za prodajno mizo je takoj vedela, kaj Je hotel vstopivši, ko je sbš.ila ime Brandt.
«Vem že vse mitančn», je rekla. «To je najbolj čudna zgodba, ki sem jo kdaj doživela. Prišel

i? pisarn i mestne občine ljutomerska vsaj do dne i. marca, da so bo laliko dal pravočasno tiskati jtlalog. Istotam se bodo sprejemali tudi vzorci 'lica, ki se naj pošljejo vsaj do 10. marca, in sicer »sake sorte po tri buteljke ali dva ilatiuščaka. Mor nima steklenic, jih dobi v omenjani pisarni, kjer se bodo lahko tudi polne buteljke zamenjale u prazne. Za najboljša vina bodo dobili lastniki priznanieo.
Opozarjamo vinske trgovce in gostilničarje, naj
na tej razstavi sami prepričajo o izvrstni kako-osti ljutomerčana in o zelo ugodnih cenah. Zaprošeno je za polovično vozno ceno po železnici.
Tedenski tržni pregled
GOVED. Na mariborskimi živinskem sejmu so ?e prodajali za kilogram žive teže: voli, <1 »beli po .2.50 do 3.50 Din. poldebeli po 2 do ?.25, plemenski po 2 lo 3. bik: za klanje po 2 50 do 3, krave debele [po 2.25 do 2.75. plemenske po 2 do 2.25, krave za klobasarje po 1.25 do 1.50, molzne krave po 2.25 do 3. brej.' ktave po 2.25 do 3, mlada živina po 2.75 do 3.50, teleta po 3 50 do 4 Din. [ SVINJE. Na mariborskem svinjskem sejmu so prodajali prasc?, 7 do 9 tednov stare. po 110 do [160 Din. 3 do 4 mesece stare 200 do 220, 5 do 7 iifsccev stare 400 do 450, leto stare po 500 do (30 Din; kilogram žive tež po 4 do 5 Din, mrtve pi pn G.50 do H50 Din.
HMELJ. Pri stalnem povpraševanju se cena zakškemu hmelju giblje na višini 2400 ''o 24Z5 ee-pkoslovaških kron za 50 kg. Zaloga "-o ž" prav
■Ujline.
/ifes
y
Pranje s SAM01 A D pralnim praškom Vnrn bo v veselje, bleščeče belo perilo Vaš ponos!
Zahtevajte odločno
*
>
ji r i ni p r s\ s v h
Sejmi
121.februarja: Beltinci, Bučka. Kozje, Rogatec, Cerk-[ niča, Črmošnjice, Lesce, Moravče, Žubina; 23.februarja: Laško, Slovenska Bistrica, Višnja [. gora;
27.	februarja: Ig;
28.februarja:	Šoštanj. Toplico pri Novem mestu; 1.marca: Konjice, Krka. Marenberg (samo za ži-
[ vino), Nova vas na Blokah, Planina pri Sev-F niči, Velike Poljane.
HUM PRI ORMOŽU. (S m r t n a kos n.) V nedeljo 10. t. m. je na Humu umrl najemnik g Filip Bala ž i č. Pokojnik je bil najstarejši kamenar v J
lmmskih kamnolomih in jc bil dolgih 36 let drvar h umske osnovne šole. Vse svoje življenje j.; bil posten in delaven. Čez deset let je prav pridno iu z največjim veseljem čital »Domovino*, za katero je, čepi a v siromak, po možnosti redno plačeval naročnino. Da je bil povsod priljubljen, je pokazal njegov pogreb, katerega so se udeležili številni občani. Ob Odprtem grobu mu je v slovo izpregovoril mizarski mojster g. Jožko Velnar i/. Ormoža. Žalujoča žena, šest otrok in devet vnukov se prav lepo zahvaljujejo gospodu govorniku in vsem, ki so pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti. Bog plačaj vsem! Naj mu bo lahka domača žemljica!
LJUBNO OB SAVINJI. (S m r t n a k o s a.) Pred dnevi smo Ljubonci spremili k večnemu počitku na liosulje tržaiia posestnika g. Franca Er menca. Dolga vrsta v žalnem sprevodu je pričala, kako jc bil rajnki priljubljen. Ko so naši pevci zapeli ob njegovem grobu žalostinko in ko se je sklonila gasilska zastava v zadnji pozdrav, ni ostalo nobeno oko suho. Pokojnik se je rodil na Ljubnem 2. decembra .1802. Zvest običaju svojih prednikov je tudi on kot zastaven mladenič zgodaj zgrabil za; veslo in se oprijel splavarskega poklica. Zaradi svoje častitljive starosti je spadal še v tisto spla-varsko gardo, ki je vozila splave po ozemlju štirih držav do daljnega Kaiafata v Buniuniji in se vračala domov preko Madžarske. Svoj «fIos» je popeljal celo 16krat v Kalafat in neštetokrat v Srbijo. To je zaradi svoje krepke postave z lahkoto zmogel. Z dobrim gospodarstvom si je pridobil lepo imetje. Ni pa koristil samo svojemu domu. ampak deloval tudi v>einu kraju v prid. in sicer 40 let kot občinski odbornik in prit v toliko v trškouprav nem
odboru kot »trški rihtar*. Kakor je bil skozi vso življenje zvest naprednim načelom, tako je bil zvest tudi svojemu priljubljenemu ča-opisu »Domovini*. Ni bil samo njen čitatcij, temveč tudi vnet propagator, saj ji jo pridobil nad 50 novih naročnikov v naš 'in kraju. Upravništvo ga je v, priznanje ponovno nagradilo z lepimi knjigami, ki jih je zelo rad čital. V četrtek 11. februarja zvečer jc bil še kakor vsi lej poln zdravega humorja med nami in o kaki vidnejši bolezni ni bilo sledu. Zato nas je v petek zjutraj tembolj presunila vest o njegovi nenadni smrti. Ob dveh ponoči ga je zadela srčna kap in s tem napravila, vrzel med nami in veliko žalost v naših srcih. Blag mu spomin! ,
MALA NEDELJA. (S rn r t n a k o s a.) V visoki starosti nad 80 let sta nas zapustila posestuica Filipičcva iz Radoslavcev in Matjaž Potočnik iz Bučkoveev. Oba sta bila splošno priljubljena. Naj počivata v miru! Preostalim naše sožalje!
MOJSTRANA. (S m r t n a kosa) V soboto je premami g. Jože B a š t o I e, hišni posestnik iu pekovski mojster. Pokojnik je bil dober gospodar, neuklonljiv narodnjak, vnet podpornik raznih društev. ustanovili član Sokola na Jesenicah in član Sokola za Dovje-Mojstrano. Bil je'eden od stare mojštranske nacionalne garde. Kako je bil pokojnik spoštovan, je pričal njegov pogreb, ki se je vršil v ponedeljek izpred hiše žalosti v Mojstrani. Bodi zna, ajiieinn možu ohranje i svetal spomin!
SV. ANA V SLOVENSKIM GORICAH. Letošnji dolgi predpust je napravil v naši župniji dosti ko-raj/e za vstop v zakonski stan. Prav pridno se ženijo in možijo. Vsem prav iz srca želimo, da bi bili tuui srečni in zadovoljni! — Sokolska četa jo
je zdfi.i pa zdaj k nam, ta gospod Brandt, in kupil mleko, kadar ni bilo služkinje doma. da bi poslal rjo. Bil je zmerom zelo tifa. Na vprašanja, ki sem jili stavljala, je zmerom tako napol odgovarjal. Ko je bil zadnjič tukaj, se je obnašal prav tako hkor zmerom. Zahteval jc liter mleka, iti ko sem ?a pri ljalivanju nekaj vprašala, ie komaj rekel nekaj besed. Dobil je svoje mleko in tiho zapustil r.ilekarno.Od tistega časa je izginil, kakor pravijo. Bil je čuden človek.»
Kras je opazoval prostor. Bil je v navadni naihni mlekarni. Veliko okno, v katerem jc bilo izločeno nekaj krožnikov s kolači in .bonboni, je držalo na cesto. Vprašal je:
»Ali je bil tistega večera, ko je bil zatln.i;č pri » \ še kdo drug z njim tu v mlekarni? I «Ne. čisto sam je bil.» ! »llilo .ie okrog 20. ure, kajne ?» [• «Da. tako približno. Spominiam sc. da sem se pripravljala na to, da zapustim mlekarno. Ob čet r t na 21. uro me navadno zamenja sestra »
«Kakor vidim, stoji tik pred vaše hišo cestna svetilka*, je rekel Krag in pokazal tia cesto.
<D.i. in zavoljo tega je naša mlekarna zvečer zelo svetla.*
■ »Kajne, da sc od znclraj prav d' h/o ' Ji na cesto, kdo gre mimc?» «l)a, da, res je »
»Ali ste morda opazili, da je Bianui . . e Čui zunaj, ko je zapustil mlekarno?®
«Ne, na to nisem pazila. Toda se je še enkrat vrnil.*
«Vrnil se je ...?»
«Da. Ko je stal s svojim mlekom na pragu, se jc zdajci obrnil in me vprašal, ali imam znamke. Zanikala sem na vprašanje, ker znamk seveda ne prodajamo.*
«Kaj se vam to vprašanje ni zdelo čudno? Če je tolikokrat prišel k vam kupovat mleko, je moral vendar vedeti, da ne prodajate znamk.»
«Prav za prav bi to moral vedeti. Zda.i. ko ste me na to opozorili, se tudi meni zdi ta reč čudna Stal je že nekaj časa v naši trgovini, gledal preJ sebe in mrmral: ,Tako, vi torej nimate znamk.' Potem je šel.»
«Gledal je pred sebe, pravite. Ali ni zrl skozi okno na cesto?*
«Da. da. njegove oči so bile uprte proti oknu.* «Ali si lahko mislite, da je morda videl, ko je šel prvič iz vaše trgovine, v svetlobi cestne svetilke nekoga in se hitro obrnil, da bi se izognil človeku, ki ga ni maral srečati?* «l)a, to bi bilo verjetno.* «Ali niste opazili, da je zunaj naletel na nekoga. ko je šel zadnjič od vas?» «Ne. na to nisem pazila.* Krag je zapustil mlekarno globoko zamišljen Ko je prišel v svojo pisarno, .ie vso zadevo premislil od prvega začetka do konca. B-lo mu je jasno, da ima opravka z zagonetno zgodbo. Naj-
' prej oba roparska napada, ki sta se zgodila na istem mestu. Potem zgodba tvorniške delavke s skrivnostnim Brandtom tudi na istem prostoru." Naposled pa uganka, zakaj je Brandt tako ne-i nadno izginil.
Ali so vsi ti dogodki v zvezi? In če so v zvezi, v kakšni su? Ali je Brandt izgini! na zločinski način? Ali so ga ubili? Ali pa morda še živi? *
Detektiv si je moral priznati, da ves čas svojega delovanja še ni imel tako zapletenega pri-' mera.
Ko .ie še o vsem tem premišljal, mu je eden izmed uslužbencev sporočil, da so pravkar ne-1 koga zaprli in da bi ga utegnil novi ujetnik za-' nimati.	' i
Krag je odhitel v stražnico. Med potjo pa je srečal dva stražnika. N:\ njunih opekah so se poznali sledovi hude borbe.
IV.
Na klopi jc ležal zvezan razcapan mož. Krag je stopil bliže in spoznal v njem potepuha in pretepaču, ki jc bil policiji že znan. Obraz zvezanega ie bil krvav in močno otekel. Z divjim sovraštvom' ie možak pogledal detektiva; slovečega policista je očitno takoj spoznal.
»Poročilo!* je Krag naglu ^—Uical. «Hitro mi dajte poročilo!«
I! Jen izmed stražnikov ga je še pisal. Krag je pograbil t> <	M brati:
opravila redni občni zbor. Poročila odbornikov so: pokazala, da je četa pridno delovala in se udeležila vseli prireditev iu zletov v bližini, pa tudi v Sarajevu. Telovadci pridno telovadijo; zadnji čas! so se z vnemo lotili tudi sinučarstva, kar je za' mladino v tem zimskem času prav zdravo. Na svečnieo so nam priredili lepo igro »Begunko«. —| Tudi gasilska četa ja imela občni zbor m podala letni obračun. Zlasti je treba pohvaliti predsednika, poveljnika in blagajnika za njih delavnost, zadnjega še posebej, da je dooro gospodaril. Četa je poplačala ves dolg in že skrbi za novi Gasilski dom. — Tudi kmečko gospodinjsko nadaljevalno šolo imamo to zimo v narodni šoli. Mladina prav pridno zahaja k pouku, pa tudi odrasli gospodarji vmes, da .--e tako naš kmečki stan malo izobrazi. —■ Občina je po svojem predsedniku oskrbela v šoli ob nedeljah in praznikih radijska predavanja na zasebnem radiu g. šolskega upravitelja. Tako smo v zvezi z našo Ljubljano vsako nedeljo iu vsak praznik in poslušamo naše kmetijske strokovnjake. Vsi, ki se zanimate za gospodarski napredek, pridite poslušat! Tako vidite, da tudi pozimi pridno delamo in čitamo priljubljeno »Domovino«. Po delu pa je potrebno tudi razvedrilo. Za to pa bodo poskrbeli naši gasilci v nedeljo 3. marca. Priredili bodo šaljivo igro »Izgubljeni in spet najdeni mož«, nato 1 pa bo gasilska veselica pri Brezniku, vse v prid I novemu Gasilskemu domu. Zato Anovčani in oko-ličani. pridite!
SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Podružnica Na-! rodne strokovne zveze za Hudo jamo in okoiico priredi v maju tombolo, katere čisti dobiček je namenjen za nabavo obleke in najnujnejših življenjskih potrebščin družinam odpuščenih rudarjev in ostalih delavcev, osirotelim otrokom, ki zaradi pomanjkanja obleke in obuvala ne morejo obiskovati šole, in ostalim, ki so potrebni pomoči. Število prizadetih oseb znaša preko 600. Podružnica se obrača na vse pridobitnike z vljudno prošnjo, da priskočijo na pomoč. Iskrena hvala vsem darovalcem v Laškem in v Celju, ki so se nepričakovano izkazali z lepimi darili ob priliki zbiranja prispev kov, onim pa. ki še niso darovali, se priporočamo. Imena darovalcev bodo objavljena.	i
ŠMARJE PRI JELŠAH. (Smrtna kos a.) V cvetu mladosti, star šele 30 let, je umrl g. Janko C u j e ž. mesarski pomočnik. Bil je zvest naročnik »Domovine«. Veliki sprevod je pričal, kako je bil priljubljen in spoštovan. Naj mu bo lahko domača žemljica!
ŠMARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH. Pre-potrebni most preko Savinje je dograjen pod vestnim nadzorstvom višjega inšpektorja g. Kokalja in izročen prometu. S tem se je stara želja prebivalcev izpolnila.
Ž1RI. V nedeljo 17. I. m. je priredil Sokol Špi-earjevo dramo v sedmih dejanjih «Brat Anzelm«. Obisk je bil nad vse pričakovanje in kljub konkurenci zadovoljiv, kar kaže, da se članstvo zaveda iVoje sokolske dolžnosti. Igra je bila vsestransko aSrbno podana, za kar gre vsa pohvala igralcem in ostalim sodelujočim. Le tako naprej!
čaku inž. Emiliju Franzu, ki živi v Ljubljani in se naj obvesti o zadavi. Pripomnjeno je bilo še, da zuaša zapuščina okrog 500 milijonov diuarjev naše vrednosti. Premoženje obstaja iz gotovine in nepremičnin, ki niso samo v Uruguaju, marveč tudi v Argentini. Naše poslaništvo je naštelo, katere listine mora imeti srečni dedič, ki naj se zglasi v Montevideu osebno ali pa naj nemudno odpošlje listine in pooblastilo, da ga lahko zastopa odpravnik poslov pri našem poslaništvu v Buenos Airesu. Inž. Emilij Franz, ki ima dva brata, katerih eden je železniški uradnik, drugi pa trgovec z barvami, je takoj po prejemu obvestila banske uprave dobil dopust. Preskrbel si je vse potrebne listine, ki jih zahtevajo tamošnja oblastva in odpotoval v Montevideo. Zdaj se bo pričel šele pravi boj za ogromno dediščino, kajti na potu so otroci iz prvega zakona pokojnega veletržca in lastnika plantaž Pirie. Oporoka sicer postavlja za celotnega dediča inž. Franza iz Ljubljane, vendar reč najbrž ne bo šla brez ovir. Seveda je uspeh odvisen od tamošnjih zakonov o dediščinah. Gotovo pa je, da bo srečni dedič dobil vsaj večji del, če že ne vsega premoženja.
* Smrt ravnatelja litijske predilnice. Te dni je
nenadno preminil ravnatelj litijske predilnice gospod Louis P r e i s s. Pokojnik je bil po rodu iz Alzacije in je bil naspioti svojim uslužbencem izredno dober, zaradi česar je njegova smrt zbudila globoko žalost med njimi. Bodi mu časten spomin!
Ne pozabite
še ta mesec poravnati zaostale naročnine za preteklo leto. Ta klic velja !e onim naročnikom, ki dolgujejo za nazaj. Vsi ti so bili v zadnji številki ponovno opozorjeni s položnicami. Prosimo jih, naj nakažejo dolžne zneske po pošti čimprej in si tako zngotove nadaljnje dostavljali ie priljubljenega tednika.
Uprava «D o m o v i n e».
*	Volilci, brez odloga se prepričajte, ali ste v volilnem imeniku! Popravki volilnih imenikov so možni s?mo še danes, v četrtek, in jutri, v petek. 22. t. m.!
*	Odlikovanje zaslužnega šolnika. Te dni je izročil srečki načelnik g. dr. Senekovič v Mariboru red sv. Save četrte stopnje šolskemu upravitelju g. Štuhcu Jakobu od Sv. Ane v Slovenskih goricah, vestnemu šolniku, tihemu in skromnemu kulturnemu in gospodarskemu delavcu in predsedniku svetolens rškega učiteljskega društva. Čestitamo!
*	Ljubljančan dedič pol milijarde dinarjev. Dne 8. t. m. je prejela banska uprava v Ljubljani obvestilo našega poslaništva v Buenos Airesu, da je 22. januarja umrla v Montevideu v Uruguaju vdova ga. Marija Emilija Piria, rojena Franz, po rodu iz Ljubljane. Bila je lastnica ogromnega imetja, ki ga je v oporoki zapustila svojemu ne-
*	Komunistični nemiri v Cetinju in Podgorici.
AA poroča: Dne 18. t. ni. okoli 11. so izkušaii prirediti delavci iu študenti komunisti, katere so pri: nedavnih beograjskih vseučiliških demonstracijah' odstranili iz Beograda, neprijavljeno zborovanje na! cetinjskem trgu, kjer je bilo polno kmetov, ki soj prinesli naprodaj svoje pridelke. Policija je pozvala zbrane, da se razidejo. Ko pa niso tega hoteli storiti, so policijski organi posredovali ter množico razgnali. Pri tej priliki so bili ranjeni štirje policisti in trije meščani. Nudili so jim takoj zdravniško pomoč, toda zdravniki že niso liiii več potrebni. Tudi v Podgorici se je zbralo več dijakov in delavcev, da prirede neprijavljeno zborovanje, toda policija jih je razguala. Pri tem je dobil v osebnem spopadu, ki je nastal med Milošem Stejevičem, trgovcem v Podgorici, in Ljubomirom Radulovieem, brivcem, S te je vid smrtno rano od. stiela, ki ga je sprožil nanj Radulovie iz revolverja. Tudi Radulo-vič je ranjen, ker se je Stejevieu posrečilo sprožiti revolverski strel nanj, še preden je sam podlegel rani.
*	Kmetijskoobrtna razstava za ptujski srez. Na
sestanku odposlancev prosvetnih in gospodarskih društev v Ptuju 9. t. m. se je sklenilo prirediti v Ptuju kmetijskjobrtno razstavo za ves ptujski srez v času od 28. septembra do 6. oktobra. Razstavljeni bodo kmetijski pridelki, nadalje kmetijske potrebščine in pripomočki; obrtniki bodo razstavili svoje dobre izdelke, a industrije! in trgovci razno domače blago. V tem času bosta tudi razstava in premiranje vse vrste živine.
*	Žrtev materinstva. Te dni je umrla po porodu v ginekološkem oddelku mariborske bolnišnice v starosti 30 let ga. Štefka Vauhnikova, žeua znanega mariborskega odvetnika g. dr. Miloša Vauh-nika. Nesrečna mlada mati je dala življenje zdravi in krepki deklici, sama pa je kljub vsestranskemu prizadevanju zdravnikov po hudih bolečinah umrla.
Njena smrt je vzbudila pri vseh, ki so jo poznali, najgloblje sočuvstvoranje z nesrečnim možem iu hčerkico. Bodi ji blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Znatna pocenitev železnice. Iz Beograda poročajo, da se bodo s 1. marcem znižale potniške tarife na železnicah za več kakor četrtino. Obenem bo cenejši tudi prevoz prtljage in ekspresnega bla ga. Za morja iu letovišča bo skozi vse leto polo* vična cena.
*	Sol je predraga. Področje bivše mariborske
oblasti dobiva sol, ki se uvaža iz Avstrije. Ta sol je mnogo dražja kakor morska sol ali sol iz rudnika Kreke. Trgovci so zaradi tega pokrenili akcijo, naj bi tudi to področja dobivalo morsko in kreško sol. Morsko sol rabijo posebno mesarji in peki in mlekarska industrija, priporočajo jo pa tudi zdravniki za splošno porabo zaradi velike množine joda. Kre. ška sol stane 2.50 Din in je cenejša od avstrijske, dasi je iste kakovosti. Poleg tega se močno opažn pomanjkanje živinske rdeče soli, ki bi jo letos zaradi slabe krme, katero je v poletju deževje iz-pralo, živinorejci močno rabili. Obenem zagovarjajo trgovci, naj se maloprodajalcem soli zagotovi do« biček 50 par pri kilogramu in še 25 par za vrečico, onim, ki so oddaljeni nad deset kilometrov od velezaloge, pa še pribitek za povračilo prevoznih stroškov..
*	Most v Goričanah se je porušil pred dnevi. Pri tem so se ponesrečili štirje delavci, med njimi dva huje.
*	Dva otroka sta zgorela. Dne 18. t. m. proti
večeru se je po Mirni raznesla vest o strašni nesreči, ki je doletela rodbino oglarja Janeza Lu-panea. Janez Lupanc žge že več mesecev oglje v gozdu. Omenjenega due je odšla njegova žena v gozd k možu, doma pa je pustila štiriletnega Stank« in triletno Miciko brez nadzorstva. Ko sta se oba vrnila, sta namesto koče našla samo še kup ka dečih se ruševin, otrok pa ni bilo nikjer, ker sla zgorela v plamenih. Kako je nastal v koči ogeuj, ni znano. Ni tudi izključeno, da sta se otroka igrala in sama zanetila požar.
*	Smrt božjastnika v čebru testa. Nenavaden primer smrti se je pripetil preteklo soboto v Št. Ilju v Slov. goricah pri pekovskem mojstru Jurgcu, 351etni pomočnik Franc Kuhar, priden delavec in oče dveh nepreskrbljenih liedoletnih otročičev, je ■imel padavico, ki ga sicer ni pogosto prijela, živel pa je zaradi nje v večnem strahu. Kakor je zdaj pokazala njegova nesrečna smrt, je bil ta strah upravičen. V soboto zvečer je prišel kakor običajno na delo ter je začel v delavnici pripravljati testo. Delal je sam, ker pride mojster šele po pob noči, ko je testo že vzkipelo. Tudi v tej *noči je prišel mojster v običajnem času. V delavnici se mu je pa nudil nenavaden prizor. Pomočnik Kuhar je visel z zgornjim telesom v čebru za mešanje testa ter se ni odzval klicu. Ko je mojster pristopil k njemu, je z grozo opazil, da se je zaril Kuhar i glavo v testo in da se je v njem zadušil. Nesrečo je povzročila padavica, ki j8 Kiiharja prijela v tre-nutku, ko je vlil v čeber na moko votlo ter pridal kvas.
*	Beg iz življenja. V nedeljo zvečer so našli V
bližini postaje Vidma-Krškega neznano moško truplo z odrezano glavo in porezanima rokama. Sprva se- ni vedlo, ali se je pripetila nesreča ali pa je nesrečnik izvršil samomor. Kmalu so ugotovili, da gre za trgovinskega vajene? Viljema Tro< sta, po rodu iz Kozjega. Bil je miren in priden vajenec in zelo vesten učenec II. razreda trgovinske nadaljevalne šole. Ker ni nikdar kazal znakov potrtosti niti ni imel skrbi ljubezenskega značaja, je gotovo šel v smrt v duševni zmedenosti.
*	Razpisani sta pešadijski podčastniški šoli v Zagrebu in Beogradu za mladeniče od 18 do 21 let starosti. Pojasnila se dobijo pri Peru Francu, kape-tanu v p., Ljubljana, Maistrova ulica štev. 14. Za odgovor je priložiti znamko za 3 Din.
*	Živina se je v plamenih zadušila. Pri posestniku Praprotniku v Pavlovcih je nastal ogenj in objel stanovanjsko in gospodarsko poslopje. V dimu in plamenih se je zadušila vsa perutnina iu tudi nekaj živine.
*	Smrtna nesreča. Nedavno se je smrtno posrečil v Tržiču tovarniški delavec Luka Štibelj, to 31 let in doma iz Prebučeva. Imel je ženo iu dva otroka. Stanoval jo v Spodnji Freski pri Tržiču ter je bil uslužben v tržiški predilnici. Pri delu se jc po lestvi hotel povzpeti na streho kotlarne. Pa mi je spodrsnilo, da je padel na obraz v sneg na strehi in tam obležal. Pri tem mu je gotovo postalo tlabo, da se ni mogel pobrati, in se je najbrž zadušil. Ko so ga tovariši pogrešili, sq,ga začeli iskati in so ga našli ležečega na strehi kotlarne na obrazu nrtvega.
Velik požar pri Konjicah. Te dni zgodaj zjutraj Nt začelo goreti gospodarsko poslopje Alfonza Lo-iaka v Škalcu-Dobravi. Požar je prvi zapazil po-seatnikov sin Avgust. Od vročine je počila šipa na oknu sobe. v kateri je spal, kar ga je zbudilo. Ves prestrašen je zapazil, da so hlevi v plamenih. Hitro tje šel reševat živino. Takoj, ko jo je rešil, se je vdrla streha. Gasilcem se je posrečilo rešiti stanovanje starega očeta, ki je v bližini gorečih hlevov. Zgorelo je tudi okrog 100 metrskih stotov krme. mlatilniea. štiri slamoreznice in raznovrstno poljsko orodje. Ljudje sumijo, da je zažgala zlobna roka.
*	Tri dni je gorela mrtva v postelji. V Žerjavu pri Črni se je zgodila strašna nesreča. V svojem stanovanju v hiši štev. 72 je prebivala čisto sama Kletna delavka Amalija Brezovnikova. Pogrešili m jo prvič 10. t. m. pri rudniku, ko ni prišla na delo. Dne 13. t. m. pa je javil nadpaznik prestojni-kom, da Amalijo Brezovnikovo že tri dni pogrešajo. Poslal je najprej rudarja Jožefa Erjavca k hišici pogrešane Amalije. Erjavec je našel vrata zaklenjena in okna zaprta, okoli hišice pa se je širil smrad po dimu in opečenem mesu. Naglo je od-hitel nazaj ter povedai o tem nadpazniku. Poslednji ;e potem šel po inženjerja Fcticha, ki se je odpeljal z motorjem v spremstvu kovača, Peruša k lisici. Pozval je še nekatere rudarje za priče in nato so s silo odprli ključavnico na vežnih vratih. Iz veže sta udarila vanje silen smrad in dim, da sn komaj prišli do vrat sobe. Ko so pa ta vrata odprli, so bili priče strašnega prizora. V kotu so-liice je stalo napol ogorelo ogrodje postelje., med tem ogrodjem na tleh je bil žareč kup cunj in iz cunj je strmel ves ožgan človeški obraz. Komaj da
odprli okna, so zaradi svežega zraka švignili iz kupa plameni. Iz ožganih ostankov postelje in per-»ic je štrlelo napoWoglenelo truplo pokojne Amalije Breznikove. Kmalu so našli krivca strašne nesreče: likalnik na oglje. Preiskava je ugotovila, iia je prišla Amalija Brezovnikova v nedeljo 10. t. m. [zvečer domov ter je likala. Po likanju je postavila likalnik pod posteljo, sama pa je legla k počitku. Ker je bil hud mraz, je bržkone prav zaradi tega pustila žareče oglje v likalniku. Morda ji je tudi zaradi plinov postalo slabo, pa je postavila likalnik pod posteljo in se za trenutek vlegla. Plini pa so se iz oglja razvijali naprej ter jo omamili v smrt. Od žarečega likalnika se je vnela postelja, a s plamenom ni mogla zagoreti, ker je bila soba polna strupenih plinov, zrak pa zaradi zaprtih vrat in oken ni imel dostopa. Ostanke nesrečne Amalije Br?zovuikove so pokopali na pokopališču v Črni.
*	Sn-.rtna nesreča otroka. Ko je posestnica Jazbečeva v okolici Št. Jurija ob južni železnici prelivala krop. je nenadno stopila k njej njena poldrugo leto stara hčerkica Angela. Mati je otroka po nesreči polila s kropom. Deklica je dobila hude opekline na giavi in prsih. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je podlegla opeklinam.
'Odkrita tvornica denarja. Nedavno je ljubljanska policija aretirala tri brate Zakrajške in nekega kmečkega fanta, ki jim je' dokazala dolgo vrsto vlomov in tatvin. V zvezi s tem se je izkazalo, da je eden izmed teh bratov, namreč Dominik Zakrajšek, tudi v zvezi s ponarejalci denarja. Skoro istočasno, ko je policija zasliševala Zakrajške, je prijavila go-stilniearka Gebertove gostilne v Ljubljani v Rečni •ulici, da je pri njej izmenjal ponarejen petdesetak L'3letni Josip Cesar, hlapec sodavičarja Moreta. Kupil je le za dva dinarja cigaret ter je dobil nazaj 48 dinarjev. Cesar je izprva tajil, naposled pa le priznal, da mu je dal petdesetak 241etni brezposelni delavec Josip Benčina iz Ljubljane na Cesti
dveh cesarjev. Benčina je ponaredil več novcev ter zahteval za vsak petdesetak .40 Din, 10 Din pa naj bi bilo Cesarjevih, ko jih izmenja. Policija je napravila pri Benčinovih hišno preiskavo. Beučina je izprva zelo tajil, enako njegov oče in mačeha, pač pa sta izdala policiji mlajša bratca skrivališče ponarejalnice novcev, ki jo je imel skrito v drvarnici. V dvojni steni drvarnice je policija odkrila zalogo svinca in cinka in model iz mešanice mavca in cementa. Benčina je delal novce iz dveh tretjin cinka in okoli ene tretjine svinca. Priznal je, da je razpečal okoli 40 novcev po 50 Din, po 20, po 10 in po 2 Din. Naredil jih je pa še več. Nekaj novcev je izročil tudi Dominiku Zakrajšku, da jih razpeča. Dominik Zakrajšek pa je tudi osumljen, da je dne 10. t. m. napadel 831etnega posestnika Blaža Velkavrha in njegovo 261etno hčer Marijo v Brezjah ter ju oropal. Pri tem napadu je ropar moral pustiti v hiši suknjo, v kateri so našli ti i ponarejene novce po 20 Din in tri po 2 Din. Policija ima večino družbe že pod ključem, išče pa še enega soudeleženca pri tem roparskem napadu.
*	Dve leti za dva vloma. Jože Kolman, star 22 let, doma pri Lescah, je poklicni vlomilec. Francu Resmanu v Praprečah, Janezu Miheliču v Rovtah in Ivanu Zvezdi na Jesenicah je ukradel razne reči. Pred sodniki v Ljubljani je Kolman priznal vse tatvine. Bil je obsojen zaradi obeh prvih vlomov na dve leti in zaradi zadnjega na dva meseca robije.
*	Kamniktit in smodnik plen tatov. Skladišče, ki ga ima podjetje g. Franca Kastelica iz Novega mesta pri lrči vasi in v katerem so hranjena zlasti razstreliva, je bilo v kratkem času že drugič deležno tatinskega obiska. Te dni so neznani tatovi ponoči vdrli v skladišče in odnesli 33 kg kamniktita in 47 kg črnega smodnika.
*	Ponarejeni tisočaki znova v prometu. Od več strani je bilo Narodni banki sporočeno, da so se ponovno pojavili v obtoku ponarejeni tisočaki iz leta 1920. (z risbo sv. Jurija na konju), ki imajo pretiskano rozet). Zlasti se pojavljajo v krajih okrog Sušaka. Narodna banka ponovno obvešča državljane, da obstaja zelo "nevaren ponarejenec z datumom 30. novembra 1920. Eden izmed najlažjih znakov, po katerem lahko takoj spoznaš ponarejen tisočak, jc ta, da v besedi »Jugoslavija* v napisu okoli glave Karadjordja namesto črke i v predzadnjem zlogu stoji črka 11, torej namesto »Jugoslavije® v cirilici tiskano «Jugoslavnje». Čeprav je rok, v katerem se bodo ti tisočaki vzeii iz prometa, določen za 4. maja 1936., poziva Narodna banka vse lastnike, da jih v najkrajšem roku predložijo v zamenjavo pri kateremkoli denarnem zavodu.
*	Otroka je pustila in izg'nila. V Cajnkovi ulici v Mariboru se je ogla.-ila vsa premražena mlajša ženska pri Klanečkovi rodbini in prosila za prenočišče. Ko je vstala, je pustila otroka pri rodbini, češ da gre po plenice, a se ni več vrnila. Otroka so dali v oskrbo, dokler ne izslede matere.
*	Z razparanim trebuhom je izdihnil. Vsa okolica Pragerskcga je pod težkim vtiskom uboja, katerega žrtev je postal hlapec Štefan Ž u m e r. Ozadje je zelo zanimivo. Pred dnevi je posestnik Ivan Fingušt iz Zgornje Gorice pri Račjem prijavil orožnikom, da so trije posestniški sinovi, in sicer 251etni Štefan Žumer, 231etni Stanko Žumer in 281etni Lndovik P. vlomili v njegovo stanovanje, mu odnesli iz omare 1500 dinarjev, 10 klobas in steklenico žganja. Potem so še Fingnšta pretepli. Fingušt pravi, da so ga premlatili s palicami, meif-tem ko so ostali trije orožnikom izpovedali, da šo ga samo z rokami. Tudi je Fingušt izpovedal, da mu je Štefan Žumer ukradel iz omare samokres. V ozadju je staro sovraštvo. V eni zadnjih noči pa sta se sprla Žumer in Fingušt in je Štefan Žumer z razparanim trebuhom obležal na mestu in izkrvavel. Orožniki so storilca Fingnšta zaprli. Fingušt se zagovarja s silobranom, češ da ga je Žumer napadel.
*	Uboj na godovanju. V soboto se jc napotil z drugimi fanti 191etni posestnikov sin Anton Meglic iz Kuka ve. občina Juršinci, k posestniku Jožefu Ze-lenku v Hlaponcih, kjer so praznovali god. V dobrem razpoloženju je naenkrat nastal prepir in kakor je še izpovedal pokojni Mcglič, ga je nenadno
in brez povoda napadel Jožef Zelenko, pograbil neki kol ter ga z vso silo udaril čez trebuh. Meglič se je zaradi silnega udarca zgrudil na tla, kjer ga je Zelenko na tleh ležečega še obdeloval s pestmi. To pa mu še ni bilo dovolj, pograbil je še vojaški bajonet ter mu ga zasadil v levo stegno. Na pomoč so takoj priskočili ljudje, ki so hudo ranjenega Meglica še ponoči odpeljali v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je bii udarec na trebuh tako močan, da je bila vsa okolica trebuha ena sama rana. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je Meglič proti jutru v hudih bolečinah zaradi izkrvavitve izdihnil.
* Roko je izgubil pod vlakom. Huda nesreča se
je pripetila v nedeljo zvečer na postaji v Slovenski Bistrici. 401etni posestnik Kmetec Franc s Prager-skega je padel pri vstopu v vlak pod premikajoča se kolesa, ki so mu odrezala desnico. Ranjenca so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
PREKMURSKI GLASNIK
1 .
Žalostna usoda zapuščenega starčka. Novak' Ivan iz Lendave si je zgradil ob cesti v Mursko Središče blizu Mure na agrarni zemlji leseno bajto, v kateri je bival že nekaj nad leto dni sam, ker njegova mlada žena ni hotela živeti ž njim. Novak' je štel okrog 70 let in so njegove moči začele z nastopom žime vidno pešati. Bolezen ga je na-< posled priklenila na njegovo trdo ležišče, kjer je bif v mrzlem prostoru, prepuščen samemu sebi. Ostra zima ga je te dni pobrala. Novak je ležal v svoji bajti mrtev že več dni in so truplo napadle podgane, ki so mu oglodale obraz iu ušesa.
Trije požari pri Lendavi. V Lendavi in okolici so bili zadnje dni trije požari. V ponedeljek so Tišlerjevi, ki stanujejo v hiši nekega vinogradnika! iz Tolane v Lendavskih goricah, zgodaj zjutraj opazili ogenj v zadnjem delu poslopja. Takoj so bili vsi pri gašenju in na pomoč so prišli še sosedje. Ogenj so kmalu pogasili. Bil je najbrž podtaknjen, ker so opazili v sn- gu .sledove neznanega človeka. — Isto jutro je grozil požar tudi pri posestniku Šimoniču v Triinlinih pri Lendavi. Ko je gospodinja zjutraj v peči kurila, so >e vneli na podstrešju razni predmeti. K sreči pa so takoj o;wzili nevarnost in so ogenj zadušili. — Prav resna nevarnost je pretila v torek lendavskemu hotelu »Kroni*. V obširnem poslopju je tvornica perila, ki je pričela obratovati preteklo jesen. V to svrho so bili prirejeni razni prostori, v katerih grejejo železne peči. iz katerih odvajajo dim cevi v dimnik. Ena izmed cevi je bila vdelana zraven lesenega trama v stropu, ki je začel tleti. Nad temi prostori v nadstropju je dvorana za prireditve in v njej je tudi sokolski oder. Omenjenega dne kmalu popoldne so opazili, da je bila dvorana polna dima. Hitro so odprli okna in ugotovili, da prihaja di.11 izpod odra. Poklicani so bili gasilci, k-i so razdrli parket in pogasili goreči tram. Nevarnost je bila že prav velika. V dvorani pa je zdaj že spet vse urejeno.
Z vabljenjem na pogrebe je sleparil ljudi. Mladoletni sin posestnika Aladar iz Ivanovcev je zgodaj zašel na kriva pota. Zaradi raznih grehov je imel opravka že z okrožnim sodiščem v Mariboru, ki nm je prisodilo štiri mesece zapora. Preden pa je nastopil pot spokoritve. je hotel še izrabiti prostost. Bilo je v dopoldanskih urah. ko je izpred lekarne v Murski Sol>oti ukradel moško kolo. na katerem je bila košara z različnimi predmeti. Z ukradenim kolesom se je potem pot°pal iz kraja v kraj. Spočetka se je preživljal še s prihranki od sezonskega dela. Ko mu je pa denar začel pohajati, si je izmislil nov vir dohodkov. Kupil je nekaj sveč in lepega dne s potrtim obrazom stopil k posestniku čahaku v Mačkovcih in rekel, da ga pošilja gospodarjev sorodnik iz Križeveev, naj pride na pogreb, ker mn je otrok umrl, kateremu je bii Čahuk boter. Domača hčerka je takoj šla v trgovino i>o sveče, da jili da Aladarju. ki jih je že nekaj imel s seboj, da jih ponese za mrliča. Seveda je Aladar ostal tudi opoldne pri mizi. kj^r so ga dobro pogostili. Ko se je Aladar olpeljnl s kolesom, so začele ženske plesti vence iu drugi dan so se vsi
domači napotili v K riževe 3 na pogreb. A kakšno je bilo začudenje: Otrok, na čigar pogreb so j>rii5 je bil zdrav in vesel botrovega prihoda... Ker se je Aladarju ta podvig tako imenitno posrečil, je že nekaj dni zatem spet poizkusil srečo. Tokrat si je izbral za žrtev posestnika Gergarja v Andrejcih, Spet ista zgodba: Gergarjevi so prišli na pogreb otroka, ki se je zdrav igral v sobi. Tudi pri posestniku Pančičn v Fokovcih so sedli sleparju na lini. Povsod pa je podjetni Aladar dobil izdatno kosilo in š? kaj za pot. Njegov posel jf evelel in svoje početje jc nadaljeval baje tudi še v Berkovcih in Vučji gomili. Naposled pa je tiček prišel v roke pravice. Neki vojak, ki je bil na dopustu, ga je razkrinkal. Izdale so ga sveče, ki jih je nosil pri sebi. Ljudje pa so postali spričo govoric, ki so se že širile okrog o Aladarjevi podjetnosti, pozorni in J ga spoznali. Ko je Aladar zaslutil, da je njegovega j pustolovskega početja konec, sc je odpravil v j Maribor, da za varnimi zidovi jetnišnice odsedi pri-1 sojeno kazen. Komaj je mladi nepridiprav zavoljo amnestije zapustil jetnišnico, bo moral spet pred sodnike, ki gotovo ne bodo obzirni ■/ njim.
Nedavno je bila pri belem dnevu oropana zlatarska trgovina Franca Černeta v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu. Dopoldne sta stopila v trgovino dva moška s samoklesoma v rokah, ustrahovala Černeta in njegovega sina ter ju odgnala v klet. Potem sta se vrnila v trgovino ter jo oropala. Pobrala sta za 9000 dolarjev dragocenosti, nato pa pobegnila. V zvezi 7. ropom je bil še istega dne aretiran neki 25lotni Slovnec iz Collinuooda.
NOVICE IZ ZED1NJENIH DRŽAV.
C h i c a g o, januarja 1935.
V	Chicagu se je nedavno zgodila pretresljiva družinska žaloigra. 4tjletui Jurij Tomšič je najprej streljal na svojo ženo, nato si j' pa končal živ-, Ijenje. Hudo ranjeno ženo so prepeljali v bolnišnico, kjer je drugi dan umrla; prej pa je še rodi a mrtvo dete. Doma je ostalo šest nepreskrbljenih otrok. Tomšič jc 1 il že več let brez dela in je družina živela v veliki bedi.
V	Hudsomt si je Dani Sv ilar, osemletni sinček tamošnjega gostilničarja, med igro zabodel trn v htlvct in nastalo je za sirupi jen je, za katerim je po .kratkem trpljenju umrl. Za dečkom žalujejo starši, dva brata in sestra.
Janez Turk je nedavno v Milvvaukeeju povozil doslnžcnega vojaka ITarrya Constantiua, ki je nekaj dni pozneje umrl. Pri raztelesenju trupla so ugotovili, da ni umrl za poškodbami, temveč za staro želodčno boleznijo, zavoljo katere jo bil žo štirinajstkrat operiran. Zato je bil Turk oproščen.
Oktobra >•• ju na avtomobilski vožnji ponesrečil Karel Lavrič in decembra poškodbam podlegel. Pokojnik je štel 5.") let; po rodu je bil iz Moravč pri Žužemberku. Pokopali so ga pri St. Stephenu. Za njim žaluje žena.
Žrtev avtomobilske nesrečo jo postal tudi 541ctni Anion Debcvec i/. Glovelamla. Umrl jo za poškodbami v bolnišnici. Pokojnik je živel v Ameriki 30 let: doma jo bil iz Trebelna pri Stopičah.
Porotno sodišče v Chicagu jo nedavno obsodilo neko teksijsko družbo na 10 000 dolarjev odškodnine Slovenki Dovjakovi. 1. decembra je Dovja-kova 'naročila taksi, da bi se peljala z neke prireditve domov. Šofer je zavil v stransko ulico, napadel Dovjakovo iu ji vzel 5li dolarjev. Na nj -110 klice za pomoč s.) prihiteli ljudje, česar se je pa šotor tako prestrašil, da jc naglo skočil za volan in zdrvel naprej. Zaletel se je pa v obcestni drog. pri čemer se je avtomobil razbil. Dovjakova jo bila laže poškodovana. Voznik jo je vrgel iz avtomobila in pobegnil. Dovjakova je tožila družbo in bo dobila 10.000 dolarjev odškodnine.
Aprila lani je izginil Andrej Šuštar, po devetih mesecih so pa našli njegovo okostje v samotnem gozdu. Pokojnik je bil doma iz Trpčana pri Ilirski Bistrici na Primorskem.
Mrtvega so našli v postelji na njegovem domu v West Alisu fioletnega Frana Močnika. Žo več let ga je mučila naduha, ki ga je naposled v epa 11 ju zadušila. Pokojnik jo bil doma iz Št Janža v Savinjski dolini. Zapustil je ženo, dva sina in hčerko.
V	Ohicagu je bil Anton Radič, očo petih otrok, obsojen na leto dni zapora, ker je za žgal svojo hišo, katero je bil poprej zavaroval za 4000 dolarjev.
Iz Seegrahna pri Leobnu (Avstrija) nam pišejo; Malokdaj se oglasimo iz lega kraja, čeprav nas je tukaj prav mnogo Slovencev in več naročnikov «Domovine» med njimi. Dne 1. februarja jo odpustila premogokopna družba Alpine 142 delavcev v Seegrabnu, kakih 200 v Fundsdorfu in 180 v Kdflaehu. Med temi je precej Slovencev, očetov štirih do potih otrok, ki so delali v Avstriji že prav mnogo let. Kaj naj zdaj store? V teh časih ni misliti, da bi še kdaj dobili delo nazaj. Kot tujci bodo dobivali 30 tednov delavsko podporo, čc so delali v Avstriji primerno število lot. Prosimo oblastva v domovini, da so pobrigajo za tiste, ki ne bodo deležni pokojnine.
Bank:a Baruch
11, Rue Auber, PARIŠ (9°)
odpreniljn denar v Jiign^livijo nnjhilrcje in po najboljšem dnevnem klir/il Vrši vse bančne posle na jkiiliiiiuiri" Kostni 11 rudi v Kel«i|i. I rniiciji, llo-liiiidi|i in I ukseinbui:;u sprejemajo plačilu na nase čekovne riuiiiic- Belgija: št ?OG4 Ii4, Bru \ello«; I 111 nei ji št. 111704 Pa ris; II hilidija: št I43S U, \ed Dif ost; I 11 k senilni 1 y' šI.^Hk. I u\rnibour:; — Nh zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne mika /.1 lice	V>
Za kuhinjo
Pretlpuslni krofi brez kvasa. Na tlcs.^o s; resi 28 dok moke. V sredini moke napravi jamico in v to jamico deni sedem dek sirov 'ga masla, tri rumenjake, en in pol decilitra sladke smetane, ono deko sladkorja in ščep soli. Vse to skupaj dobro vmesi. in sicer inesi tako dolgo, da se začno delati mehurji. Vinešeno testo nato pokrij in naj počiva pol uie. Zatem testo tanko raz valjaj (za nožev hrbet debelo) in zreži okrogle krofe, in sicer tri velikosti. Največji krof pomaži z raztepenim beljakom, položi manjši krof v sredino, spet pomaži z beljakom iu položi na vrh še manjši krof, tako da se vsi trije dobro sprimejo; v sredi nato v tisni jamico. Ko imaš vse tako pripravljeno, jih na masti oevri. Ocvrte posuj s sladkorjem, sredino, kjer si vtisnila jamico, pa napolni z mezgo. Daš tople na mizo. Od rezko pa še enkrat pretnesi, /valjaj in zreži ter priprav i kakor prvikrat.
Jetrna pašteta. Tri četrtine kile slanine in pol kilo svinjskega in >sa od vrata zreži na kocke, deni v kozo in duši toliko časa. da skoro razpade. Nato osoli, dodaj eno /rezano čebulo, malo popra, en lovorj"v list. tri stroke česna, dišave, korjander, majaron, orešček in inaio timjana. Zdaj zreži Še pol kil;' svinjskih jeter ter jih daj zraven dušit. Ko so jetra tudi gotova, tedaj na strojčku vse skupaj zmelji. tudi maščobo, in sicer trikrat. Zatem dobro zmešaj in pokusi, ali je dosti slano in dosti dišav, nato pa pašteto takoj nadevaj v manjše kozarce. Ko se v kozarcih popolnoma sliladi, nalij na vrh za prst raztopljene masti. Ko s-> je mast str-dila. kozarce zav ezi s pergamentniin papirjem. Tako pripravljena pašteta se drži tudi mesec dni, če jo hraniš -na hladnem.
Vložek za juho. Mešaj, da naras >: pot dek sirovega masla in dva rumenjaka. Primešaj nato pol zemlje, ki si jo v mleku namočila in dobro otis-nila. košček kuhane, drobno zrozaue gnjati, nekaj žlic kuhanega graha, en kuhan korenček, eno peso, eno trdo kuhano jajce, sol. poper, ono post mesa od pečenke, osminko litra kisle smetano. Vse .to
naj bo drobno zrezano. Nazaduje dodaj še sne dveh beljakov. Vso to zmes dobro zmešaj in obl kuj v podolgovato klobaso, ki jo zavij v krpo, sirovim maslom pomazano, jo poveži z nitjo in jo daj kuhat v krop, ki naj vre eno uro. Ko je vložek kuhan, ga deni na krožnik, razvij iz krpe in z rež na poljubne kose. Stresi v skledo, nalij vrele juhe in daj hitro na mizo.
Praktični nasveti
Limona da več soka, če jo s-grejemo, predel jo iztisnemo.
Krompir se ne razkuha, čo dodamo vodi. ko ga deneino. kuhat, malo masti. Zmrzel krompir o« dimo. preden dobro zavre; nato nalijemo nove v odu in ga kuhamo dalje, pa izgubi osladni okus.
Lepilo za porcelan, ki -i ga lahko sami pripravimo. Vzemi enaka dela želatine in oetove kislino. /,e lati n o raztopi v kislini, ki jo malo segrej. Počene dele pomoči v to raztopino in tako pomazatic po-tem sestavi. Po potrebi še lahko posodo povei za tako dolgo, da se po-u.-i. To lepilo drži pnav dobro; seveda take posode ne smemo umivati v vroči vodi. Z oetovo kislino pa je treba previdno ravnati, da nam rok ne ožge.
Kako Očistimo knjigo mastnih madežev. Zmešaj magnezijo in liencol (dobiš v drogeriji), vsake« pol, da se narodi gosta kaša. Deni to zmes na madež. pot -m pa položi na obe strani pivnik in nanj kakšen težak predmet. Ko so magnezija posuši, vzemi čopič in jo previdno zbriši - papirja. Če madež še pozna, ponovi.
Slepa ogledala nainažomo s stoletno kredo, kateri smo primešali malo alkohola. Oglodalo poleni dobro zbrišemo.
Nekatere prevleke na dežnikih so bolj redke iu zato prepuščajo dež. Da temu odpomoremo, jih r.amažemo s tole zmesjo: 30 delov bencina in en dol parnima denemo v steklenico in tresemo tnku dolgo, da so parafin raztopi. Potem razpnemo dežnik, pomočimo gobico v to tekočino in naina/."nia prevleko. Dežnik pustimo razpet, dokler so ne posuši. Tudi nahrbtnike, dežne plašče in »stično lahko tako namažemo, če ne drže v č vode. Paziti pa moramo in to delati na prostem in ne pri ognju, da se nam bencin ne užgi. Ko je enkrat suho, ni nevarnosti.
PROGRAM RADIA LJUBLJANE
od 24. februarja do 3. tnarca.
Nedelja, 24. februarja: 7.30: Zatiranje rastlinskih škodljivcev in bolezni ^mž. Zaplotnik lVofl 8.00: tambiirn-ki orkester na ploščah; 8.20: poro-1 čiia; 8.30: orgelski koncert (profesor Matija Tomc)J 0.00: versko predavanje (Valerian l'iak); 9.15: prt*! nos iz frančiškanske cerkve; 9.4."): nekaj valčkov na ploščah; 10.00: Osebna higijena kmeta (Zaje- , Boškoviceva); 10.20: operetni viučki na ploščah« 10.40: operetna ura (pojeta Cankarjeva in Franc® 11.10: mladinska ura (Gustav Strniša); 12.C0: časj radijski orkester (po željah); 15.00: Vomliergar: Idealni smučarji1 — veseloigra; 19.3'): racionalna ura; 20.00: č ts, jedilni list. program za ponedeljek; 2(1.10: koncert pevskega zbora »Ljubljanskega Zvona®, vmes klavirska harmonika so!o (Poselil;; 21.30: čas, poročila; 21.50: radijski orkester.
Ponedeljek, 25. februarja: 12.00: orgle na ploščah; 12.50: poročila: 13.0.): ča^. Kdo nas poznal (popnri šlagvrjev na ploščah ; IS.00; Trebnje iu okolica v pravljicah (Marjan Tratarj; 18 20. narodne na ploščah; 18.40; sloveuščina (profesor Ko-larič); 19.10: zdravniška ura (ilr. Magajna); 19.30: nacionalna ura: Odstavitev bana Kucna od hrvatskega zbora < Marjanovie iz Zagreba); 20.00: prenos opere «Knez Igor» (Borodin) iz Zagreba, v odmu« čas. poročila, nienu, program za torek.
Torek, 2H. februarja: 11.00: šolska ura: Pravljica in življenje (France Capuder); 12.00: iz Schii-bertove skicirke (plošče);' 12.50: poročila; 13.00:' čas, slavni tenorji na ploščah; 18.00: otroški kotiček (.Manica Komanova); 18.20: primorska kuhinja (Mira Žnidaršičeva); 18.10: nemščina profesor Ko-,

M); 15.10: pravna ura (dr. Knaflič): 19.30: nacionalna ura: Stevan Nemanja (profesor Stanojevič iz pograda); 20.00: čas, jedilni list, program za sre-io; 20.10: koncert pevskega društva «Save»; 21.10: ladijski orkester, vmes čas- in poročila; 22.30: an-{Ittkž plošče. ' ' j
Sreda, 27. februarja: 12.00': Ti prešmentane 'citre Llošče); 12.50: poročila; 13.00: čas, baletna godba »ploščah; 18.00: plošče po-željah; 18.30: pbgovor poslušalci (profesor Prezelj); 19.00: Sokolsko mučanje (Dušan Podgornik); 19.20: čas, jedilni KsU program za četrtek; 19.30: nacionalna ura: Igodoviua sloga našega naroda ('profesor Popovič i Beograda); 20.00: klavirski koncert profesorja Viktorja Urbančiča; 20,00: Fantje na vasi; 21.30: kunelkvintet Triglav'; 22.15: čas, poročila; 22.30: riovenska umetna pesem na ploščah; 23.00: espe-iinto: črnuški tereni v Sloveniji (dr. Reya).
četrtek, 28. februarja: 12.00: veliki simfonični orkestri na ploščah; 12.50: poročila; 13.00:- čas, knplet^in resele pesmi na ploščah; 18.00: Polka je ikazaua (plošče); 1-8.20: smučarska ura Ljubljanske limskosportne zveze; 18.50: srbohrvaščina (dr. Mfrko Rupel); 19.20: čas, jedilni list, program-i» petek; 19.30: nacionalna ura: Politični pregled" (Denič iz Beograda); 20.00: prenos iz Beograda; 2.00: čas. .poročite'^22.15: radijski orkester.
Petek, 1. marca{ 11.-00: šolska ura: O jugoslo-inski glasbi (Emil Adamič);. 12.00: Odmevi s ha-" rajskega otočja (plošče); 12.50: poročila; 13.00: čas. jugoslo venska orkestralna glasba na ploščah: 16.00: .Kultura starjh narodov (Franc Terseglav); 18.20: radijski orkester; 18.40: literarna ura: O literarni kritiki (profesor Fran Vodnik); 19.00: radij->ki orkester; 19.20: 'čas, jedilni- list. program za so-leto; 19.30: nacionalna ura; 20.00: koncert za tri flavte, vmes bo pela Zorka Levičuikova; 21.30: čas. i poročila; 21.50: radijski orkester.
Sobota, 2. marca: 12.00: svatba in ples (plošče); 12.50: poročila; 13.00: čas, odlomki iz zvočnih fil-; mov (plošče);.ISjOO: radijski'orkester; 18.15: Aktu^ alnosti (Ludovik Mrzel); 18.30: radijski orkester; t 18.50: francoščiua (profesor Prezelj); 19.20: čas, jedilni list, program za nedeljo; 19 30: nacionalna ura: 20.00: zunanji politični pregled (dr. Jug); 20i0: prenos dobrodelne akademije mestnega na-[ ielstva iz Uniona; 21.00: slovenska narodna pesem id ploščah: 21.15: internacionalni prenos iz Ljubljane. Koncert pevskega zbora Glast>ene Matice1 pod vodstvom opernega direktorja Mirka Poliča: 21.45: čas, poročila; 22.00: nadaljevanje prenosa iz •Oniona.	1
i TPG0VSICI • GflM
vrednosti blaga samo po ceni, ampak tudi po "kakovosti. Zaradi tega se Vam priporoča, da pišete še danfes Trgovskemu donp: Stermecki-po ilustrirani cenik, v katerem najdete razne čevlje za moške, ženske in otroke v velikanski izbiri in po zelo znižanih cenah. Otroški čevlji 16 Din,
ženski čevlji iz boksa 65 Din, _
moški Čevlji -iz boksa 65 Din itd. ' "^^*TovACnA-PEl!ILA in-OBtEIC C£LJE Št. 97
Kar ne ustreza se zamenja ali vrne denar.
ImmtckL
I X Hud potres v Grčiji. Dne 18. t. tn. dopoldne so v Solunu začutili kratek, toda močan potres.' Domnevali so, da je bilo središče na Kalkidiku iti' da je moral potres povzročiti precejšnjo škedo. Res je okoli poldneva prejel generalni guverner nujno brzojavko od kalkidiškega načelnika, da sa občutili t»o vsej njegovi pokrajini močan potresi ki ga je spremljalo podzemsko grmenje. Potres jd trajal okoli 15 sekund. Posebno močan je bil v Jerisu, Arneji in. Palebori. K sreči ni bilo, človeških žrtev. V Arneji so se porušile tri -hiše, v Palehori ena, mnogo hiš pa je seveda poškodovanih. Prebivalstvo na polotoku Kalkidiku je prestrašeno. ker se spominja strašnega potresa i? tela 1932. Kljub hudemu mrazu je zapustilo do; raove ter pobegnilo na prosto. Popoldne je guverner prejel drugo brzojavko iz občine Tahiarhpna, da je bil tudi tamkaj močan potres, trajajoč okoli 20 sekund, ki je poškodoval mnoge hijse in povzrof čil. da so prebivalci pobegnili na okoliška polja. Generalni guverner Makedonije je obvestil o novi nesreči predsednika, vlade v Atenah ter je bil na, polotok Kalkidike poslan guvernerjev tajnik, da pomiri preplašene prebivalce in jim nudi potrebno pomoč.	*
X Poječ je šel v smrt. V OrPansu so pred dnevi cksili zaradi nekvga hudega zločina na vešalih 281etnega pevca Louisa Neua. Ko je stopal pod vešala, je pel uetfo romanco in plesal vse do zad-
njega trenutka, dokler .mu ni vrv okrog vratu ugasnila življenja,
X Cenen avtomobil. V Berlinu je bila otvorjena velika avtomobilska razstava, ki je vzbudila fe-liko zanimanje zlasti zaradi novega ljudskega avtomobila, ki ga je napovedal sam Hitler. Avtomdbil bo tako poceni, da si ga bodo lahko omislili tudi srednji sloji; stal ne bo več kakor srednje motorno kolo. Mimo tega bodo .dobili lastniki takih avtomobilov še posebne olajšave.
X Muhasta zima v Rusiji. Po silnem mrazu, ki je trajal skoro tri tedne in je pritisnil živo srebro na 40 do 50 stopinj pod ničlo, je zdaj v zapadni' Rusiji nastopilo za to dobo nenavadno toplo vreme. Zadnje dni je bilo v Kavkazu 20 stopinj nad uičlo.| Ta nenadna vremenska izprememha je imela za po4 sledico naglo tajanje snega. Posledica tega je biku da so vse reke silno narasle. Reki Kura in Araks| sta prestopili bregove in poplavili ogromna zem-' Ijišča. V pokrajini Krivanju je okrog 40 naselbin izginilo v vodi. Prebivalstvo v velikem strahu zapušča svoje domove in išče zavetišča v višjih po-| krajinah. Vlada je .mobilizirala vse bližnje ganiizijq in v«e prebivalstvo, da z vso naglico grade obrambne nasipe. Ves napor pa je bil dosedaj zaman. Vod^ prodira s tako silo, da je zasilne nasipe sproti porušila.,Nad 50.000 ljudi je brez.strehe.
X Sin je govoril po radiu z umirajočo materjo.
V	Melbournu je umirala te dni stara'ženica, ki je izrazila željo, da bi še enkrat rada slišala glas svo-
jega sina. Sin pa je bil ta čas .v Sydneyu. Toda
zdravnik si je znal pomagati. Telefoniral je v Syd-nej in prosil, naj bi sin stopil pred mikrofon tamkajšnje oddajne postaje. Umirajoča mati je potem skozi .zvočnik začula nekoliko pomirjajočih besesd svojega sina. Kmalu nato je izdihnila.
> X Dva vlaka petroleja v okk^u. i Blizu Kon4 stance na Rumunskem sta trčila dva tovorna
vlaka, ki sta vozila petrolej. Sunek je bil tako siten, da je več vagonov skočilo s tira in se prevrnilo. Petrolej je takoj začel goreti. V velikih gorečih rekah se je valil petrolej po progi in pt) njivah in travnikih. Železniški promet so zaradi tega morali ustaviti.' Na pomoč je, prihitelo vojaštvo, ki je izkopalo jarke in nasipe, da je zaprlo pot gorečemu petroleju, v sosednje vasi. K sreči je eden izmed obeh strojevodij bil tako priseben;, da je naglo odklopil goreče vagone od vlaka irt odpeljal še nedotaknjene vagone na varno.
X Ob lutiinem svitu je prepovedana ljubezen.
V	krepostnem mehiškem mestu Chihtiahuan so vzeli trdo na piko mlaVlitio. PrirpovCčiali so fantom
in dekletom uživati ob luninih nočeh sladkosti ljubezni. Če zasačijo po 10. uri zaljubljen parček v parku ali kjerkoli, ga policija takoj aretira. Zaljubljencev pa.ne kaznujejo z denarno globo ali z zaporom, temveč z zakonsko zvezo. «V imenu za-1 kona,» zarohni komisar, «sta mož in žena!» Nobeni protesti ne pomagajo, nič ne zaležejo solze, omedlevanje in ogorčenje. «Prej bi bili omedleli, gospodična«, pravi komisar mladi ženi. «V zakonu se boste lahko jezili*, potolaži mladega moža. «Saj zato je na svetu zakonska zveza, da se človek lahko pošteno prepira in jezi.* Nič ne pomaga skrivati se v grmovju ali temnih Ulicah, policija ima močne električne svetilke, ki najdejo vsak še tako dobro skrit parčak.
ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
y	Med prijateljicami.	N
Zora: »Prepričana sem, da me bo vzel Branko samo iz ljubezni.®
Mira: «Zakaj pa ne! Vera je tudi siromašna in grda, pa se je vendar oinožrla ..(.»
Ni mogoče.
. - » i • . i • . < Klob.i^štrinka se je vrnila iz posr/.duvahoce za
službe.
Klobuštrin: «No, ali nisi dobila služkinje?* Klobuštrjiika: «Ne.»,	, ,	.
Klobuštrin: «Zakaj ne? Ali ui bilo nobenih deklet tam?*
i . k Klobuštrinka: «So bde, pa smo jih pri nas že vse imeli...»
Tolažba.
Bolnik: «Vi torej upate, gospod zdravnik, da mi boste -vrnili zdravje?*
Zdravnik: »Seveda, o vaši bolezni imam>obilne izkušnje. Imam bolnika, ki ima i to bolezen iu ga zdravim že deset let.»
Listnica uredništva
Društvu kmetijskia strokovnjakov in drugkn prizadetim. V za J njem Času smo dobili od več strani rokopise, kibili nečitljivi. Ker no moremo prečitati, tudi ne moremo oljaviti. Torej ni naša krivda. Pio?iino -v-se mijvne s;>ttttdnik|c, da pišejo razločno in da puščajo med vi>tami mnogo praznega prostora. To ae velja samo 7a pisanje z roko, nego tudi za pisanje s str-tj-iii.
Soiica. Bdljš", če se ue ol>ja-. i.
Ali trpite na tej
bolezni
Prvi znaki so veauo rdeča koža m občutljivost med prsti. Koža med prsti je vlažna, razpokami ali luskinasta z neugodno srbečico, ali pa ;e bela, odebelela in neprijetnega vonja. Premotrite noge takoj zvečer. Ce najdete 1« enega od teh znakov, okre-nite takoj potrebno. Vodi dodajte Saltrat Rodell. Soli izločujejo kisik ter dajo vodi videz neoosnetega mleka. Ko pomočite noge v to mlečno kopelj Saltrata, prodre kisik v znojnice in naglo uniči parazite gnojnega liiaja, ki so povzročitelji te nevarne bolezni. Čudovite Saltrat kopeli umirijo in zdravijo utrujene noge in pa noge. ki pečejo. Z uporabo Saltrat kopeli se omehčajo vsa trda mesta in žulji, ki jih lahko takoj odstranite « koreninami vred. Saltrat Rodell se prodaja z jamstvom uspeha v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah.
št. 5012, kovinnsta Anker remontoir, lepo ohišje, pravi Švicarski stroj....... . Din 35,—
Št. 5011, ista z radio svetlobnim kazalnikom in kazalci.............Din 45.—.
Št. 5050, zrlo fina. posebna tanka Anker-remon-toii. clircnonieter AaO, točno iiloču, elegantna,
še ure življenj
preživi človek, kadar čita napele romanc, ko podijo svoje misli v čudovit svet fantazije in se tako popolnoma odtrga od vsakdanjih skibi. Romani iz ejutrovc knjižnice so zato najbolj učinkovito sredstvo zi odmor duha. njegovo pomladitev* splošno pomiritev. A se skrbi, ki nas tarejo cesto le zaradi naše ernoglednosti 113 j življenje, se ob iiiteresaiiinih dogodkih, zapleti jajih in razvozijnjih v teh romanih razblinijo v nič. Močni in borbeni se spoprimemo zopet z neprilikaini vsakdanjega življenja.
Privošči si jih vsakdo!
Tek. štev.
Naslov knjige
Broš.
Vez.
3.
4.
5. b. i.. H. 9.
10. 11. 12.
13.
14.
15.
16. IT. 18. 19. 2(1. 21. 22. 25! 24.
Blagajna velikega vojvode
Lucifer........
Tigrovi zobje ......
Pater Kajetan.....
Zvestoba do groba . . . . Onkraj pragozda . . . .
Mistenja.......
Razpad carstvn.....
Romun treh src.....
Rdeča megia......
Hektorjev meč.....
Papcžinja Fausta . . . .
Lov na ženo ......
Ugrabljeni milijoni . . . Milijonar brez denarja . .
Železna cesta......
Rdeča kokarda.....
Zlati panter......
Seržant Diavolo ......
Bellegur........
Možje........
Gusar v oblakih .... V krcinpljih inkvizicije . I)o Ohrida in Bitolja . . Gostilne v stari Ljubljani
Vseh 25 knjig.....
Poštnina znaša: za 1 knjigo Din 2-—, za 2 knjigi D Od 5 knjig do 9 knjig Din S—, za 10 k

Din 8-— Din 14 —
8 8' 8-8-8' 8' 8-8-8-8' 8-n 10' 13 8' 15
10 —
15-.
15-15--
14--14--14'-14"-14--14--14'-14-14--14"-
14--20--
15--20--
14--20--20--
15--20"-20"-2W-20--32--
.......Din 238— Din 390 —
—, za 3 knjige Din 4'—, za 4 knjige Din 6"—. Din 10'—, za 25 knjig Din 20—.
PRI ODJEMU VSEH KNJIG šE PO 1« % POPUSTA.
Knjige naročite pri upravništvu „ Jutra" v Ljubljani.

MALI OGLASI
50	Rrinovo olie
kupimo po ugodnih cenah. Alko, Ljubljana (Kolizej).
GOLŠA, DEBEL VRAT
Večstanovanvska hiša
v mestu Šoštan ju sp proda ob ugodnih pogojih. Pojasnila daje Ana Uršič, Celje, l'rcd grofijo št. 7. 55
Dva šivalna stroja naprodaj.
Krojaški za 1200 Din in ženski, ki tudi veze, za 1000 Din. Ljubljana, Kladezna ulica št. 26. 56
ohišje iz kroui-nikla
Din 135..
H. S U T T N E R
LJubljana 6
Lastna protokolirann tovarna ur v Švici. Cenik zastonj in poštnine prosto.
METiTEVHERO IDM AMBOftt ««
--ITOVAPNE GLASBH«---1-1
Posredujem denar
na hranilne knjižice \ seli denarnih zavodov. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica št. 12, telefon 5S-10. ' 43-16.	49 i
Sadna drevesca,
lepa, pravdno vzgojena, glede pristnosti vrst strogo j zajamčena, nudi zelo ugodno: Drevesnica Gabrijel !| Koren. št. Ilj, pošta Velenje.	27
--i__I
Parne pekovske peči in stroje
postavlja cTelina* v Ljubljani, Mestni trg štev. 25. j Zastopnike sprejema v vseli krajih. 20
Dobre smuške obleke,
modre iu rjave, za gospode in dame, se dobiva jo po j 345 Din pri Preskerju v Ljubljani, Sv. Petra cesta 1
štev. 14.
je obolen je Ščit ne žleze, ki je je treba pravočasno zdravi»i, ker se sicer delovanje tega važnega organa v niegovi funkciji kot zaščita proti strupom vse bolj ovira, zaradi česar nastopijo zelo neprijetni, a cesto tudi nevarni pojavi. .Zdravniška znanost je ugotovila, da delujejo soli, ki vsebujejo jod, izredno dobro pri raznih oblikah golše. Mnogoštevilni bolniki »o ugotovili pri uporabi zelo preprostega
DOMAČEGA ZDRAVLJENJA S PITJEM
uagel in povsem neškodljiv vpliv ua bolezen. Vsakdo, ki ima eolšo ah debel vrat ali otečene žleze, naj zahteva nišo knjižico, ki jo pošljemo
VSAKOMUR BREZPLAČNO. Zadošča dopisnica.
Poštno zbiralno mesto: G e o r g E u I s n e r. Berlin- Neiikolln,
Ringbahnsirasse 24, Abt. P.9I.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Izdaja za konzorcij «Domovine» Adolf R i b n i k a r.
Urejuje Filip 0 in 1 a d i č.
Za Narodno tiskarno Fran J e z e r š e k.