Posamezna Številka 20 vinarjev.
Sl(V. 192.
VINU. t sKMo, he i n|a 19«.
LKIO XLTl
s Velja po polti: s
sa oelo loto naprej.. K 40-— b* en meaee „ .. „ 3.50 aa Nemčijo oeloletno. „ 45--za ostalo inozemstvo. „ 50 —
V	Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej.. K 36-— sa en mesec „ .. K 3-—
V	upravi prejeman mose«no,, 2-90
5 Sobotna izdaja: =
Za oelo leto.....K 8-—
u Nemčijo oeloletno. „ 10-— sa ostalo inozemstvo. „ 13 —
—. Uredništvo Jo v Kopitarjevi nlloi štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma ae ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 50. >
Političen list za slovenski narod.
PrM teden.
Inseratl: ^ * Enostolpna petitvrata (72 mm široka In 3 mm visoka ali nj*
proator) sa enkrat .... po 50 v aa dva- in večkrat . „ 45 , pri večjih naročilih primeren popnst po dogovoru.
Ob sobotah dvojni tarif.
Enostolpna petltvrsta K Izhaja vsak dan izvzemši ne« del je in praznike, ob 3. nrl pop, Hodna letna priloga vosni re*
Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi št 6. - Račun poštne hranllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št 50
Avstrijska notranja politika je zopet mot-nejša, netfo je bila kdaj. Nemci so zopet izsilili od v'; dr obljubo, da s § 14. razdeli nemški del Češke v okrožja in razen tega ustanovi pomorsko šolo v Trstu. Proti tej nakani so napovedali Čehi in Jugoslovani najostrejši boj. l._t. m. se je vršil ministrski svet, ki pa ni prišel do nobenega zaključka, ker je menda celo večina ministrov proti Seidlerjevim obljubam Nemcem. Nato se je ministrski predsednik oprijel misli, da bi se sklicanje parlamenta znova odgodilo in bi on dobil časa za nadaljnja pogajanja s strankami. Naprosil ie zborničnega predsednika dr. Grossa, nai za dan 3. maja skliče konferenco načelnikov strank. To se je tudi zgodilo. Toda Čehi in Jugoslovani so odklonili udeležbo in izjavili, da nikakor ne mislijo privoliti v nadalino zavlačevanje parlamenta. Sedaj prihajajo z Dunaja _ glasovi, da hoče Seidierjeva vlada poskusiti z absolutizmom. Pripomnimo, da poteče državni proračun koncem junija; država Itrvavo potrebuje novih davčnili postav in nešteto drugih perečih stvari ie, ki bi jih moral rešiti parlament. — Na Ogrskem še vedno nimajo nove vlade, ker se ne morejo zediniti glede volilne reforme. — Na zaupnem sestan-KU duhovnikov-somišljenikov S. L. S. dne 29. aprila v Ljubljani je bilo navzočih 163 duhov-kov, ki so zastopali še 72 drugih duhovnikov, Z največjim navdušenjem so se izrekli za_ složno sodelovanje s svojim knezoškofom in priredili prisrčne ovacije načelniku S. L. S., prelatu Ivalanu. — Dr. Lampe jc izjavil, da vesti o njegovi pritožbi proti škofu niso resnične. — 1. maj jc v Avstriji mirno potekel.
—	Na Hrvatskem so od 30. aprila, ko ie potekla indemniteta in finančna nagodba z Ogrsko, v brezpravnem stanju. — V Prusiji sc bije boj za splošno in enako volilno pravico. Konservativci, narodni liberalci Ln nekaj poslancev centruma jc proti, Poljaki, socialni demokrati, napredna ljudska stranka in del katoliških poslancev pa zanjo. V prvem branju je enaka volilna pravica z 232 proli 183 glasovom propadla; sprejet ie bil konservativni predlog za pluralno volilno pravico. Vlada s Hertlingom na čelu se je odločno izrekla za enako volilno pravico. — V Rumuniji mir še ni podpisan in osrednji velesili ne zaupata več ministrskemu predsedniku Marghilomanu, dinastiji pa posebno Nemčija že preje ni. Nadaljnje težave delata Ukrajina in Bolgarija zaradi Besarabije, Turčija pa tudi noče podpisati rumunsko-bolgarske mirovne pogodbe, dokler ii Bolgarija ne vrne ozemlja pri Odri-nu. — V Ukrajini se je izvršil državni preobrat. Zastopniki kmetov so vrgli rado in dosedanjo vlado in vzeli sami krmilo v roke. Nova vlada je takoj izjavila, da stoji na stališču brestovske mirovne pogodbe. Sicer ima pa v Ukrajini vso moč v rokah nemška vojaška uprava, ki je proglasila oblegovalno stanje in prebivalstvo razorožila. Naša država ie vsem tem odredbam pritrdila. — V Rusiji je nastopila protirevolucija, ki io vodita menda generala Aleksejev in Kornilov. Zanesljivih podatkov še ni, ker so pretrgane brzojavne zveze.
—	Brambno dolžnost za Irsko so odgodili. — Bojišča; Pred Ypernom, kjer so bili vzeli Nemci velevažno goro Kemmel, so uvedli Francozi in Angleži mogočne protisunke, ki so Nemce ustavili in jim iztrgali tudi par krajev. Hudi boji se vrše med reko Sommo in potokom Luce, pri Montdidieru, Lassignviu in Noy-onu. — Na italijanskem bojišču ni bilo poseb-
Pih dogodkov. — Na Krimu so Nemci zasedli eodozijo in Sebastopol, na Finskem pa poleg drugih krajev trdnjavo Wiborg. — Na
Balkanu se vrše kraievni boji ob Vardarju in Strumi. — Na Kavkazu so Turki zasedli trd-j'?-vo. .ars' ~ V Mezopotamiji so Angleži prodrli daleč nad Bagdad, prekoračili reko Agsu ui osvmili mesto Tas Churmati, kjer so ujeli 3300 Turkov. — Ob Jordanu v Palestini so začeli Angleži zopet močno napadati, a doslej brez uspeha.
Zakaj je bil parlament odgoden?
Dunaj, 3. maja 1918.
Vlada je posegla za današnji položaj po skrajnem sredstvu. Presenetila je javnost z odgoditvijo parlamenta. Za kako dolgo, ministrski predsednik ni povedal. Za nekaj tednov, se glasi njegov zagovor. Pač pa zatrjuje, da ne misli na § 14,, da hoče vladati s parlamentom in da si hoče ustvariti trdno večino za — proračun. Proračunski provizorij pa poteče koncem junija. Seidler se hoče rešiti iz hipne krize. Hoče imeti prost razmah, da utrdi eksistenco države. Jugoslovanom in Čehom očita, da niso dali vladi potrebnih garancij za uspešno delovanje parlamenta in rešitev ustave. Govori o omejitvi škodljivih agitacij na jugu. Potom naredbe bo izpeljal okrožja na Češkem in podobno.
Naj govori pred javnostjo Seidler, kar hoče. Jasno je, da se je zbal kvarljive in državi nevarne agitacije Nemcev in da je kapituliral pred nemškimi radikalci. To je največja strahopetnost avstrijskega državnika. Vsak drugi ministrski predsednik bi se ne smel vdati terorizmu nemških strank in bi moral imeti dovolj poguma in časti, vstrajati ali pa odstopiti. Seidler pa kapitulira in ostane. Njemu je vse več čast in naslov ministrskega predsednika kot pa salus rei publicae — blagor države. Zato beži pred Slovani.
Seidler je navajal v svojem govoru različne vzroke svojega ravnanja. Slovanskim voditeljem pa jc ponovno povedal, da se boji, da bodp nemški radikalci pričeli v zbornici z debato o cesarjevem pismu in o sodstvu parmske hiše. Slovanski voditelji so mu razložili svoje stališče in Seidler je dobro vedel, da bo zbornica razpravljala pred vsem o nujnih interpelacijah Jugoslovanskega kluba in Češkega svaza in glede aprovizacije, ki je danes skrajno zavožena in v akutnem stanju.
Njegova včerajšnja izjava in njegovo utemeljevanje odgoditve zbornice pred voditelji strank je potvorba dejanskega položaja.
fevdalizem nemški gresta danes drug po-leg drugega in pripravljata nove ukrepe Pfoti Čehom in sploh nenemškim narodom. Isti činitelji izrabljajo sedaj z vsemi silami zadevo cesarskega pisma in ne mislijo nič na to, da je treba iskre skriti pod pepel, da ne zanetijo strašnega požara. V nemških krogih govore o ustavni garanciji nemško-avstrijske zveze. To bi pomenilo nadaljevanje prusifikacije Avstrije, prusifikacije, o kateri ne govore sicer več glasno Schoenerjanci, ki so klicali svoj čas v parlamentu »živeli Hohenzollernci«, katera pa je še vedno tihi sen nemškega ra-dikalizma, ut figura docet — kakor kažejo slučaji.«
Tako piše te dni o zadnjih dogodkih v Avstriji poljski »Glos Narodu* v svojem uvodniku »Dramatična uvertura.«
In na Volkstagu v Gradcu so vzklikali zborovalci demonstrativno Heil Hohen-zoll ern — o udanosti do habsburške hiše ni bilo govora. Napadali so armadno vodstvo, zakaj ne prične ofenzive proti Italiji, da razbremeni nemško armado na Francoskem, vkljub temu da vedo, kako težavna je ofenziva v zasneženem pogorju. Svoj čas so šc govorili o zvestobi do države, a pokazalo se je, da jc zvestoba Nibelungov kratkotrajna.
»Alldeutschcs Tagblatt« jc napisal z ozirom na graški Volkstag poseben članek pod naslovom »Mir pred viharjem.«
V članku, kjer odpovedujejo Nemci zvestobo »oblastnikom v državi«, so tudi besede: »Sedaj je mir, toda to je mir pred viharjem. Med nemškim ljudstvom vlada soparno, dušeče ozračje, kot že davno ne. V prihodnjih dneh bo nemško ljudstvo v alpskih deželah govorilo, na mogočnih »Voikstagih«, govorilo zadnjikrat. Če ne bodo tudi te govorice razumeli, potem — — — Zvestoba, ki prehaja v pasjo uda-nost, vzbuja stud, ki razširja gnilobo na vse strani. In ta smrad, gnilobe postaja neznosen, uničil in ubil je voljo nemškemu narodu. Danes pa se glasi iz tisočerih in tisočerih nemških moških src divji krik srda: Sedaj je dovolj.«
«1
* '' 1 Iz Dunaja prihaja vest, ki obeta novo poojstritev vsenemškega toka v Avstriji. Češke Nemce hočejo zadovoljiti z razdelitvijo Češke v okrožja, alpske Nemce pa z ustanovitvijo nemške navtične akademije v Trstu, da dobe tako Nemci ob Adriji novo trdnjavo proti Jugoslovanom. In kakor poročajo češki listi, hoče dr. Seidler potom oktroia uvesti nemški državni jezik, vkljub temu, da zatrjuje še vedno o ustav nem stališču vlade.
Parlament je danes odgoden. Vlada bo ugodila nemškim zahtevam. Nastopili bodo proti Jugoslovanom in Čehom. Žol-ger odstopi. Dobro! Prenesli bomo tudi to kratko prehodno stanje. Opozorili bi pa samo na eno: Nemci so odpovedali zvestobo — in zato naj bodo poplačani? Dr-žavo zanikujejo in predstavniki države padajo pred njimi na kolena? Iz tega bi lahke kdo posnel nevaren nauk. Nemci se niso med vojsko ničesar naučili, a to dejstvo ne izključuje možnosti, da bi se drugi narodi od Nemcev česa nc naučili.
nevarn peli.
»Nad Donavo veje zadnje dni veter iznad Sprene, poglablja se srčna vez med prusko reakcijo in radikaljzmom ter fevdalizmom avstro-ogrskim- Radikalizem in
Poleg vsega tega 'jc značilno za mišljenje med nemškim prebivalstvom dejstvo, da se obračajo češki in tirolski Nemci do Nemčije za pomoč glede prehrane. In ministrski predsednik Seidler jc izjavil, da nima nič proti temu, da Bavarska tirolske Nemce aprovizijonira. f " '
Korespondenčni urad poroča z Dunaja 5. t. m.:
Danes se jc pod predsedstvom zborničnega predsednika dr. Grofia sešla konferenca načelnikov parlamentarnih strank. Dr. Grofi je v svojem otvoritvenem nagovoru naglasil, da je sklical posvetovanje na željo ministrskega predsednika, ki bi rad podal gotove izjave. Nato so prečitali dopisa Češkega svaza in Jugoslovanskega kluba, ki popolnoma soglašata. Predsednik pripomni, da obe navedeni stranki na po-svetovanju nista zastopani.
Nato povzame besedo
ministrski predsednik dr. vitez pi. Seidler, ki izrazi svoje obžalovanje, da dve veliki stranki nista navzoči. Nisem prijatelj igre s prikritimi kartami. Vedno grem odkrito in ravno pot in polagam veliko vrednost na to, da se tudi nasproti meni postopa odkrito. Prosil sem bil zborničnega predsednika, da je sklical današnje posvetovanje, da bi moge! podati naznanila o gotovih namenih, ki jih namerava vlada v kratkem izvršiti, obenem pa prositi zastopnike posameznih strank, da bi mi povedali, kakšno stališče nameravajo zavzeti v torek in potem dalje — nočem reči toliko nasproti vladi kakor nasproti parlamentu. Okolnost, da zastopniki Češkega svaza in Jugoslovanskega kluba danes niso prišli.
»Avstrijska smrt.« — Slepota ponoči. — Sprejem v domovini.
Vojak bivši ujetnik nam pripoveduje;
Ujet sem bil v začetku jeseni 1915 v jaliciji. Od naše stotnije jih je ostalo takih 20 do 30. Ostali so padli; od našega ?oja smo prišli od 16 mož živi v ujetništvo e trije. In imel sem še srečo, da nisem za-gral življenja v zadnjem trenutku! Ko so lapadali Rusi — bil sem šele nekaj dni na fronti — in so bili že v neposredni bližini, ni ni prišlo niti na misel, cla bi odloži! pu-•ko. Ruski vojak je kričal že od daleč ne-taj nad menoj, pa nisem razumel. Iz raz-lalje petih korakov me jc streljal in krogla c zadela tik pred mojo glavo in mi vrgla >rsti v oči. Preden sem si jih omel, tnp je 'Plazil Rus s kopitom pošteno po hrbtu, ako da sc mi je rana pregnojila šele v Ru-in, mi odvzel uro in mc neprestano |Zmerjal. Nato jc pet Rusov porabilo pri-lko, da so sc malo odstranili s fronte, ker 0 imeli težko delo, eskortirati tri ujete vistrijce za bojno črto. Na zbirališču sem sestal s tovariši; posebno se mi je smi-n®ki četovodja^ ki je imel skoro vso
spodnjo čeljust odstreljeno. S tako rano je korakal z nami šest dni. Ostale so nas gnali še 35 dni do neposredne bližine Kijeva. Jesti nismo dobili navadno niti polovico tega kot" ruski vojaki. Vsak dan je bila z^ljnata juha, to je voda, po kateri smo lovili redko plavajoče kosce zelja, in približno po dve žlici kaše. Včasih je plaval po juhi tudi kak ostanek mesa. Kruha je bilo dovolj, bil je pa tako nepopisno slab in črn, da je bil skoro neužiten. Opazil sem v Rusiji tudi pozneje, da ne znajo črnega kruha peči. Nekaj groznega pa je bilo taborišče« v neposredni bližini Kijeva — kraju so rekli Darnca, kot sem si zapomnil ime po posluhu, ker ruski brati še nisem znal — kamor so dohajali na zbirališče vsi ujetniki, preden so jih razposlali na delo; takrat jih je prišlo vsak dan 4 do 5 tisoč. Naše taborišče jc bi! velik gozd borovcev, ki jc bil obdan z ograjo in zavarovan po straži. Notri smo živeli na prostem kot. živali. Bilo je že v drugi polovici oktobra in zeblo jc hudo. Nad 10 ljudi jc umrlo vsak dan; bil sem notri samo štiri dni, a sem vendar doživel rekord — 42 mrličev v enem dnevu. Zraven gozda jc bilo pokopališče za umrle; bilo je že takrat zelo obširno. Kraju smo splošno rekli avstrijska smrt«. V slabem spominu ga bo ohranil nebroj ujr'	Z rokami smo
kopali zemljo, da bi izkopali ponoči gor-ko Dostelio. Borovcem so bile veje polom-
ljene skoro do vrha; ujetniki so jih ponoči lomili in si kurili. Videl sem tudi čudo, da so ljudje posekali borovec z nožem. Rezali so spodaj toliko časa treske z debla, da je drevo padlo. Temu načinu drvarje-nja so napravili Rusi konec s tem, da so pobrali ujetnikom nože. Če je hotel kdo dobiti jesti, se je mora! nastavljati in prerivati cel dan. Jaz sem dobil v štirih dneh samo enkrat jesti: ob odhodu. Prvi dan človek itak ne dobi nič; enkrat sc mi je posrečilo, preriniti se do razdeljevalca me-naže, pa je bila žc vsa pošla.
Nato smo delali dobre tri mesecc utrdbe v bližini Kijeva. Jesti smo dobivali razen vode zjutraj samo zvečer, ko smo prišli z dela. Spali smo pod šotori na golih tleh brez vsake odeje v avstrijski !cten-ski obleki v mrzlih mesecih november, december in januar. Nakopali smo si listja izpod snega, ki nas je pa grelo prav slabo. Bilo je vse vlažno. Slckel sc seveda nisem drugače kot kadar sem si otresal uši. Koliko smo imeli teh, je nepopisno. Perila si nisem niti opral niti menjal nad tri mesece. Ni bilo nikdar mogoče, ker smo delali tudi ob nedeljah. Na delo smo hodili po silnem blatu skoro dve uri deleč. Zjutraj so bili spodnji deli hlač na meni zmrzli. Seveda ni dolgo zdržal tukaj nikdo. Polovica tovarišev je že bila odšla v bolnico, ko sem se še zmeraj gtigal, čeprav sem bil tako slab, da sem prišel z dela v šotor dosti-
krat šele ob polnoči, dasi smo končali oh petih. Pisal sem domov; a kot sem izvedel, ni došlo nobeno pismo. Tudi od ujetnikov ni dobil nikdo nikdar kakega obvestila z doma.' Ko sem sc viekel nekoč zvečer proli domu, mi jc podaril kmet kos kruha, ne cla bi ga bil prosil; prosjačil nisem nikoli, ni v moji naravi. Kruh je bi i '.mrzel, a s svojimi krepkimi zobmi sem ;;u le raz-grizel na dolgi poti. Sedaj pa jc prišla pokora. Kol kamen mi jc ležal v želodcuj imel sem seveda najrazličnejše prebavne težkoče; črni kruh, kol ga pečejo za vojake, sc mi je tako pristudil, da nisem jedel sredicc nad leto; skorjo sem še male grizel. Da nisem dobil pozneje, ko sem se rešil teh vic, denarja od doma in živel bolj po svoje, bi bil poginil. Na delo sem pa hodil še ce! mesec; ni kazalo drugega. Naši stražniki so imeli v rokah vedno bič; videl sem, da je gnal zjutraj z bičem vojaka na delo; ko pa je vojak prišel zvečer domov, je umrl. (Tu naj omenim znano dej-sivo, da v Rusiji bič šc pridno poje. Ko ja enkrat prišel k nam višji častnik nadzirat ravnanje z ujetniki, jc poslal komandante na fronto, od drugih krivcev sla jih dobila dva po 25 in eclen po 50 z bičem.) Pričele so mi otekali noge in dobil st>m tudi rev-matizem; posebno sem sc pa čudil novi bolezni, ki mi jc bila doslej čisto neznana: postal sem vsled stradanja, naporov in orehlajcnja napol slep, Ppopči nisem, viddi
m c ne more ovirati, govoriti o programu, ki ga imam pred seboj in gospodom hočem podali izjave, kakor sem se bil namenil. Pri tem gre za dve stvari. Kakor znano, jc vlada že pred več nego tričetrt-letom skušala po razgovoru z vsemi strankami spraviti na dnevni red javnih in parlamentarnih razprav vprašanje
o preosnovi ustave,
111 oicer na podlagi narodne avtonomije; reči pač morem, da se je vlada poslej neprestano prizadevala, da bi spravila to zadevo iz stanja notranjih posvetovanj na razpravo v parlamentu. To se ji kljub vsemu trudu doslej ni posrečilo. Gospodje vedo, zakaj. Že jeseni so se razprave v pododseku ustavnega odseka izjalovile vsled tega, ker ena stranka — Češki svaz — glede svoje udeležbe na razpravah ni prišla do nikakega sklepa. Pred nekaj tedni je bila tukaj zbrana konferenca načelnikov in takrat sem predlagal politično premirje v prvi vrsti v to svrno, da bi se mogli že enkrat energično lotiti vprašanj o reviziji ustave. Tudi to pot ni prišlo do udeležbe vseh strank, kar zelo obžalujem. Vlada pač ni zamudila nobenega truda, da bi se ta stvar izvedla potom splošnih razprav, V ravnokar omenjenem govoru sem bil že namignil, da si mora vlada za slučaj, da bi splošna obravnava ustavne pre-osnove ne napredovala gladko, pridržati, da svoj program samostojno izvede v toliko, v kolikor je to pač temeljem obstoječih zakonov mogoče. Nadaljno zavlačevanje te zadeve, popolnoma pasivno ravnanje nasproti reviziji ustave je komaj še mogoče in vlada bi zato rada storila prvi korak. Vsled tega bo v najkrajšem času izšla naredba celokupnega ministrstva, ki bo odredila — ker so razmere na Češkem najbolj pojasnjene —
menovanje okrožnih glavarjev na češkem,
in sicer v narodno obmejnih okoliših s prenosom gotovih namestništvenih kom-petenc na okrožne glavarje. To bi bilo v soglasju z vladnim programom glede narodne avtonomije in nekaj, kar se da že danes temeljem zakona iz leta 1868. izvršiti, Vlada ima jasen čut, da se češkemu narodu s tem ne zgodi niti najmanjša škoda. Saj so okrožja tudi del češkega programa, in samo zato, ker je ta načrt simpatičen tudi Nemcem, se vendar stvar ne more smatrati kot Čehom nevarna, To je torej namera vlade glede Češke, Kar se tiče juga, obstaja
jugoslovansko vprašanje,
ki potrebuje obravnave, Govornik ne ve, da-li se bo kdaj ustanovila jugoslovanska država; izključeno to pač ni, toda tukaj o tem govoriti, ni mogoče, ker ne prihaja v poštev samo Avstrija, marveč tudi Ogrska in Bosna. O kakem vtikanju torej ne more biti govora. Govornik noče govoriti niti o tem, ali bi se mogla priklopiti posamezna avstrijska, ozemlja; toda eno je pa precej jasno: ako bi taka državna tvorba nastala
_ seveda se more govoriti le o taki, ki bi
bila pod žezlom Njegovega Veličanstva in bi tvorila nerazdružljiv del monarhije — ne bo izšla iz mirovnih pogajanj in predvsem ne bo obsegala tistih delov avstrijskega državnega ozemlja, ki leže na poti do Adrije in ki so v tesni zvezi z nemškim jezikovnim ozemljem. Toda tudi v teh ozemljih žive narodne težnje in ob sebi umevno je, da se morajo te narodne želje Jugoslovanov z vsem upoštevanjem obravnavati. Govornik brez drugega pri-
dobesedno čisto nič. Tudi podnevi sem videl slabo; solnce je bilo čisto rdeče. Io se mi je ponavljalo vseh dolgih 30 mesecev, kar sem bil v Rusiji. Skoro še bolj čuden je pa način, kako se ta bolezen namah ozdravi. Čc se človek naje dobro živalskih jeter, pa je zdrav. Da je vse to gola resnica, bodo potrdili tisoči, ki so trpeli podobno kot jaz. Ko sem videl, da nikakor ne morem več delati, sem se javil za bolnega. Tedaj čujem, da nas bodo bolnike eskor-tirali nazaj v Darnco. Zgrabila me je groza in obup. Če kdo od bolnikov ni mogel korakati, je pomagal bič. Imel sem čisto namen, da skočim s prvega mostu v vodo. A straža nas je peljala po ledu čez za-mrzlo reko — bilo je koncem januarja in nas oddala v Darnci v — barake. BiH so jih medtem naredili. Ležali smo sicer na golih deskah, a vendar smo bili pod solidno streho. Od tu sem prišel v večje ukrajinsko mesto, kjer nas je bilo nad 450. Delali smo v vojaških skladiščih, nakladali in razkladali ogromne vlake z industrijskimi izdelki angleškega, ameriškega in drugačnega trga. Tu je bilo bolje; samo noben ujetnik ni dobil skoro leto dni nikakega glasu od doma. Jaz sploh že štiri mesece nisem niti pisal več domov, ker sem obupal nad možnostjo, dobiti pismo od doma. Pa sem ga vendar dobil, prvi izmed vseh tovarišev. Začudenje je bilo nepopisno pri meni ln pri tovariših, Imel sem dan, ko >em prejel pismo, za najlepši v ujetništvu.
Iz skladišča so dali enkrat tri ujetnike ra delo h kmetu v okolici, med njimi tudi -nene.
Po revoluciji se jc razmerje ruskih vojakov do nas čisto upremenilo, Preje so
znava, da bi bile nasproti Jugoslovanom mogoče tudi kulturne in gospodarske privolitve. Eno pa je gotovo: vseh za tem stremečih blagohotnih prizadevanj pa agitacije, ki hujskajo narodnosti drugo proti drugi, ki zastrupljajo medsebojne odnoša-je plemen in s i«m Škodujejo in ogrožajo državno življenje — ne morejo pospešiti, marveč jim le škodujejo. Take agitacije se morajo v državnem interesu omejiti. Ne govorim o stvarnih, mirnih razpravah o jugoslovanski državi, toda hujskajoče agitacije so nemogoče, so nevarne miru v državi, Proti takim agitacijam, ki so nevarne miru med narodnostmi, hoče ministrski predsednik nastopiti z zakonitimi sredstvi, pri čemer je ob sebi umljivo, da se enake agitacije tudi na nemški strani ne morejo trpeti. Enaka pravica za vse! To je, kar povem odkrito in pošteno, namen vlade in veliko mi je bilo na tem, da bi sUšal, kako se bodo posamezne zbornične stranke nasproti vladnim nameram ravnale.
Od dveh strank danes v tem oziru ne bomo dobili nikakega pojasnila, vendar se mu zdi, da je odgovor pravzaprav podan. Živimo v zelo resnem času in še mnogo resnejšemu se bližamo, Ves naš vojaški in poHtični položaj je dospel na vrhunec, Napetost je najvišja. Prihodnji meseci pri-neso velike odločitve. Trdno je prepričan, da se bodo odločitve na bojišču iztekle v naš prid in v prid naših zaveznikov. Obenem so seveda v četrtem vojnem letu gospodarske in posebno
prehranjevalne razmere kritične,
a nikakor ne obupne, pač pa zelo resne. Sedaj prebiti do končnoveljavne srečne odločitve, je življenjsko vprašanje države. Vladi bi bilo čisto nemogoče, posvetiti se tem nalogam, ki so neizmerne važnosti, z vsemi močmi, ako bi se morala gibati sredi parlamentarnih homatij. Vlada mora na vsak način imeti proste komolce, drugače bi si naložila najtežjo odgovornost nasproti vsem narodom Avstrije in nasproti zgodovini. Pred zopetnim začetkom parlamentarnega dela mora torej vlada imeti gotova
jamstva
za to, da se bo mogla v nav. aem zrai-slu prosto gibati. Ali imamo ta jamstva? V gotovem zmislu je to vprašanje že zanikano. Ako pošljeta dve stranki ne vladi, ampak zborničnemu predsedniku odpoved in hočeta preprečiti uporabo sredstva, ki ne pomenja nič drugega nego zagotovitev tehničnega napredka parlamentarnih del, potem je to za razprave, ki naj se začno v torek, jako žalostno znamenje. Tu o jamstvih ne more biti govora in reči se more: nikak odgovor je tudi odgovor. Spričo tega stanja stvari se zdi ministrskemu predsedniku najprimernejše, da se začetek parlamentarnega dela znova od-godi oziroma sedanji odmor podaljša, Ne ve, ali se bo mogel predsednik na podlagi glasovanja navzočih strank odločiti, da dovoli nadaljno odgodenje, kakor je storil že pred osmimi dnevi. Če bi to ne bilo mogoče, potem — to zopet čisto od* krito povem — bi morala vlada misliti na
odgoditev parlamenta,
seveda ne za dolgo časa, ampak za nekaj tednov. Tekom tega časa bi se moral napraviti poizkus, da se politični klopčič raz-vozlja, ustvari parlamentarno mogoč položaj in sprede gotove politične niti, ki jih imamo. Potem bi morala vlada tekom tega časa, kakor smo že omenili, vso svojo
nas tituliraH s sabako (s psom), vragom (sovražnikom) in čortom (hudičem), sedaj smo bili tovariši. V tem oziru je na ljudi svoboda vplivala zelo dobro. Z nižjim ljudstvom in vojaštvom so ravnali preje Rusi zelo grdo; če je postal Rus sam višja in-štanca n. pr. za ujetnike, je delal s podrejenimi tako kot se je pač naučil od svojih predstojnikov. Morebiti se je znosil nad nami tudi za zlostavljanja, poniževanja in udarce, ki jih je bil pretrpel sam; morebiti se je hotel prikupiti z grdim ravnanjem predstojnikom — jaz ne bom razmišljal o vzrokih, zakaj so ravnali z nami tako, da sem imel eno željo: uiti. Po revoluciji je bilo vse čisto drugače. Nič zmerjanja, nič preobkladanja z delom, ujetnik je bil popolnoma enakopraven domačinu, Kradel je po Rusiji v zadnjem času — takole od decembra 1917 naprej — skoro vsakdo, ki je mogel. Ko so si ^razdeljevali« živino veleposestnikov, je dobil tudi marsikak Avstrijec v ruski obleki komad živine in ga je prodal. Veliko ujetnikov je na Ruskem obogatelo. Božič 1917 mi ne gre iz spomina. Vojaki so vdrli v veliko klet vina in razbili sode, da je stalo vino visoko v kleti; ljudje so pili do onemoglosti; pet ljudi sem videl, ki so v vinu utonili. Pri tem pa so padali po mestu streli kot na fronti. Vsakdo je imel vojaško orožje, še dečka s 14 leti sem videl, ki jc puško komaj dobro nosil, Posestniki so branili večkrat svoje imetje z orožjem in marsikdo je iskal blaga in našel smrt. Živila so se krčila; v našem mestu so bile že krušne nakaznice. Hleb kruha je veljal žc eden do dva mbla. Tedaj smo se napotili nroti do-' movinl Obešali smo se na vl^ke, na vozo-
moč uporabiti v to, da reši gospodarska in posebno prehranjevalna vprašanja, v kolikor je to v sedanjem položaju mogoče, da pridemo preko kritičnega časa. Bilo bi mogoče, da se položaj v nekaj tednih izboljša. O izključitvi parlamentarizma seveda ne more biti govora. Doba od-goditv« bi bila odmerjena tako, da bi ostalo do začetka poletnih počitnic še dovolj časa za parlamentarno rešitev državnih potreb. Na uporabo § 14. vlada seveda ne mislL Gre zgolj za pomožno sredstvo, da pridemo preko trenotnega položaja. Ministrski predsednik skoraj ne vidi druge poti nego te in misli, da bo privedla do dobrega konca. Če trenotno parlamentarne razprave niso mogoče, je krivda na tistih strankah, ki po vsem tem, kar smo v zadnjih dneh slišali, niso pripravljene za-jamčiti miren potek parlamentarnega dela.
Predsednik dr. GroB
je na vprašanje ministrskega predsednika izjavil, da ni v položaju, da bi ob sedanjih razmerah, ko so že velike stranke vložile protest, odredil nadaljno odgoditev sej.
Poslanec dr. Waldner se je izjavil za odgoditev bodisi potom predsednika bodisi potom vlade.
Poslanec dr. Adler je izjavil, da socialni demokrati proti odgoditvi parlamenta ugovarjajo in svari ministrskega predsednika najresnejše pred tem korakom.
Poslanec dr, Ofner je ravnotako protestiral proti odgoditvi.
Poslanec Wolf je rekel, da je okrožna razdelitev na Češkem državna potreba. Upa, da se bo mogel parlament v nekaj tednih sklicati. Za popolno izključitev parlamenta tudi Nemci niso.
Poslanec S?itz je govoril proti stališču nemških 6trank in pripomnil: če vlada izjavlja, da kljub vsem prizadevanjem ne najde jamstev za redno parlamentarno delo, potem vladi pač ne ostane nič drugega, nego da odstopi.
Poslanec Dinghofer je z veseljem pozdravil vladno akcijo in se izrekel za kratko odgoditev potom predsedstva.
Poslanec dr. Conci se je odločno izjavil proti odgoditvi.
Poslanec Teufel se je izrekel za odgoditev, Nemci ne zahtevajo pretiranost nemškega kurza, marveč kurz poravna-joče pravičnosti.
Poslanec Jukel je izjavil, da so krščanski socialci mnenja, da je boljše, da se zbornica zaenkrat ne skliče- Daljši odgoditvi bi pa pod nobenim pogojem ne mogli pritrditi,
Poslanec Zieleniewski se je v imenu Poljskega kluba z vso odločnostjo izjavil proti vsaki vladni odredbi, ki bi parlament, četudi le začasno, izključila.
Predsednik dr. GroB je izjavil, da se je s tem svrha današnje konference dosegla: vlada je zvedela mnenje strank. Pobudi poslanca Dinghoferja, naj se predsednik s sklepom pooblasti, da odgodi sejo na poznejši Čas, se ne more ugoditi, ker je vrsta strank vložila protest.
Nato se je posvetovanje zaključilo,
X X X
Odgoditev državnega zbora.
Dunaj, 3. maja, C, kr. koresponden-čni urad poizve: »Cesar je pooblastil ministrskega predsednika, da odgodi državni zbor in precej uvede pogajanja, ki naj omogočijo, da bo zopet deloval, Z ozirom na to cesarjevo pooblastilo je poslal mini-
ve s premogom? plezali na strehe vlakov; ko nas je toliko zeblo, da smo komaj še čutili ude — bilo je meseca marca 1918 — smo prenočili na kaki postaji. Večkrat se je promet ustavil popolnoma. Hodili smo peš po dva in dva skupaj, da nismo zbujali pozornosti.
Naj se dotaknem še verskega vprašanja. Ob načinu, kako so ravnali z nami v začetku, ni mogla imeti ne ruska vera in ne kaj drugega na Ruskem za nas privlačne sile. Človek živi tja v en dan; čutil sem, da sem na Ruskem opešal tudi duševno; postal sem top za vsako stvar; videl sem tudi tovariša, ki je znorel. Za nas — da ne govorim o drugem — tudi rusko podnebje ni. Moliti nisem videl skoro nikdar ne Rusa in ne Avstrijca; vse je nekako podivjano. Poljaki se izpraSujejo, kako so zaslužili to divje trpljenje. Kot na vsakega civi-lista jc bil ruski vojak jezen tudi na popa, češ, jaz sem na fronti, ti pa doma. Večkrat sem slišal peti pesem, zloženo med vojno.
strski predsednik predsednikoma obeh zbornic državnega zbora dopis z današnjim dnem, s katerim se razglaša odgoditev državnega zbora s 4. t. m.
Dumi, 3. maja. (K. u.) Jutrišnja »Wie-ner Ztg,« oo pisala: Nahajamo se v zadnjem odločilnem času sedanje vojske. Na vzhodu nas ne ogroža noben sovražnik več, a zdaj gre za to, da z Nemčijo in z ostalimi našimi zavezniki prisilimo tudi ostale sovražnike, da opuste svoje sovražne namene. Usoda je stavila nam in našim tovarišem v orožju silno nalogo, da krepko dosežemo časten in trajen mir. Po trdi preskušnji v štirih vojnih letih zahteva največje končne napore od nas.
V	vojaškem oziru smemo ponosno t ozirom na že dosežene uspehe zreti v bodočnost, a v gospodarskem oziru so s« seveda vedno bolj pomnoževale z ozirom na dolgotrajno vojno dobo težave. Zdaj smo v času najresnejše preskušnje, ki s« bo olajšala občutljivo šele, kadar bodo dohajali neovirano pomožni viri, kater« sta otvorila na vzhodu moč našega meča in spravljivi duh naših mirovnih stremljenj in ko nam prinese nova žetev sadove pridnega delovnega leta.
V	sedanjem nad bogatem, a težkem času mora tudi Avstrija svojo popolno moč udinjati veliki reči. Izostati mora vs«, kar ovira svobodni razmah teh sil, kar vsled brezplodnih sporov uničuje del t« moči. Noben dober državljan ne mor« dvomiti o resnici tega stavka, Kljub t«nra se ni mogla množina parlamentarnega dela prilagoditi potrebščinam časa, dasi so se za to požrtvovalno trudile stranke, ki se zavzemajo za državne koristi, Popolno izrabo dragocenih drža- nih sil sta zavirali posledica starih spore h vprašanj in nastop neizpolnjivih želja bodočnosti. Najenostavnejše državne potrebščine, ki spadajo drugod k samoumljivim rečem ustavnega življenja, so se pri nas izvodi« večkrat le z napetostjo krize. Parlamentarni spori so vezali delo vlade in jo ovirali v skrbi za najbolj pereča gospodarska, vprašanja. Vlada je poskušala nasproti tem pojavom v najtesnejšem stiku z državnim zborom razmere izboljšati, notranja politična vprašanja je hotela spraviti na tla sistematičnega obravnavanja, kjer bi jih lahko približali končno veljavni vse za-dovoljujoči rešitvi brez nevarnosti uspešnemu razvoju najbolj perečih nalog. Živahno je občevala z vsemi strankami, da ustvari tako ozračje medsebojnega zaupanja, katero naj izloči državnopravna nasprotstva iz tekočega parlamentarnega dela in omogoči, da se strnejo vse sile v dosego velikopoteznega gospodarskega programa. Žal, uspeh jc dozdaj izostal. Kljub nekaterim navidezno uspešnim pričetkom «• ljudsko zastopstvo zdaj še ni trdno orien« tiralo.
Kakor so zdaj stvari, bi zdaj razprave državnega zbora trenutno nikakor ne olajšale položaja, marveč ga še obremenile} kakor vse kaže. Težave parlamentarnega obrata bi ogrožale izpolnitev tistih gospodarskih nalog, od katerih uspešne rešitv« zavisi zdaj vse.
Vsled opisanih okolnostih se je odgodil po cesarjevem pooblastilu državni zbor. Odgoditev se naveže na tisti odmor razprav, ki sta ga povzročili že obe zbornici avtonomno in bo omejevalo odgoditev vsekakor na tako kratko dobo, ko omogoči, še pred poletnim odmorom rešiti državne
Vojak slika civilistu vse trpljenje fronte, dočim je civilist doma. Zabavlja se seveda na vero in na Boga. Ko smo došli v Avstrijo, nas je nagovarjal vojni kurat, da se iz-povemo. Odzval se ni nikdo.
Mislim pa, da je pravo mišljenje vojakov drugačno kot se kaže v izbruhih jeze, ko človeka draži in žalosti vse, pa ne ve, nad kom bi se znosil. Eno željo ima vsak: priti zopet domov; tam bomo živeli pametneje kot nekdaj in bržkone tudi molili tako kot nekdaj. Pri vojakih pa človek izgubi samega sebe.
Kljub jezi na Avstrijo in Nemčijo ■»» Rusi vendar hvalili našo izobrazbo. Preti-ravaje je trdil kmet, da je v Avstriji in Nemčiji 99 odstotkov ljudi izobraženih in 1 odstotek neizobražen, v Rusiji pa obratno. Slišal sem tudi od večih ujetnikov, da so si zaslužili s svojo spretnostjo veliko denarja in da so bili v Rusiji zadovoljni. Rusi nam niso očitali drugega kot lakoto in grdo ravnanje z ruskimi ujetniki. Mi smo imeli nobenega vzroka, ostajati i'") odgovor dolžni. Ko se je pa zače'a tudi pri njih oglašati lakota, ni našel n;kdo več Žale besede za nas. Preje pa so ram g'asov; o trdem ravnanju z ujetniki v Avstriji brezdvomno zelo škodovali. Ko sem ho ti peš domov, sem prenočeval pri kmetin-Hiše so bile iz blata, vsa družina brez razlike starosti in spola je spala v eni soji na deskah, mi popotniki pa na tleh, ki so seve iz prsti; tal iz desk nisem videl rde ar.
Po tei vojni bomo živeli v Avs M Rusiji botje in patie'n?!e ko} ore. .n0' Prišli bomo iz hude šo!e — trpljenja.
potrebščine brez uporabe pravice zasilnih odredb.
Dokler se zopet re zbere parlament, :ar se bo po trdnem namenu vlade kolikor mogoče hitro zgodilo, posveti vlada vso svojo moč gospodarskim vprašanjem, predvsem nalogam, ki jih stavi ljudska prehrana. Delati hoče na to, da nudi prebivalstvu olajšanja, do katerih je v svoji požrtvovalnosti popolnoma upravičeno. V vseh smereh bo skušala ustvariti predpogoje« da bo mogoče uspešno vztrajati; a obenem bo gojila obstoječe možnosti sporazuma, da dozore in da se bo veselila domovina, ko se zopet snide državni zbor, neoviranega ustavnega življenja. Smoter "je in ostane: slavna stara Avstrija naj se privede srečno iz vojskinih viharjev; zagotovi naj se ji v spravljenem svetu tako mesto, na katerem se bo lahko slavno držala in krepko razvijala kot. mirno,- močno in zvesto zavetišče svojih narodov in vseh njih slojev.
Minister dr. Žolger odstopi.
»Tagesposti- brzojavljajo z Dunaja dne 3. maja: Pojavlja se vest, da so poljedelski minister grof Silva Tarouca, minister Hor-..bačevski in vitez dr. Žolger izvajali vsled sklepa ministrskega sveta za svojo osebo posledice, ker ne soglašajo z od vlade predlaganimi odredbami. 'IVdijo, da ne bo sprejel cesar formelne demisije poljedelskega ministra grofa Silva Tarouce in ministra Horbačevskega. Pač pa bo sprejel demisijo dr. viteza Žolgerja.
Slovanska opozicija.
Dunaj, 3. maja. Zastopniki Jugoslovanskega kluba in Češkega svaza so imeli danes razgovor o položaju, ki je nastal vsled odgoditve parlamenta. Izjavili so solidarno in soglasno, da je prevzela vlada za razvoj političnih in aprovizacijskih razmer svojo popolno odgovornost. Vsak enostranski in na neparlamentarni poti stoječi poizkus rešitve ustavnega vprašanja pomeni resno poslabšanje položaja in ne otežuje samo te, ampak tudi vsako bodočo vlado. Z vso odločnostjo zavračamo vse od vlade napovedane ukrepe za vzdrževanje reda na jugu, ker ni tozadevno nobenega opravičenega vzroka. Ta namera vlade pomeni, da se je vlada vdala enostranskemu pritisku nemških strank. Češki svaz in Jugoslovanski klub se bosta te dni sestala k plenarnemu zborovanju in bosta zavzela svoje nadaljno stališče.
Pošteno beseda.
Pod naslovom »Tri izjave« prinaša neka zelo odlična oseba v »Information« članek, v katerem navaja najprej deklara-cijsko izjavo slovenske duhovščine na Koroškem, katero smo svoj čas objavili. Tej izjavi pristavlja: Ali ni ta narodno-dr-žavnopravna izpoved koroške slovenske duhovščine polna najglasnejšega patriotizma, najbolj čiste dinastične ljubezni in zvestobe, v resnici evangeljskega duha strpnosti? Kdo more biti tako drzen, da bi to duhovščino obdolžil nagiba za odpad?
Tudi ljubljanski škof, član gosposke zbornice dr. Jeglič, se je javno izjavil za jugoslovanski program. Njegovo mišljenje jamči, da bi to opustil, če bi v njem našel kako dvoumno besedo. Njegov neoma-deževani značaj ga vendar ne varuje proti obrekovanju in sumničenju. Kanonik Lampč, eden iz dr. Šušteršičeve garde, se je predrznil ovaditi »veleizdajalca « nunci-jaturi, ki je poverila preiskavo goriškemu nadškofu dr. Sedeju.
.V resnici ne najdemo besede, da bi zadostno izrazila naše obžalovanje nad takimi dejanji najbolj paganskih čuvstev, nevoščljivosti in sovraštva. Sovražnost, iz katere izvirata, zastruplja že itak razburjeno življenje Jugoslovanov tako, da je zboljšanje razmer potisnjeno daleč v bodočnost.«
Nato navaja »Information« znano izjavo škofa v Kraljevem gradcu, dr. Jožefa Doubrave, in omenja članek moravskih čeških listov (»Moravske Orlice«, »Hlas« in »Našinec«), v katerih so izjavili, da kro--na vedno v polni meri lahko računa na češki narod ter konča: »Nam so te lojalne manifestacije v veliko zadoščenje. Potrjuje, kako ima »Information« prav, če hrani Čehe in Jugoslovane pred lahkomiselnimi in zlohotnimi pavšalnimi sum-ničenji — edina izmed vseh na Dunaj« izhajajočih listov, Upa, da s tem državi boljše služi, kakor tisti, ki delujejo v nasprotni smeri s preveč sumljivo gorečnostjo.«
Japonska in vojna.
Pod tem naslovom priobčuje inžener dr. Th. Schuchart v »Vossischc Zeitung« članek o sedanjih gospodarskih razmerah
Japonskem. Po kratkem uvodu piše:
Po zaslugi vojske je napravi! razvoj laponskega gospodarskega življenja mogo-ccn korak naprej. Vsled omejitve angleškega in vsled odpada nemškega in avslro-OftJkfga i£Ye*a se je mogla japonska in-
dustrija brez truda polastiti mnogih trgov Vzhodne Azije, Indije, Južne Afrike in Južne Amerike. Izvozne in uvozne številke za leto 1917. daleč presegajo vse, kar pomni zgodovina japonske zunanje trgovine. Kakor mogočen pa je bil ta razvoj, vendar se na znotraj nikakor ni mogel' zadostno utrditi.
Industrija je močno narastla; število tovarniških delavcev se je več nego podvojilo; nove industrije so zrastle kakor gobe po dežju. Delavni sistem se je pa doslej le malo izpremenil. Po besedah barona Megata, ki se je nedavno kot poseben gospodarski odposlanec Japonske mudil v Združenih državah, so uvedli doslej novodobne obratne in delavne metode samo v vladnih obratih in predilnicah. Na vsakem koraku se opaža pomanjkanje tehničnega znanja in umevanja tehnično-znanstvenih stvari. Kljub mrzličnemu prizadevanju, da bi se v prirodnih in tehničnih vedah postavili na lastne noge, so Japonci še zelo daleč od tega, da bi se znanstveno in obratno - organizatorično osvobodili od inozemstva. Njihovo delavstvo o bistvu stvari, s katerimi ima opraviti, še sploh nima pojma. Japonska izprevideva, da spričo skoraj popolnega pomanjkanja strokovne izobrazbe tovarniškega delavstva tudi — v primeri z evropskimi — skrajno nizke plače industriji ne morejo pomagati. Enake so razmere tudi v višjih tehničnih poklicih. Prodaja tehničnih in prirodoznan-skih knjig se je v zadnjem letu izredno zvišala in daleč nadkrilila prodajo leposlovne literature. Toda tehnično šolstvo tiči na splošno še v povojih. Kako zelo so v zadregi za ljudi s tehnično-znanstveno izobrazbo, dokazuje dejstvo, da so nemške vojne ujetnike inženirje z dovoljenjem vojaške oblasti pritegnili na tehnične šole kot učitelje.
Dalje ne smemo prezreti, da se je začela v japonski vladi, upravi in pridobitnem življenju — vsekakor pod vplivom ruskih razmer — pojavljati odločna demokratična smer. Japonska danes sicer še nima nikake strokovne organizacije v za-padnem zmislu. Vlada jo je bila zatrla v trenutku, ko je strokovno gibanje prešlo v socialistično strujo in težke kazni groze organizatorjem stavk. Vendar se pa štraj-ki ravno v zadnjem času zelo nevarno množe; njihov potek je navadno zelo nasilen. Gotovo je, da se bo morala japonska vlada v doglednem času resno lotiti socialnega delavskega vprašanja. Začetek je že napravila s tem, da je z ozirom na veliko brezposelnost, ki bo nastala, ko poneha vojna konjunktura, svoj urad za uboge v notranjem ministrstvu razširila nr. skrbstvo za brezposelne. Značilno je tudi, da je Japonska šele leta 1916. storila prvi korak v tovarniški zakonodaji ter odločila najvišji delavni čas za ženske in otroke.
Glavna skrb japonske vlade je že par let, da se pripravi na padec konjunkture ob .sklepu miru in pa da obdrže trge, ki so iih tekom vojske igraje pridobili. Kakor rdeča nit, se vleče skozi vse vladne odredbe skrb za gospodarsko bodočnost: Kako oslabiti udarce krize, ki bodo padali v tilnik mladi industriji, kako omiliti njihove posledice? Tu je tudi ključ za tako resno prizadevanje Japonske, da si ohrani prijateljstvo Združenih držav. Ne gre le za ladijsko jeklo. Japonska dobro ve, da potrebuje ameriške inženerje in znanstvenike, tem bolj ker ni upanja, da bi jih mogla v doglednem času dobiti iz Evrope. Nič ni značilnejšega, nego.da se je mikado sam osebno potrudil, da je sprejel generalna ravnatelja družb »General Electric« in »Western Electric«, ki stojita z japonsko električno industrijo v tesni finančni zvezi, in jima podelil visoka odlikovanja.
Japonska je izprevidela, kako velikansko važnost bo imela ravno tehnika za njeno gospodarsko bodočnost in z neprikritim občudovanjem opazuje silno delo Nemčije v tem oziru. Japonci so hladni računarji in vedo, koliko je vredno zanje, da se vojaško ne udeležujejo vojske. Vedo, kakšnih žrtev bi jih to stalo, kako malo so modernim vojnim zahtevam kos in zato sicer s samoljubnim zadovoljstvom beležijo prošnje zaveznikov, naj bi poslali čete v Evropo — na kaj več pa nikakor ne mislijo.
Vpoštevajoč vse to, se ne moremo obraniti vtisu, da tudi zasedba Vladivostoka nima drugega namena, nego zavarovati japonske terjatve nasproti Rusiji za vojne dobave, posojila itd., v skupnem znesku 280 milijonov jenov. Seveda pa igra pri tem svojo vlogo tudi želja, da bi spravili vzhodnoazijske obrežne dežele vsaj začasno pod gospodarsko nadzorstvo Japonske.
mu »Narodnemu divadlu« in ta zlata, davno zaželjena palača nad Vltavo jc postala simbol njegovega preporoda in duševnega osvobojenja.
Slaveč petdesetletnico njegove ustanovitve praznujemo nc samo obletnico tega nepozabnega dne, marveč tudi veliko razdobje svojega narodnega in političnega razvoja; a baš današnja doba nam bolj kakor kelaj dovoljuje, zreti v svojo minulost s hva'ežnostjo, v sedanjost z odločnostjo in v bodočnost z nezlomljenim zaupanjem.
Jubilejne slovesnosti »Narodnega di-vadla« se prično začetkoma meseca maja s slavnostnim ciklom čeških iger v »Narodne divadlu«, v mestnem gledališču vinohradskem in v drugih praških glerK-liščih; vrhunec bo jubilejni dan 16. maja, ko se poleg drugih slavnosti sestane slovesna skupščina v »Pantheonu-< kraljevskega muzeja češkega. Na tej sprego-vore: predsednik slavnostnega odbora dr. Karel KramaF, slavni češki pisatelj Alojzij prašek in literarni zgodovinar F. V. Krejči. Zvečer tega dne se vrši v »Narodnem divadlu« jubilejna predstava Smetanove opere :>Dalibor«, s katere premijero so ored petdesetimi leti proslavili polaganje temeljnega kamna. Drugi dan 17. maja se priredi slavnostni večer na čast naših mi'ih gostov z bliža in od daleč, a dne 18. maja se končuje vrsta slavnostnih prireditev z veliko ljudsko svečanostjo.
Praznični ti dnevi se proslave tudi izven Prage po vseh pokrajinah krone češke: bodo to prazniki vsega zjedinjenega naroda češkoslovaškega.
Pred petdesetimi leti se je radoval z našim narodom pri polaganju temeljnega kamna »Narodnega divadla« lep broj bratov slovanskih.
Po petdesetih letih hrepenimo s plam-tečim srcem, da bi bili dragi bratje zopet z nami v naši sredini! Vabimo Vas z odprtimi rokami in prosimo, dasi jc današnja doba od one težavnejša, da bi prišli v zlato matičko Prago; udeležite se slavnih dni čeških, pridite kakor domov, Vaš obisk nam bo v okrepitev, a še po dolgih letih v drag spomin!
V Pragi, dne 15. aprila 1918.
Slavnostni odbor za jubilej »Narodnega divadla« 1868—1918: Dr. Karel Kramar, predsednik; prof. dr. Jaroslav Hlava, dr. Karel Marek, podpredsednika; Jaroslav Kvapil, tajnik.
Bilki! m zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 3. maja. Veliki glavni stan:
Zapadno bojišče: Na bojnih črtah je "živel topniški boj v posameznih odsekih. Krepkemu učinkovanju topov so sledili sovražni delni napadi južno od Villersa-Bretonneuxa in na zapadnem bregu reke Avre. S protisunkom smo ugrabili ujetnikov. V ostalem se je pehota omejevala na pozvedovania. Na lorenški fronti se nadaljuje živahno delovanje sovražnika.
Češki jnhilej.
Ceski narod slavi letos velik jubilej: pred petdesetimi leti, dne 16. maja 1868. leta, je bil položen temeljni kamen češke-
Iz Ufcrajm
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 2. maja. Veliki glavni stan: Ukrajina; K črte Jekaterinoslav-Har-kov smo vkorakali v ozemlje Donca. Ob Azovsekm morju smo zasedli Taganrog.
pl. Ludendorff.
Boji Z Milili.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 3. maja. Uradno se poroča: Včeraj je bojevanje na celi italijanski fronti med Judikarijo in Adrijo zopet znatno narastlo. Dne 1. maja je nadporočnik pl. Fiala priboril svojo 15., 16. in 17. zračno zmago.
Načelnik generalnega štaba.
iz Finske.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 3. zvečer. Uradno: Na južnem Finskem smo uničevalno premagali sovražnika v petdnevni bitki pri Lahtiju in 1 avastehusu in ujeli 20.000 ujetnikov.
KavkflSka republiko napovedala vojsko
Turčiji
Dunaj, 3. maja. Odeški listi poročajo iz Tiflisa: Čejdže in Čereteli sta pregovorila kavkaški deželni zbor, da napove Turčiji vojsko in odredi mobilizacijo.
Politične novice.
-j Veliki shod v Postojni. Opozarjamo še enkrat na manifestacijski shod, ki se vrši jutri, dne 5. t. m. ob pol 4. uri popoldne pri »Ogrski kroni« v Postojni. Na shodu govore dr. K o r o š e c , dr. P o g a -č n.i l; in dr. R a v n i h a r.
+ Shod v Tržiču. Za nedeljo dne 5. maja jc sklicala krščansko-socialna delavska organizacija shod v Našem Domu pa šmarni c a h. Na shodu govori državni in de-j želni poslanec Jožef G o s L i n č a r. De< | lavstvo ,io shod!
Cesar je odpotoval 2. t. m. popol. clne na ironto,
Jugoslovanski klub ima vkljub temu, da je zasedanje odgodeno, v torek, dne 7. maja, kakor naznanjeno, sejo v klu-bovih prostorih. Isti dan nameravata Jugoslovanski klub in Česky Svaz obdrža-vati skupno sejo. Zaradi resnega položaja je navzočnost vseh klubovih članov nujno potrebna. Dogovoriti se bo treba o smo-trenem in enotnem postopanju v času od-godenja.
-f- Sistem. Vojno-kreditni zavod za južno vojno okrožje v Celovcu nam je poslal nemški dopis, ki naj bi ga sporočili občinstvu. To je že skrajna predrznost. Vemo, da se je svoj čas na razpis uradniških mest pri tem zavodu odzvalo več Slovencev, a ravnateljstvo je imenovalo uradnike že pred razpisom, ki je bil le pesek v oči Slovencem. Pod dotičnim nemškim do-pisom je tudi štampilja dr. J. Hočevarja, kot direktorja, kot . leitender Direktor« pa jc podpisan dr. Kleinwa< c h t e r , ki je za poslovanje odgovoren, dasi je tudi dr. Hočevar soodgovoren za dopise, na katere se pritiska njegova štampilja. Svoj čas se nam je ravnateljstvo omenjenega zavoda radi nemškega dopisovanja opravičilo in zagotovilo, da bo, ko bo urejena pisarna in nastavljeno tudi slovenščine zmožno uradništvo, pošiljalo slovenske dopise. Pisarna je sedaj urejena, uradniki nastavljeni, kljub temu je ravnateljstvo zavoda, čigar delokrog se razprostira z malo izjemo na Koroškem izključno po nenem-kem ozemlju, tako predrzno, da pošilja slovenskim listom nemške dopise, lo ni bagatela, marveč le ena izmed naj-skromnejših cvetk skrbno gojenega siste-ma. Zavod, ki ga ie vlada ustanovila in dotirala z namenom, da pomore našemu | bednemu ljudstvu pri obnovitvi njegovih domov, naj pomaga, da se na slovenskih '• tleh utrjuje nemštvo. Dokler bo zavod v lakih rokah, kot je doslej, nc more slovensko ljudstvo imeti nobenega zaupanja vanj. Priporočamo Jugoslovanskemu klubu, naj obrne vso pozornost na delovanje tega zavoda, ki doslej ni drugega kot udobno taborišče nemških pionirjev.
+ O odgoditvi parlamenta piše Gra-zer Volksblatt« med drugim; Kar se j-Nemcem, je ustvarilo nov spor in poojsuilr nasprotstva. Seidler je sam pripoznal, ua njegov ukrep nikogar ne zadovoljuje, kei je rekel, da smatra v pomirjenje razburjenih duhov za najboljše sredstvo odgoditi parlament. Vprašati se pa moramo, če bodo stranke tako preziranje mirno pretrpele. Nič ne jamči, da se izboljša v šestil tednih položaj. Seidler si misli, da s tem ko pridobiva časa, vse pridobi, a zapravil je že veliko časa, druge pomoči danes ne pozna, kakor da potisne parlament proč. To dokazuje, da se je zrušil ves njegov zi-stem: razširil je prepad med seboj in Slo-vani, a Nemcev tudi ni zadovoljil v celoti. Proti začasni izločitvi parlamenta se morajo pa upreti tudi vse stranke iz drugih razlogov, ki pomenja to prvi korak na poševni ploskvi. Niti med posameznimi strankami niso bile kljub velikim protislovjem nikdar pretrgane. Dolgim odmorom parlamenta je vedno sledil napredek radikaliziranja. Dr. Seidler je storil vse, da brani svoje nasilstvo, a javnosti ni prepričal o tem, da_ mu ni preostalo drugega izhoda. Če bi Čehi in Jugoslovani res°ures. ničili svoje grožnje in onemogočili vsako delovanje, jc ime! še vedno dovolj časa, da napravi konec. Zbežati pred revolverjem, o katerem se niti ne ve, čc je nabit; tega javnost ne bo razumela; ta korak vla> de se mora zato najgloblje obžalovati.
-j- Pritožba dr. Lampela. Ko je tudi graška »Tagespost« objavila vest, da se j« msgr. dr. Lampe pritožil zoper svojega škofa, smo to novico morali registrirati. Nato je msgr. dr. Lampe to trditev demen-tiral — kakor smo slišali, kajti njtemu se ni zdelo potrebno, da bi »Slovencu« zadeve nedvoumno poiasnil. Tudi v svojem listu je noče nedvoumno pojasniti, neče izjaviti, da ni storil ničesar zoper svojega škofa, ampak se igra z besed i mi. Medtem sc je ta škandalozna notica razširila po graških, dunajskih, čeških, ogrskih listih, o tej zadevi pišejo celo »Munehener N. Nachrich-ten«, »Vossische Zeitung«, »Kreuzzeitung« in drugi listi iz rajha. Zadnja številka korespondence »Information«, ki je v cerkvenih zadevah navadno dobro poučena in o kateri pravijo, da je v zvezi z nuncia-turo, trdi, da je dr. Lampe »obrekoval in sumničil« svojega škofa. Nočemo soditi, koliko je resnice na vsem tem in v in-teresu dr. Lampeta upamo, da je vse izmišljeno. A nihče ne more odvezati dr. Lampeta dolžnosti, da jasno in nedvoumno ter s svojim podpisom časopisju povp dn ni storil ničesar zoper ugled'svojega škofa To je dol/an svojemu dobremu imenu iu dobremu imenu svojega škofa.
-I- Volitve v Slatini na Hrvatskem. Dne 1. maja so se vršile v Slatini na Hr-
vatskcm nadomestne saborske volitve. Izvoljen je bil kandidat hrvatsko-srbske koalicije dr. Zdravko Kovačevič s 741 glasovi, dočim je dobil kandidat opozicije dr. Rudolf Ivančič 456 glasov.
-J- Hrvatska socialistična stranka se fe na shodu v Zagrebu dne 1. maja izjavila med burnim odobravanjem za neodvisno jugoslovansko državo.
-f- Volitve v Gorskem okraju — ki leži ob kranjski meji — je, kakor poroča »Hrvatska Država , razpisala hrvatska vlada. Kandidat hrvastko-srbske koalicije je časnikar Juraj Gašparac.
' Novo Wekerlejevo ministrstvo. Ogrski parlamentarni krogi sodijo, da bo nova V/ekerlejeva vlada precej spremenjena. Ministri ostanejo: Popovics, princ Windischgraetz, baron Szurmay, Unkelhausser, Sztereny, Serenyi in grof Zichv.
-L- Dunajski razgovori. Breslauer Nachrichten« poročajo: Pogovori na Dunaju, katerih so se udeležili zastopniki nemških zveznih držav, so v zvezi z nameravanimi preosnovami na vzhodu. Nemški zvezni svet se bo pečal z vzhodnim vprašanjem koncem majnika ali začetkom junija. Urediti nameravajo državno-pravno stališče Poljske nasproti Nemčiji; dozorelo •e tudi vprašanje Litve.
Poganja v Bukareštu. V Bukarcšt p ta se pripeljala turški zunanji minister Massimi bej in bolgarski ministrski predalnik Radoslavov. V Bukareštu so zdaj zopet zbrana vsa odposlaništva. zaveznikov, Pravijo, da bodo kmalu zaključili pogajanja.	, , .
Tirolska ir. Nemčija, tirolski deželni odbor je naprosil Nemčijo, naj vzame Tirolsko v nemško oskrbo. Sedaj poročajo, da je Bavarska nakazala Tirolski 175 vagonov krompirja.
_!_ Američanov je na francoski fronti 250.000 do 300.000 mož.
4- Ojačenie ameriške armade. Vojni tajnik Združenih držav Baker je predložil vojaški komisiji reprezentantske zbornice načrt za ojačenje armade. Do zdaj je bil preskrbljen kredit za 1,700.000 mož močno imensko armado.
-f Proti pridruženju Besarabije Rumuniji. Iz Berlina se poroča, da je protestirala vlada sovjetov formelno proti priklo-pitvi Besarabiie k Rumuniji. Kmečki kongres hotinskega distrikta jc zahteval, naj Rumunija precej izprazni Besarabijo.
-f Ruski veleposlanik v Berlinu je naznanil, da ie prevzel s 1. majem varstvo nad vsemi vojnimi in civilnimi ujetniki v Nemčiji.
-f Rusija se pripravlja n» novo vojsko. »Daily Exprcss« poroča: Vsa znamenja kažejo, da se pripravlja Rusija na novo vojsko. Izvršilni odbor sovjetov je odobril frockiiev program, da morajo vojaško izuriti vse može med 16. in 40. letom in re-krutirati vse kmete in delavce. Vpoklicali so že vse višje častnike, da sodelujejo pri sestavi nove armade. Odpravili so armadam prideljene odbore in mislijo ustvariti v desetih mesecih zelo močno armado. — Opozicija trdi. da gre sovjetom boh za lastno, kakor za obrambo Rusije. Seje izvršilnega odbora so se udeležili tudi zastopniki Anglije, Združenih držav in Japonske. Če se nadaljuje vojska do bodoče spomladi, sc bo Rusija zopet lahko branila z milijoni kozakov.
Dnevne novice.
_ Dramatično društvo v Mariboru.
Na veliko škodo obmejnih Slovencev ima ves čas vojne vojaška cblast zasedeno dvorano mariborskega Narodnega doma. Dramatično društvo ni moglo ves ta čas prirediti nobene predstave in nobenega koncerte. Neposredno pred izbruhom i/ojne je priredilo na poziv vseh narodnih iruštev veliko narodno slavnost ter si na-aavilo zanjo krasnih narodnih noš, ki so stale tisočake. Ker hi pa bilo Dramatično društvo v normalnih razmerah tisto slavnost ponovilo na vseh odrih slovenskega ozemlja, bi bili ti dolgovi kmalu izginili. \ orišio je drugače. Vojaška oblast je zajedla Narodni dom, in v istem trenutku sc e prekinilo vzgojevanje ljudstva. Da. pa iruštvo vsled slabega gmotnega stanja ni .rpelo, temveč sc še celo rešilo vseh svo-ih dolgov, zato se imamo zahvaliti članom, ki so pri vsem tem vztrajali pri društvu in tistim, ki so zadnje leto v velikem številu nanovo pristopili ter s tem pokazali razumevanje za važnost dramatičnega društva. Nobeno drugo društvo ne nore gojiti družabnosti v tisti meri, kakor -avno to društvo pri svojih prireditvah. Zdaj, ko pričakujemo s precejšnjo gotovostjo, da. vrne rblast dvorano njegovemu pravemu namenu, se bliža zopet čas, ko bo skrbelo Drani. društvo za igre, koncerte itd. Kdo pa je dramatično društvo? To ni morda družba akcijonarjev, kakor 5c snuje sedaj v l.jubljani, temveč Dramatično društvo v Mariboru so vsi Slovenci t Mariboru in v okolici, ki so njegovi Mani. Precej ;ih jc že priglasilo svoj ori-;top, druge pa prosimo tem potom, da ori3toniio k društvu do nrihodnierfa obč-
nega zbora, ki se vrši v soboto, dne 11. maja 1918 ob pol osmih zvečer v Narodnem domu. Občni zbor bo sklepal o prireditvah v letošnji sezoni in vsak član in * rake. članica naj se tega posvetovanja udeleži. Vsakemu Slovencu v Mariboru in v okolici mora biti na tem ležeče, da postane Dramatično društvo zopet to, kar ie bilo pred vojno, hiša umetnosti in hiša neprisiljene zabave. Da pa to' hvaležno delo lahko vrši, mora biti vsak posamezni Slovenec član društva, mora skušati spraviti na občnem zboru delavne ljudi v odbor in staviti tam primerne predloge, ne sme pa brezbrižno stati izven društva, in samo kritizirati ter dajati post festum nasvetov. Kdor se sam odteguje temu izključno lc kulturnemu delu, ravna smešno, če samo kritizira delo drugih. Vsakdo ima ne samo pravico, temveč dolžnost, da sodeluje kot član ali aktivna, ali pa z nasvetom.
—	Kamnik. Podružnica Slov, Straže ima na Vnebohod dne 9. maja svoj občni zbor v Kamniškem domu ob po! 4. popoldne. Na tem narodno-obrambnem sestanku govori zastopnik koroških Slovencev g. stolni vikar Fran S mode j iz Celovca. Iz prijaznosti sodelujeta združena pevska zbora. Deklamacije. Nadejamo se, da slavno občinstvo iz mesta in cele okolice pokaže o tej priliki svoje narodno čuteče srce za obmejne Slovence ter se mnogoštevilno udeleži!
—	Iz Črnomlja, Dne 1. maja popoldne okrog druge ure je padala toča po vinogradih in sicer na Griču in Maverlenu, v Doblički gori. Baje ni napravila mnogo škode. — En teden preje je padala tudi v Rodinah, kjer je, toda lc na enem kraju, naredila občutno škodo. — Radi pozno zapadlega snega ne bo kaj dosti češenj in breskev. Sedaj pa še hrošči pridno obirajo listje.
—	Zapostavljanje slovanskih častniških aspirantov. 22. januarja t. 1. so vložili dr. Korošec in tovariši interpelacijo zaradi zapostavljanja slovanskih častniških aspirantov, trdeč, da nemško-nacionalni častniki iz ničevih razlogov narodnim prostovoljcem odrekajo pravo do častniške šarže. Konkretno se je v interpelaciji navedel slučaj prostovoljca V. M. iz Koroške. Domobranski minister odgovarja zdaj na to interpelacijo, da imajo pravico odločati o moralnih predpogojih aspirantov častniška zborovanja. Po začasnem predpisu za izobrazbo rezervnih častnikov« (»Prov. Be-stimmungen fiir die Ausbildung zum Re-serveoffizier«) mora dotični prostovoljec biti pri zborovanju prisoten (razen pri glasovanju), sme se opravičiti in jc dolžan dajati pojasnila. Sklepa se z večino glasov. Sklep pregleda »M.ilitarkommando« in ga sporoči prizadetemu prostovoljcu. Ker govori minister lc o takih, ki so že dopuščeni k izvežbanju za častnike, se zdi, da ti predpisi ne veljajo za one, ki sploh niso bili pripuščeni v to izvežbanje. Vsekako je važno, da prostovoljci poznajo svoje pravice. Kdor bi bil izbacnjen, a ni bil zaslišan in se ni udeležil častniškega zborovanja in tam mogel braniti, naj se pritoži po naši parlamentarni delegaciji, če želi, da postane častnik. V slučaju V. M. naznanja minister v interpelacijskem odgovoru, da je odredil imenovanje z onim datumom, ki bi mu šel, če bi ga ne bili zapostavili. Do-tičnega častnika, ki je toliko časa preprečeval imenovanje, češ, da je V. M. slovenski narodnjak, ki piše svoja pisma le češki in slovenski in pripada jugoslovanski stru-ji, dasi ima nemško ime, minister noče kaznovati, češ da ni mislil s tem škoditi (»da je mislil, da ta opazovanja mora povedati«), da pa se prizna, da je njegovo poročilo bilo formulirano »malo srečno«. Tako se pri nas postopa s krivičneži!
—	Odlikovan pesnik. Cesar je podelil pisatelju Petru Rosscggerju veliki križec Franc Jožefovega reda.
-— Železnica Jesenice—Gorica—-Trst je s !. majem zopet otvorjena.
—	Idrija. Za ravnatelja na tukajšnji realki je imenovan prof. Baebler,
—	Sprejem vračujočih se ujetnikov iz Rusije. Z bridkim razočaranjem se je vrnil marsikateri ujetnik iz Rusije. Mesece in leta je sanjal o domovini, imel eno samo željo, videti zopet domači kraj. Sto-tisoči so bili ujeti ranjeni ali pa so sc morali vdati vsled lakote v oblegani trdnjavi, pričakovali so, do bo dan vrnitve zanje dan slave in veselega vzprejema. A sprejeli so jih kot osumljence, dasi je jasno, da tisti, ki nimajo mirne vesti, ne bodo prišli nazaj v prvih mesecih. Obratno. Naši ujetniki pripovedujejo, da se člani raznih
družin- (t. j. organizacij pripadnikov osrednjih velesil, ki so vstopili v rusko armado) baš sedaj prav posebno trudijo, pridržali naše ljudi v Rusiji in jih uvrstiti med sc, češ, čim več nas bo z enakim grehom, tem milejše bo ravnanje z nami. Človek je občutljiv, zlasti še ob času, ko se njegovo duševno življenje nahaja v nekaki ekFtazi. Marsikaj jc zamudila država, ker ni postopala pri vsprejemu ujetnikov tako. da bi bila pokazala smisel za duševno razpoloženje ujetnikovo in navezala novovračujočega se državljana na domovino. To hočeio sedai oooraviti. Rdeči
triž je sprejel nalogo, skrbeti za obdarovanje vračujočih se ujetnikov. V ta namen zbira darila. Najbolj zaželjen je seveda tobak in kadilske potrebščine sploh. Tobačna uprava je obljubila nekaj milijonov svalčic, kar bo zadoščalo seveda le za malo časa. Vsak ujetnik bo dobil dopisnico v devetih jezikih s tiskanim besedi-om: »Zdrav se povrnil nazaj. Pismo sledi, 'risrčne pozdrave.« V karanteni bodo dolivali ujetniki nadaljne darove: nože, zapisnike, svinčnike, ščetke, denarnice, ustne harmonike. Silno potrebno bi bilo oskrbeti ujetnike z novim perilom; to je pa neizpeljivo, ker rabi Rdeči križ svoje zaloge za bolnike in še tukaj z njimi le za silo izhaja, Ujetniki prihajajo tudi bolni; preskrbeti jim je treba zdravniško pomoč. Darove v ta namen v blagu in denarju sprejema Rdeči križ.
—	Velik dar za »Vojaški dom« v Ljub-jani. Za »Vojaški dom« v Ljubljani je darovalo »Kranjsko mesto za dobavo klavne živine« 2O.OO0 K. Odbor ponovno prosi vse, katerim je pri srcu blagor naših vojakov, da z obilnimi darovi kar najsijaj-nejše izpričajo ljubezen do onih, katerih irabrosti se imamo zahvaliti, da naša dežela. ni opustošena po sovražniku. Darovi naj se pošiljajo na naslov: Odbor za »Vojaški dom« v Ljubljani.
—	Lovski krogi se opozarjajo, da so dobila okrajna založišča za smodnik nekaj debelega špriha za razdelitev. Dobavne listine izstavlja lovcem, najemnikom in nji-lovim gostom politična oblast I. instance.
—	Izdajstvo pri Carzanu. Na interpe-acijo nemških poslancev je domobranski minister Czapp sedaj odgovoril, da je ar-madno poveljstvo ugotovilo izdajstvo pri Carzanu in da je tega izdajstva sokriv tudi rezervni nadporočnik dr. Pivko.
—	Pomlad na Dunaju. Na Kranjskem je bil april silno deževen, dunajski okoličan pa je že tožil nad sušo. Kolikorkrat sem se pripeljal v prvih pomladanskih tednih na Dunaj, vedno sem se čudil, koliko je flora v severno ležeči prestolici ob Donavi pred Kranjsko. Sadno drevje je deloma že odevetelo; po zelenih parkih, koder cvetoč divji kostanj ni že več ni-kaka redkost, je polno otrok, šetalcev in počivalcev. Samo lesene hišice, ki so nudile v mirnem času Dunajčanom nebroj slaščic, mleka, sirovega masla, osvežujočih pijač, so neusmiljeno zaprte. Ob nedeljah vre prebivalstvo v procesijah v okolico; solnčna pota med vinogradi pod Golovcem, senčna šetališča po gozdovih v Neuwaldeggu in Grinzingu mrgole tedaj še vedno lepo oblečenih dam in gospodov. Celo gostilniški vrtovi niso prazni, dasi se ti za prostor pod duhtečim kostanjem ni treba prerivati. Ves čar dunajske bujne, skoro južne pomladi s skoro nepretrgano vedrim nebom se je povrnil in za trenotek zapuste meščana moreče skrbi, pardon, zapuste ga ne, a malo odleže mu vendar, otroci z ozkimi obrazi skačejo kriče skoro tako kot v mirnem času. A nekaj je izginilo iz šetališč in gostiln: šumno veselje; smeh je postal redkejši, kot da je tudi že na karte. Starega Dunajčana Fejaka, ki se mu je po Schillerju neprestano vrtel na ognjišču raženj, ni več. Pači Nekdanje dunajsko veselo, razigrano, lahkokrilo življenje se je ohranilo, samo z ulic in šetališč se je umaknilo v gledališče, Operet, ki so doživele na Dunaju po stotero vpri-zoritev, ni malo; »Vesela vdova« je plesala svoj čas v gledišču ob Dunajščici bogve kolikokrat več kot poltisočkrat, ^Dolarska princesa« je bahala s svojim bogastvom dalj kot eno sezono, »Logarjeva Krista« je tudi privabila stotisoče gledalcev. V zadnjem času pa so pohajale ogromne množice dan za dnem v Raimun-dovo gledišče, se zamaknile nazaj v leto 1826., spremljale s sočutjem Schubertovo ljubezen do lepe hčerke pristnega Dunajčana humorista, vinskega bratca in živ-ljenskega modrijana Tscholla in se naslajale na v srce segajočih melodijah Schu-bertovih; igrali so jo tako dolgo, da so igralci onemogli in niso bili več skoro zmožni igrati dan na dan isto stvar, ob nedeljah pa kar po dvakrat: popoldne in zvečer. In avtorji so si pomagali iz zadrege pa spisali II. del k Dreimaderlhaus z naslovom Hannerl. To pojejo sedaj dan na dan, prihodnjo nedeljo 5. maja jo bodo pa dvakrat. V opereti vidi Dunajčan stare čase, in spomin se mu posili; dni premišlja, ki so bili, in na tihem sline briše, ko posluša verze o veselem narodu Du-najčanov, ki jih je Bog ustvaril nalašč za dunajsko mesto, ali pa, če mu pokaže stari Tscholl na odru v začudenje, veselo presenečenje in zavist občinstva — pristen »kifeljc«.
— Hleba belega ,., Pod tem naslovom poroča nadučitelj Fr. Silvester v >Sloven-skem učitelju« od Azovskega morja: »Hleba belega, kolikor hočemo... V splošnem je vojnim ujetnikom v Bervjanskem ujezdu dokaj dobro, Zdaj, ko je več dela, dobijo pri kmetu hrano, obleko in po 30 rubljev na mesec. Demokratična Rusija ima srcc za — reveže in zato pomaga vsakemu potrebnemu. Pomagajte tudi Vi — ruskim vojnoplenjetiim, drugače bo po vojni sramota.' V ravnanju z vojnimi ujetniki vlada
strašanska razlika prav tako v Avstriji kot v Rusiji. Kdor lajša po svojih močeh usodo vojnim ujetnikom, nc posoja samo Bogu, ampak ustvarja tudi ugled našemu narodu v tujini,
—	Iz odvetniške listine je izbrisan sarajevski odvetnik dr. Živko Nježič, ker si je brez dovoljenja političnih oblasti izseli) v začetku vojne iz Bosne v inozemstvo.
—	Darovi za pogorelce na Koroški Beli. Župni in občinski urad je prejel darov 36.346 K 29 v. C. kr. okr. glavarstvo je izročilo zbirko v znesku 31.727 K 74 v.; v tej vsoti je tudi dar Nj. Veličanstva v znesku 10.000 K. C. kr. ministrstvo za javna dela je po posredovanju državnega poslanca gosp. viteza Pogačnika nakazalo podpore 140,000 K. Skupna vsota znaša 208.074 K 3 v. S tem bi bila pokrita nekako tretjina celotne škode. Vsem blagim dobrotnikom najprisrčnejša zahvala! Pozidava vasi sc še ni pričela vsled pomanjkanja delavnih moči in živeža.
—	Nov voznš red na progi Trst—Na-brežina—Kormin. Počenši z desetim maj-nikom vozijo na progi Trst—Nabrežina— Kormin sledeči vlaki: vlak št. 90/1011, iz Trsta j. k. ob 7.25 dop. Nabrežina 8.30 dop. Tržič 9.15 dop. Gorica 10.17 dop. Kormin 10.44 dop. Vlak št. 94/1015 iz Trsta j. k. ob 9.25 ponoči, Nabrežina 10.30 ponoči, Tržič 11.15, Gorica 12.27, Kormin 12.54 ponoči. Dnevni vlak ima zvezo v Nabrežini z osebnim vlakom št. 31, ki odhaja iz Ljubljane ob 1.40 ponoči in v Kor-minu v Videm, oziroma v Tržiču z Červi-njanom. Nočni vlak ima zvezo v Nabrežini v dnevnim brzovlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 6.31 pop. in z osebnim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 2.45 pop. in v Kor-minu v Videm, oziroma v Tržiču z Červi-njanom. Vlak št. 1012'91 iz Kormina ot. 6.40 dop,, Gorica 7.21 dop., Tržič 8,21 dop. Nabrežina 9.20 dop., Trst 9.50 dop. Vlak štev. 1014/95 odhod iz Kormina ob 3.37 pop., Gorica 4.19 pop., Tržič 5.18 pop., Nabrežina 6.15 pop., Trst 6.45 zvečer. —■ Obadva vlaka imata zvezo z Vidmom in Červinjanom, prvi z osebnim vlakom 32, ki prihaja iz Trsta ob 2.25 pop. v Ljubljano, drugi z nočnim osebnim vlakom 34, ki prihaja iz Trsta v Ljubljano ob 10.53 zvečer. Nočna brzovlaka št. 5 z Dunaja in št, 6 iz Trsta, imata zvezo na vojaške brzovlake iz Nabrežihe v Kormin, katerima se priklopita po dva. voza za civilne potnike.
Deklaracija, jugoslovanski klub in S. L S.
Za majniško deklaracijo so Jugoslovanskemu klubu nadalje dospele sledeče izjave: 1746 žen in deklet iz rajhenburškc uipnije se t. navdušenjem pridružuje majniški deklaraciji; župljani v St, Janžu na Vinski aori (628 podpisov); odbor občine ,v Loki pri Zidanem mostu; župljani vLoki (580 podpisov); župljani v Razboru (151 podpisov); možje in mladeniči občine Zerkovec (fsra Hoče, 38 podpisov); učiteljski zbor pri Kapeli (okraj Gornja Radgona); krajni šolski svet za ptujsko okoHco; možie in fantje, žene in dekleta občine Mestni vrh pri Ptuju (245 podpisov); odbor občine Smolinci (okraj Maribor); slovenski fantje in možje neke delavske stotnije nam pišejo: Kdo še hoče
. ...	. . ___:__nI T/ Ji,...*.. _______:;:
poljubljat. —,	. . ■ -. ,
goslovanski narod? Menim, da ga 111 nobenega zavednega Jugoslovana, ki bi bil še nadalje s tem zadovoljen!' ; odbor občine Hkipon-ct (okraj Ptuj); žene in dekleta občine Osek v Slov. goricah (okraj Sv. Lenari), t02 podpisa; žene in dekleta Gornji Porčič (okraj Sv. Lenart), 94 podpisov; požarna bramba trga Pod-četrtek; prostovoljna požarna bramba v !me-nem; katoliško slovensko izobraževalno društvo v Podčetrtku; krajni šolski svet v Podčetrtku; hranilnica in posojilnica v Podčetrtku; žene in dekleta občine trga Podčetrtek (40 podpisov); žene in dekleta v Imljanski gori; občina Imeno (42 podpisov); žene in dekleta v Slakah, občina Podčetrtek (58 podpisov)' žene in dekleta v Golobinjaku, občina -Imeni (30 podp.); žene in dekleta občine Im«?uo (94 podpisov); dekleta župnije Rogatec f75 podpisov); odbor občine Ronačka fiora; žene in dekleta župnije in občine Parceče pri Slovenjem gradcu (208 podpisov); žene iu dekle'? občine Šmartno ob Paki (205 podpisov), v ■> ven že oddanih 500' podpisov skupno z /.linami in dekleti občine Mozirje). — Uz Juga-slov. dekl. oduševijeno pristoji selo Gojan » Istri; nadalje seljaci iz Kostrerae sv. Barbari Hrv. Primorje.
lj »Glasbena Matica«. Krekova slavnostna akademija sc bo če* trtic vršila v n e d e 1 j o , dne 12, m«" j a popoldne ob peti uri v Unionski dvo-i rani kot ljudski koncert, namenjen najširšemu občinstvu, slovenskemu delavstvu, za katero je umrli Krek toliko plemenito dobrega storil. Vstopnina bo izredno nizka: stojišča po 50 vinarjev, sedeži pa po 1 krono, 1 K 50 vin. in 2 kroni. — Začetek predprodaje vstopnic v trafiki v Prešernovi ulici se bo naznanil tekom prihodnjega tedna. Opozarjamo na to prireditev najširše občinstvo in posebno vse organi zaciie slovenskega delavstva.
lj Krekova slavnostna akademija »Glasbene Matice« je v trikratnem izvajanju donesla za Krekov spomenik čistega dobička 7020 kron 48 vinarjev,
lj Olga Borova-Valouškova. V prihodnjem tednu, v četrtek, 9. maja in soboto, 11. maja. se bosta vršila dva velezanimiva koncerta v Ljubljani. Najslavnejša češka altistinja, koncertna pevka »Narodnega di-vadla« gospa Olga Borova-Valouškova iz Prage priredi v Unionsk; dvorani v četrtek »koncert klasične in moderne češke pesmi«, v soboto pa »koncert svetovnih klasikov«, Sodeloval bo obakrat češki skladatelj in klavirski virtuoz gospod Jaroslav Jeremiaš. Predprodaja vstopnic za ta dva koncerta se prične jutri v nedeljo dopoldne v trafiki v Prešernovi ulici.
lj Vstopnice za velesoigro »Črevljar«, ki jo uprizori jutri, v nedeljo, 5. t. m., ob
Eol osmi uri zvečer Katoliško društvo ro-odelskih pomočnikov, se bodo dobivale jutri ob pol enajsti uri v društvenih prostorih (Komenskega ulica št. 12) in zvečer pri blagajni.
lj Šentjakobsko prosvetno društvo naznanja vsem obiskovalcem in obiskovalkam hrvaškega kurza, da se prihodnjo sredo, dne 8. maja, vrši redni pouk od 8% do 9x/4 zvečer. Slovnico smo predelali, odslej bomo čitali in govorili. Na veselo svidenje!
lj Slovencc zmagovalec na šahovskem turnirju. Na berlinskem turnirju šahovskih mojstrov je zmagal Ljubljančan dr. Milan Vidmar.
lj Prosi se usmiljen gospod za birmanskega botra 121etnemu dečku. Naslov pove upravništvo »Slovenca«.
lj Umrla je dne 3. maja v deželni bolnišnici gospa Ana Nemec, soproga sodnij-skega sluge. Pogreb v nedeljo popoldne ob pol 2. iz mrtvašnice deželne bolnišnice k Sv. Križu.
lj Umrla je gojenka 3. letnika liceja
Sjospodična Julijana Kregar v starosti 16 et. Pogreb se vrši v nedeljo ob štirih popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice k Sv, Križu.
lj Umrla je v deželni bolnici gospa Ana Terezija Aljančič, soproga c. kr. brzojavnega mojstra v p. v Lukovici.
lj Deželna poslovalnica za oblačila naznanja, da se prične drugi teden z razprodajo cenejšega takoimenovanega ljudskega blaga. V poštev pride najprej sodni okraj Ljubljana (mesto in okolica). Blago je določeno izključno samo za revnejše sloje in za osebe, ki vsled obstoječih razmer največ trpe (stalni nastavljenci). Ker je zaloga zelo majhna in da cela akcija doseže svoj cilj, se prebivalstvo poživlja, da se zglase v resnici samo najpotrebnejši. S pri-glaševanjem za dosego izkaznic A se prične prihodnji ponedeljek in da ne bo preveč navala, je določen sledeči spored: Dne 6. maja 6tranke z začetno črko A; dne 7. in 8. maja stranke z začetno črko B; dne 10. maja C; dne 11. maja Č; dne 13. maja D; dne 14. maja E; dne 15. maja F; dne 16. in 17. maja G in dne 18. maja H. Za temi pridejo takoj ostali na vrsto in spored se DO pravočasno Objavil v listih. Uradne ure so od 9. do %12. dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne. Pisarna Šolski drevored St. 2.
lj Popisovanje živine bi moralo biti že zaključeno, to pa se ne more zgoditi, ker »e je uradno dognalo, da nekateri lastniki goveje živine, konj in prešičev ter koz in ovac do sedaj še niso storili svoje dolžnosti. Po preteku dveh dm bo mestni magistrat vse te zamudnike ostro kaznoval.
lj Umrli so v Ljubljani: Fran Tiran, nadsprevodnikov sin, 5 let. — Marjeta Černe, gostilničarka in posestnica, 43 let. — Janko Krofta, sin bančnega ravnatelja, 8 mesecev, — Martin Podkrajnik, bivši krojač, 59 let. — Julijana Rozman, spre-vodnikova žena, 42 let. — Albina Dejak, hči knjigoveškega pomočnika, 2 leti. — Fran Smrdelj, užitkar, 85 let, — Angela f-Iren, hči čevljarjeve vdove, 2 leti. — Leopoldina pl. Kosulich, uradnikova soproga. 40 let. — Ludovik Lassner, strojni ključavničar, 22 let.
lj Za prekupčevalce in mehanike. Dne 2. maja je bilo slugi Zadružne zveze ukradeno kolo pred Prometno banko v Ljubljani. Kolo je črno lakirano z navzgor držečo balanco in prostim tekom. Znamka Puh, model I., št. 60,650, Pred nakupom ?e svari.
Prosvefa.
pr O lužiških Srbih v Nemčiji smo tekom vojne slišali zelo malo. Njihova matica v Budišinu je imela po Veliki noči svojo glavno skupščino. Posl. Bart je v razpravi o narodno gospodarskih razmerah v Lužici opozarjal na nevarnost zakona, ki daje veleposestnikom prvo pravico kupiti posestvo, ki je na prodaj, ker je to protisrbski razlastitveni zakon. Dr. Herrman je na skupščini predlagal, naj se zahteva, da se srbski jezik poučuje tudi na budišinski realki, trgovski in poljedelski šoli. Srbski jezik — je rekel, moramo ^ridno negovati, »ker ga bomo v bodoče v vnem življenju še bolj potrebovali kot
-Jej.«
pr »Jednofa čeških filologov« slavi o 50letn'co, Leta 1874. je pričela iziti »Llsty filologicke«, ki izhajajo še
danes. Pozneje je pričela izdajati knjige — doslej že lepo število — vse filološko-klasičnega in slavističnega značaja. En izmed najboljših njenih organizatorjev je bil pred kratkim umrli prof, Kral.
Ženski vestnik.
ž Ženske v armadi. Kakor znano, nastavlja vojaška uprava od lanske jeseni v armadi na bojišču tudi ženske, ki delujejo kot perice, šivilje, kuharice, snažilke, to-čajke, prodajalke, uradnice itd. Cenijo, da znaša sedanje število armadnih nastavljenk do 40.000 oseb. Plačo imajo na splošno dobro, a drugače so razmere več ali manj težke: Neprimerna stanovanja, dolg delavni čas, nočno delo in delo ob nedeljah, življenje sredi samega vojaštva. Kaj čuda, da se zatekajo v armado izmed poštenega ženstva le tiste, kl jih sili v to stiska, vse druge so pa več ali manj blodne duše, ki padajo čimdalje globje. V armadi usluž-beno ženstvo je podrejeno načelniku nadomestnih moči baronu Hazaiju. Le-ta je spoznal potrebo, pritegniti v svrho varstva in nadzorstva v armadi uslužbenega ženstva zastopnice raznih ženskih organizacij. Ustanovil je »Komisijo za žensko varstvo«, katere vodstvo ie poveril podpolkovniku Julierju. Vsa reč je organizirana tako: Vrhovno vodstvo je v vojaških rokah (kakor smo navedli gori), » Komisija za žensko varstvo« mu stoji ob strani kot pomožni svet. V ozadju je 16 eksoozitur za nadomestne sile, na vsaki po en referent za žensko delo in po ena ženska uradnica za posvetovanje in posredovanje dela. Pri armadi na bojišču je istotako 16 ekspozitur za nadomestne sile. na vsaki po en referent o ženskem delu in po ena ženska uradnica ter nekaj konceptnih uradnic. Razen tega je več kontrolnih komisij, ki nadzorujejo izvrševanje ukazov. Sprejete ženske pomožne moči zbirajo na ekspoziturah v transoorte ter jih pod ženskim vodstvom odpravljajo k armadi na bojišča. Ti transporti pridejo pri vsaki armadi na zbiralno postajo, kjer jih prevzame ženska nastavljenka, ki jim mora preskrbeti stanovanje, oskrbo in jih potem razdeliti ter odpraviti, dalle posameznim skumnam armade. Nadzorstvo nad ženskimi pomožnimi močmi je v ženskih rokah. Glavna naloga ženskih uradnic je, da žensko skrbstvo pospešujejo, izpopolnujejo in nadzorujejo. V to svrho morajo potovati po do-lcčenem jim ozemlju, nadzorovati naprave ženskega skrbstva in se s poveljnikom dogovoriti o odredbah, ki naj bi žensko telesno in nravno odpornost ohranile in dvignile. »Komisija za žensko varstvo« zavzema posvetovalno mesto. Njena naloga" je, staviti predloge za izpolnitev ženskega skrbstva; podajati mnenje o nameravanih odredbah; pomagati pri nabiranju pomožnih moči s tem, da poroča, katere moči more zaledje najlažje pogrešati; končno pripravlja pot omejitvi ženskega dela po vojni. Toliko o organizaciji ženskega dela na bojišču in ženskem varstvu. Že takoj izpočetka so se širile o razmerah med vojaškimi uslužbenkami jako neugodne vesti in načelnik generalni polkovnik pl. Hazai sam je priznal, da se je nateplo med uslužbenke tudi dokaj prostitutk. Začetkom februarja so začele poslovati nadzornice, 6. aprila se je prvič sešla »Komisija za žensko varstvo«. 18. in 19. aprila je bilo prvo veliko zborovanje, na katero so prišle tudi nadzornice z vseh bojišč, do. poročajo o svojih izkušnjah in uspehih. Pokazalo se je, da nadzornice nimajo ravno lahkega stališča, ker morajo zastopati koristi delavk tudi nasproti in če treba proti posameznim vojaškim poveljnikom. Težave so tudi z ženstvom samim. Saj je po izpovedbah nadzornic med uslužbenkami na fronti celih 70 odstotkov takih, ki »niso neoporečne« — kakor so se milo izrazile. — Delavni čas je zelo neenako razdeljen; dočim delajo pisarniške moči po osem ur na dan, morajo delati delavke po deset ur in razen tega se menjavajo še v nočnem delu, ki znaša istotako 10 ur. Nedeljski počitek je odvisen od dobre volje posameznih poveljnikov. Tudi stanovanjske razmere so mnogokod zelo nedostatne in nadzornice sc morajo puliti za vsak prostor, za vsak posamezen kos oprave. Nasprotno so pa ponekod razmere ugodne, kakor n. pr. v južnih Ti-rolah, kjer so ženske nastanjene po vilah in hotelih. Glavna zahteva na zborovanju je bila, naj za ženstvo na bojiščih v polni meri obveljajo določbe obrtnega reda.
Razne novice.
r Madžarski nasilniki pri delu. V preteklih dneh se je vršila volitev generalnega nadzornika evangelske cerkve, katere so se udeležili v velikem številu tudi Slovaki. Bili so prepričani, da dobi njihov kandidat Vanovič tako število glasov, da bodo Slovaki jako močno zastopam. A naenkrat je dobil Vanovič samo 130 glasov; j dasi se je računalo z najmanj 250 glasovi. Kam je izginilo onih 120 glasov? Volilna komisija je spoznala 120 slovaških glasov
za neveljavne, zakaj, napisani so bili samo v slovaškem ali hrvatskem jeziku brez madjarskega prevoda. Pri volitvi ni dobil noben kandidat nadpolovične večine gla-
sov.
r Kako prehaja'o poljska veleposestva v židovsko last. Te dni se je v Krakovu vršila poroka grofa Ladislava Komarskega s hčerjo veletrgovca in grajščaka Olgo Anhermannovo. Potomec stare zgodovinske poljske žlahte grof Komarski je bil do vratu zadolžen. Da bi njegovi upniki — židje, in sicer v prvi vrsti krakovski bankir Eisner — ne prišli ob svoj denar, preskrbeli so mu bogato nevesto.
r »Slovcnsky Tyždennik« pravi o Slovakih, da morajo staviti temelje k svojemu nadaljnemu delovanju. Treba je poznati svoje dejanske moči in zmožnosti. Zakaj, palača narodne kulture ni zgrajena namah, treba je računati s tem, da Slovaki nimajo šol. Ali tudi pri njih se je jelo daniti. Z ljubeznijo navežemo vsakega nase, predvsem pa bo potreba imeti stavbenika, ki vliva duha v delo. — »Narodnie Noviny« pravijo v deloma zaplenjenem uvodniku, da Slovaki brez svojih šol ginejo. Minister pravi prav, da ne bi smela biti niti ena občina brez madžarske šole. Če smo na bojnem polju enaki drugim, da se celo od drugih odlikujemo, potem hočemo biti enakopravni meščani tudi tu na domačih tleh, v svoji domovini. Proti madžarskim šolam v madžarskih krajih ne govorimo . . . Ostalo je zaplenjeno.
r Vojni oderuhi za Napoleona. Boj proti vojnim dobaviteljem ni nobena novost. Že Napoleon se je zaman bojeval proti tem »sleparjem« in »lopovom«, kakor jih je imenoval v pismu, ki ga je poslal na direktorij. Omenjeno pismo generala Bonaparte je iz dobe njegove vojske na Italijanskem ter se glasi takole: Občani, direktorij! Odkar smo v Milanu, jc moj prvi posel boj proti sleparjem. Marsikoga med njimi sem dal kaznovati in odvesti, a. ostale vam moram ovaditi. Ker sem jim napovedal odprto bitko, je jasno, da se jih je sto in sto zoper mene spun-talo, da bi moje dobro ime osumničili — pa se jih nič nc bojim. Stotnija X. je družba sleparjev brez kredita, denarja in morale. Prvič: prejeli so 14 milijonov, a ocl teh so izplačali samo 6 milijonov. Tudi so odklonili plačati nakazila, ki jih je izdala glavna blagajnica, če nc dobe za to 10 do 20 odstotkov, Ta ostudna odrtija se uganja v Genovi javno. Stotnija trdi, cla nima nobenega fonda; ali pri velikem dobičku je pripravljena in volina izpolniti svoje obveznosti. Drugič; ne daje armadi dobrega blaga. Od vseh strani prihajajo pritožbe. Na sumu so tudi, da so na plačo skladiščnega oskrbnika zapisali več kakor 80.000 stotov žita, ki ga niso nikdar dobavili. Tretjič: Delavski dogovor glede na denar v znesku 5 milijonov v frankih, čigar prevoz jih bo stal 5000 frankov. Meščan L., konzul v Genovi, je lopov. V Li-vorni je prepovedal prodati za neznatno ceno žito v Genovo. Blago iz Livorne ni prišlo. Dal sem stotniji povelje, da ga prodajo, ali prepričan sem, da ne dobim niti dveh milijonov za to, za kar bi se dobilo najmanj sedem milijonov. Tudi vojni komisarji so — z malo izjemo — lopovi. Trije so že sedeli na zatožni klopi. Nudili so priložnost k drznim tatvinam in podpisa-vali vse, dasi imajo proti tatovom postavno postopati. Neki komisar je naposled prodal sod kininovega lubja, ki nam ga je bil poslal španski kralj, drugi so izmaknili žimnice in nad 50,000 bal platna, ki ga je podarilo mesto Cremona za rjuhe. Z eno besedo: vse prodajajo in kradejo tako nesramno, da bi dal danes vse postreliti, če ne bi imel mesec dni za preiskavo. Sleherni dan jih dam nekaj zapreti, pa vse nič ne pomaga! Tu ie pravo sejmišče, tu se kupuje in prodaja. Neki uradnik je naložil celo kontribucijo 18.000 frankov nekemu mestu, vsekako za svojo bisago! Zato se moram otresti teh pijavk — pošljite mi torej poštene može če jih Imate kaj, a na vsak način ljudi, ki imajo svoje imetje, da ne bodo mislili na svoj lastni žep. Tukaj bi potrebovali poštenega moža, imel bo važno službo, a Vi bi prihranili cele milijone, Ne smemo imeti lopovskih agentov, temveč ljudi poštene preteklosti. Doslej smo imeli same vohune. V naši armadi ni niti enega agenta, kateri bi si ne želel našega poraza, niti enega vojnega dobičkarja ne, kateri se ne bi dopisoval z našimi sovražniki. Treba je velike pozornosti pred njimi.«
Crlralni in neravni svel VfncencM2ve Me za Kranjsko
je v svoji seji dne 15. februarja t. 1. zaradi izognitve visokih tiskovnih stroškov sklenil, da se letos ne bo izdalo letno poročilo za preteklo leto, ter se prepusti posameznim konferencam, kako naj poročilo kratko razglasijo.
Stolna konferenca sv. Nikolaja v Ljubljani. ki deluje kot ustanoviteljica Vincen-
cijeve družbe na Kranjskem od 24. aprila 1876, je nabrala leta 1917. znesek 2131 K 98 vin. in je podpirala v svojem okrožju posebno potrebne reveže, siarčke, bolnike in nepreskrbljene otroke. Obdarovani so dobivali razun tedenske denarne podi pore mesne listke, čevlje, kurivo in še pomoči v drugih oblikah. Tudi so bila obdarovana patriotična društva, kakor Rdeč križ, vojni oslepeli invalidi in drugi z večjimi zneski.
Povodom rojstnega dne ccsarja Karla dne 17. avgusta 1917 je predsednik cesarski svetnik g. Poger izrazil v svojem patri-otičnem govoru najglobokejše in najpresrč-nejše spoštovanje do našega ljubljenega vladarja in najvišje cesarske hiše. Temu govoru so se pridružili sočlani z vnetimi ovacijami. Nj. Visokost nadvojvoda Franc Salvator je s pismom dne 14, julija 1917, št. 1611, izrekel predsedniku ces. svetniku Rftgerju, kakor tudi vsem sotrudnikom in pospeševalcem Vincencijeve družbe, mi« lostljivo zahvalo in najvišje priznanje.
Dne 24. septembra 1917 je govoril predsednik za Vincencijevo družbo in za stolno konferenco posebno zaslužnemu gospodu stolnemu prost ' Jan3zr Sajovicu, k( je bil nad 20 let delavri član, blagajnik in podpredsednik konferenco, govor v spo min zasluge, ki si jih je umrli pridobil, ostanejo. Čast njegovemu spominu,
Za umr'e dobrotnike in sočlane so se darovale sv, maže.
Konferenca izreka svojo zahvalo račun članom odbora tudi vsem podpirate* Ijem, kakor deželnemu odboru za podeljene brezplačne mesne listke revežem. Nadalje se zahvaljuje Kranjski hranilnici, ki je dovolila razun letnih .200 K, za božič Šq 500 K upravnemu cvclu, od katerih je pri* šlo za stolno konferenco 100 K; dalje eks* cclenci gospej grofici Mariji Attems, od ka< terega daru 100 K je dobila stolna konfe« renca 20 K, in Ljudski posojilnici za 50 K. Obresti usianeve Gabrijela Ficcoli za oslepele voj ike, so prinesle Rdečemu križtf 120 K. Potem je darovala veletrgovina I. C. Mayer 20 K, in gospodje veleirgoveo Franc Drolcnig 50 K, župnik J. Gabrovšek 2 K, Jožef Jakuš 5 K; tovarnar Janez Jax 100 K; stotnik Franc Kaudela 25 K; rent" ner Anton Luckmann 10 K, cesarski svet« nik lekarnar, c. in kr. in papeževi dvorni založnik Gabrijel Piccoli 100 K, potem po* vodom rojstnega dne Nj. Veličanstva ce* i sarja še posebej 200 K za 10 vojnih oslepelih vojakov in nadalje še 200 K za enak namen in slednjič o praznovanju godu Nj. Veličanstva cesarja 100 K; finančni svetnik Karel Pogačar za kruh sv. Antona 5 K< predsednik ces. svetn. Jan. Rogcr st. 42 K, ravnatelj Assicurazione generali Janez Rft-ger ml. 44 K, knjigovodja Josip Rogcr 4 K, umrli stolni prost Jane.: Sajovic 50 K, uradni ravnatelj Kranjske hranilnice dr. Anton vitez pl. Schoeppl-Sonnwa!den 20 Kj nadalje gospe hišna posestnica Josipina Jančar 20 K in Katarina Kmet 10 K. — Bog vsemogočni, povrni vsem dobrotnikom stotero!
g Izvoz goveje živine iz Hrvatske, "Gospodarski list« poroča, cla izvozijo u Hrvatske sedaj mesečno 18.000 glav živi< ne, torej v celem letu 2i6.000 glav. Leta 1906 n. pr. so izvozili 171.674 glav, čeprav so živino veliko lažje prehranjevali,
g Aprovizacijska kalamiteta v Pragi. Praški listi poročajo: Ker ni druge moke več, bodo ta teden v Pragi le koruzni kruh' pekli. Peki so že prejeli recepte. Praški deputaciji ie bilo zadnjič obljubljeno 50 vagonov moke. Ali pretekli teden je prišla komaj petina obljubljene množine. Polej tega je prejela Praga za vse prebivalstvo — eno tele.
t!.
a Oddaja semenskega krompirja. Mest' na aprovizacija bo oddajala semenski krompir na nakazila, ki so jih dobile stranke pri vojno-žitnem zavodu, pri Miihleisnu na Dunajski cesti v ponedeljek, dne 6, t, m. Red je ta-le: ocl 8. do 9. dopoldne štev, 1 do 100, ocl 9. do 10. št. 101 do 200, od 10. do 11. št. 201 do 300, popoldne od pol
2.	do pol 3. št. 301 do 400, od po! 3. do pol 4. št. 401 do 500, od pol 4. do pol 5. št. 501 do 600, od pol 5. do pol 6. št. 601 do konca. Vsakemu je na izbero gališki krompir po 35 vin. kilogram ali domač -krompir po 1 K 20 vin. Stranke prosimo, naj se drže reda.
a Mestna aprovizacija bo izdelke iz prekajevalnice Kranjskega deželnega mesta za dobavo klavne živine razdeljevala v svoji prodajalni v Gosposki ulici na bele izkaznice za nakup mesa po sledečem redu: V torek dne 7. maja od 8. do 10. ure j št. 801 do 900, od 10. do 12. ure št. 900 do 1000, od 3. do pol 5. ure št. 1000 do 1100, ' od pol 5. do 6. ure št. 1100 do 1200; v sredo dne 8. maja od 8. do 10. ure št. 1200 do 1300, od 10. do 12. ure št. 1300 do 1400, od
3,	do pol 5, ure št, 1400 do 1500, od pol 5. do 6. ure št. 1500 do 1600; v petek dne 10-

■to j
ij^r
i M i iS
- —----■'/■^•1/f,
12 steklenic franko 14 K 32 vin. Lekarnar E. V. ;'elkr. Stubica. F .trg štev. 134 (Hrvaško). Čez 100.000 zahvalnih pi-em in zdravniških priporočil.
maja od 8. do 10. ure SI. 1600 do 1700, od 10. do 12. ure št. 1700 do 1800, od 3. do pol 5. ure št. 1800 do 1900, od pol 5. do 6. ure št. 1900 do 2000. Vsaka oseba dobi en četrt kg; cene se poizvedo v prodajalni.
a Prodaja vojnih in praških klobas po znižani ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v Gosposki ulici v ponedeljek dne 6. maja strankam z zeleno izkaznico A. Vsaka oseba dobi en četrt kg; kilogram vojnih klobas stane 2 K, kilogram praških klobas 4 K.
a Iz seje mestnega aprovizačnega odseka, dne 3. maja 1918. >Slovenec < je v svoji včerajšnji številki priobčil notico, da so nekatere uradnice mestne aprovizacije napravile na Posavju pri Alešu 1. maja celo pojedino z »ogrskimi salami«, ' iterih mestna aprovizacija sploh ne prod']? in jih nima na zalogi. Uredništva imajo priliko, da se preje vedno informirajo in pritožijo pri aprovizaciji sami, ki bo gotovo vsako nenravilnost, če se kot tako izkaže, takoj odpravila. — Prihodnji teden iaz-deli aprovizacija na vsako osebo po četrt kilograma moke za kuho. — Testenin je do danes dobilo iz aprovizacijskih zalog približno 2000 strank. Dobivale so iih predvsem le one stranke, ki so udeležene pri ubožnih akcijah A, B, C. Ker nekatere stranke iz omenjenih akcij do danes še niso prejele testenin, sklene odsek, da jih dobe tudi le stranke. Kedaj in po katerem redu se izvrši razdelitev, bo objavljeno. — Zadnje dni je kruh zopet skrajno slab. Odpomoč' ni nobene, ker dobiva mestna aprovizacija tako slabo moko, da je nemogoče speči kaj boljšega, kar se po ljubljanskih pe-karijah speče. Ni samo koruzna moka slaba, ampak je tudi mešanica bele moke najnižje kakovosti. — Z novimi izkaznicami za goveje nteso se je pričelo v Ljubljani v najširšem obsegu tako goljufati, da se bo morala mestna aprovizacija iz splošnih interesov poslužiti najstrožjih ukrepov proti tem manipulacijam. Dognalo se je že v neštetih slučajih, da imajo stranke po dve izkaznici za meso. Do danes še mestna aprovizacija ni izvršila vse revizije priglašencev na goveje meso, ker je bilo to radi velikega navala strank tehnično neizvr-šljivo. Tekom prihodnjih dni se revizija izvrši in bodo najstrožje knznovani oni, ki so si na goljufiv način pridobili dvoje izkaznic za meso. Da ne bo izgovorov, mestna aprovizacija vse stranke zadnjič najresneje opozarja, da pri-neso tekom 3 dni v aprovizačni urad one izkaznice za goveje meso, katere se niso pravilnim in upravičenim potom pridobile. Kogar bo mestna aprovizacija sama izsledila, se ne bo izognil neprijetnim posledicam kazenskega zasledovanja. — Raznim ubožnim akcijam razdeli mestna aprovizacija prihodnje dni sladkor io cikorijo. Razdelilni načrt se objavi. Kavin nadomestek se razdeli na izkaznice iV. okraju, ki je edini okrai, kateri do danes še ni dobil kavinega nadomestka. — Aprovizacija je prevzela zadnji čas večje množine krompirja in pričakuje, da se bodo dovozi šc toliko izpopolnili, da bo mogoče še enkrat celemu mestu razdeliti krompir. — Dovoz mleka je zopet padel in ga dobiva nekatere dni mestna aprovizacija celo več kot polovico manj kot pred par dnevi. Zato je neobhodno potrebno, da se razpoložljivo količino mleka kar najpra-vičneje in vestneje razdeli med potrebne. Ravno vsled tega se je aprovizacija odločila, da (dobe A izkaznice za mleko le dojenci do enega leta in se principijelno prav nobeni stranki ne napravi izjeme. Stranka, ki dobiva mleko pri mestni aprovizaciji, tudi ne sme imeti nobene mlekarice in mora biti res brez mleka za svojega otroka. Navzlic vsej natančnosti se morda še zgode slučaji, da se neupravičene! utihotapijo med potrebne in si pridobe A izkaznice. Aprovizacija bolj natančne kontrole ne more izpeljati, kot jo ima danes. Občinstvo mora za to v svojem lastnem interesu pomagati aprovizaciji, da izsledi one stranke, katere imajo A izkaznice, a niso upravičene zanje. Mestna aprovizacija bo zato iavno razpolovila na mestnem magistratu pri glavnem nhodu sezname vseh onih, ki dobivajo na A izkaznice mleko. Občinstvo se lahko samo prepriča, kdo dobiva mleko. Kakor hitro se dožene, da je kdo v seznamih, ki nima pravice do mleka, naj se ga naznani in bo mestna aprovizacija gotovo takoj poskrbela, da ne bo dobival več mleka.____
Gospa, ki je izgubila pred tremi tedni (okoli 15. aprila) denarnico v dež. gledališču, loža št. 4 part. levo, jo dobi pri g. Sr. Kristanu, učit, kandidatu, Prisojna ulica 3—30 od 12. do 1. ure opoldne.
Zgubil se jc lisast pes, ki sliši na (me »Pubi«. Kdor ga najde, naj ga vrne proti nagradi I. Kramarju, Glince 90.
Zgubil se je bel »rajare od Gledališke do Prešernove ulice. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi v trgovini Čuden, Prešernova ulica.
Obolelim ženskam, pri katerih se pojavi več ali manj hudo zaprtje, se svetuje, da z vporabo naravne »Franz Josef« gren-čice takoj store potrebne korake za odpravo zaprtja.
Prodam štiri nova, široka, kovana
&ST Mesa "9K
štiri palce Široka.--Cena po dogovoru.
___ZGORNJA ŠIŠKA štev. 31,_
Fellerjev blagodiseči, krepilni, bolečine
tolaleči rastlinski esenčni fluid i zn.
-
Kruta vojska nam je vzela našega dobrega
topničarja, posestnika in organista.
t
Umrl jc, previden s tolažili sv. vere, za črevesnim katarom dne O. novembra 1917 v vojaški bolnici.
Truplo počiva na mestnem pokopališču v Tolmezzo na severnem Laškem.
Dobra duša! Dve leti si, dasi resno bolan, zvesto služil cesarju in domovini, uživaj zato zasluženi mir in izprosi ga skoro tudi že Tvojim potrtim ostalim!
Dupeljne, Vrhovlje, Komenda, Ljubljana, Čeljabinsk, 2. maja 1918.
Frančiška, žena. — Ivan, Stanko, Feliks, sinovi. — Blaž, oče. — Jakob, brat (v ruskem ujetništvu). — Frančiška,
Alojzija, Marija, Angela, sestre.
Vsem, ki so nam skušali lajšati bol ob prerani smrti res nenadomestljivega
Janeza Grčar
bodi Bog obilen plačnik!
Globoko žalujoče rodbine: Grčar, Erodar, Zupančič.
Proda se 3000
Thuja orientalis, visokih 1 do poldrugi meter, za grobove in ograje. ANTON LAP, vrtnar, KAMNIK.
Ker se di posestvo v najem, se takoj pro-dasta 2 triletna konja in 1 dveletni konj (vsi žrebci).' — Pojasnila daje JOSIP KOSLER, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 3.
Davna prostovofina M ~
se vrši v soboto, dne 11. maja 1918 ob 9. uri dopoldne na dvorišču »pri Levu«, Marije Terezije cesta štev. 16 in sicer: več vozov, 3 zapravljenci, 1 gik, 1 lovski voz in mnogovrstne konj-:;—ske opreme.	—
Kupim dobro ohranjen
Ponudbe: Poštni predal 27, Ljubljana. Proda se ceno
mlada Btoia
Poizve se v Ljubljani, Gradaška ulica 14. Iščem proti takojšnjemu vstopu
z večletno prakso, zmožnega slovenske in nemške korespondence, strojepisja ter sploh vseh kontoarskih del. Hrana in stanovanje v hiši. — FRANC OSET, vele-trgovec na Vranskem pri Celju.
z dvema ali tremi sobami in kuhinjo iSče mirna stranka, dve osebi brez otrok, za takoj ali za avgustov termin. — Kdor preskrbi, dobi nagrado 10 kilogramov sladkorja ali 2 kilograma čiste masti. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod šitro »-Mirna stranka 1515«.
Otoi
Slavnemu občinstvu prijazno naznanjam, da s 5. majem 1918 otvorim
gostilno v Ljubljani, Prisojna ulica hišna štev. 5.
Točila bodem prvovrstna vina in izborno
pivo.
Za kuhinjo bode v vsakem času izborno preskrbljeno.
-::- Cene nizke. -—
Naročila na obed in večerjo se sprejemajo. Za mnogobrojni obisk sc priporoča
ANT. BURGER, bivša hotelirka pri »Kroni« v Postojni.
Zamenja se dober B^VSISTlJSil"
za čisto mast, iino olje in tudi za manulakturno blago.
Kje, pove uprava »Slovenca« pod štev. 1514.
mr mietearSca
za 1 liter mleka vsak drug dan, JV se išče.
Poleg plače dobi mesečno še 1 kilogram sladkorja. Naslov se izve v upravi lista pod Stev. 1500,
ŽHGHR
za navadno (venecijansko) žago proti dobremu zaslužku, četudi z družino, se takoj sprejme. Isti dobi tudi živila po primerni ceni. — Pojasnila pri FRANC SELENCU, vodji tovarne v Trebnjem na Dolenjskem.
Išče se krepak mlad deček kot
98%
za manuiakturno trgovino. — Več pove upravništvo • Slovenca« pod štev. 1477.
ŽENITNA PONUDBA.
Inteligenten narednik, 25 let star, ima veselje do poljedelstva, nekaj tisoč kron gotovine, se želi seznaniti v svrho ženitve s premožno mladenko prikupljive zunanjosti in dobrega značaja. Zavedne Slovenke imajo prednost. — Samo resne ponudbe s sliko na upravništvo »Slovenca,, pod štev, 1510. — Tajnost zasigurana, Anonimne ponudbe v KOŠ.
POZOR!	pozORl
Bonbone, karamele, neapolitanke, kekse, čokolado, sukanec, milo, špago in razne druge stvari
priporoča po nizki ceni G. Darbo, Ljubljana, Mestni trg 13, Pod Trančo.
A VIII. 903/71-6.
loiii
nin.
Pri c. kr. okrajnem, sodišču v Ljubljani je po prošnji dedičev Marjete Anžič, posest-nice v Bizoviku št. 56, naprodaj po javni dražbi sledeča nepremičnina, za katero se je ustanovila pristavljena izklicna cena in sicer zemljišče vi. št. 98 kat. občine Bizovik, obstoječe iz parcele št. 124, hiša št. 56 v Bizoviku in 487 vrt okrog iste za 8000 K.
Dražba se bo vršila dne 13. maja 1918 ob 3. uri popoldne pri hiši štev. 56 v Bizoviku.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprej-mo. — Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. — Dražbeno iz-kupilo je plačati pri sodišču. — Dražbene pogoje je mogoče vpogledati ondi, soba štev. 32 med uradnimi urami.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIII., dne 30. aprila 1918.
Siegiienske naradoe pestsii zn cifre iti
Priredil in založil podpisani. — Izšel je IX. zvezek,
ki vsebuje več daljših domoljubnih pesmi. Na razpolago so še prejšnji zvezki. — Cena vsakemu zvezku je 3 krone. — Pesmi se lahko spremljajo iudi na gosli ali na kitaro. Kdor naroči zvezke naj pove, katere zvezke želi. Na ogled sc ne pošli^. Povzetje je drago. Tudi je oblika zvezkov obširna. Ako se zvezek pregane, sc poškoduje, okroglo zvitega s povzetjem pa pošta nc sprejme Na,ceneje m najhitreje dobite zvezke, ako pošljete denar naprej. Prosim, napišite razločno svoj naslov, pa se na pošti ne bo nič izgubilo. Priporočam se!
IV. KIFERLE, LJUBLJANA, Krojaška ulica 8, II. nadstr.
Vsakovrstne J0f> SLAMNIKE, slamnate torbice (cekarje), predpražnike, slamnate čevlje (šolne) priporočam gospodgm trgovcem za obila naročila 688 FRAN CERAR, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani.
»GORICA :: p Ril TIČI LJUBLJANA Stolna nI. 2-4 » • 1 JI_L, Stari tigšt. 28
TRGOVINA IN MEHANIČNA DELAVNICA.
Moška in ženska DVOKOLESA še s staro pneu-matiko, ŠIVALNI in PISALNI STROJI, GRAMO-ŽEP,NE SVETILKE! Najboljše BAit.Kl.lt.. rosebno nizka cena za preprodajalce.
Najstarelša slovenska tvrdka te stroke,
Obstoji že nad 40 lat
3 SE S
ImejitelJIca zaloge cerk. obleka in orodja
Ljubljana, Wol?ova ulica 4 so priporoča veleč, duhovščini In slavnemu občinstvu v obila naročila.
prava severonemška se dobi pri
Sever & Komp,, preje Peter Lassnik v Ljubljani, Marijin trg.

G AH JE
srbcčico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perilo. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trak6czy v Ljubljani, zraven rotovža.	1212
se odda na Črnučah, pošta Ježica pri
Ljubljani. — Nastop čimpreje. Zglasiti se je pismeno ali osebno pri župnem uradu.
(žvepleni prah) se odda v večjih množinah. , Ponudbe pod »Žveplo 1450« na upravo lista.
Bukovo oglje
za sukceslvne dobave do konca marca 1919 kup) v vsaki množini Preskrba goriva za Primorsko, društvo z o. j.
v Trstu,	1314
vseh vrst za urade, tirnštva, trgovce itd.
Anton Cerne
graver in izdelovatelj kavčuk - siaiabilijev
, DvomS trg št. 1.
xma 'J» maEav.vc.vM8n
Pridnega, poštenega
takoj sprejme
I.UD. ČERNE, juvelir, LJUBLJANA, Woifova ulica štev. 3.
7 ---- — —
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, zakonito zajamčeno »Skabolorm" rujavo mazilo". Popolnoma brez duha, no maže. Poskusni lonček K 2-30 veliki K 4 — porciia za rodbino K U'-. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin trg. 1520
Pazite na varstvono znamko „3haboform"!
Išče se
z večlelro prakso, vešča slovenskega in nemškega jezika ter strojepisja. — Natančne pismene ponudbe s sliko na tvrdko
Peter Urnimi te., IMSjana.
Moi izvirni ročni mlin aa ilto jo izboren za debeloin fino ruletov vsakovrstnega žita, ,je priprosto pa trpežno izvršen z izmenjajo'.'. rnlcvni-mi ploščami iz trdega materijala in tskovo nonornšen tudi pri največji porabi. Jieobboiiuo potreben za vsako gospodinjstvo. Model 4 z vrtilom za mali obrat, teza 7 kg K 100'-. Model 6 z gonilnim kolesom za ve«:ji obrat okolu 13, kg !0-—, Bazpošilja z Dunaja pro;i predplačilu zne-
glavno zastopstvo	SClMS^L,
Dunaj SV. MargareJenslr. 27
Izgubil se ie ▼ ponedeljek
srans pss ©oBserman
Ijji sliši na ime »Lux«. Pes je črn, na visokih nogah, nad očmi, na prsih in tacah je rejasto-rujave barve. Pes se je zatekel najbrže k vojakom. Kdor o njem kaj ve, naj sporoči proti nagradi na naslov: Franc Dolenc, Star« Loka, pošta Škofja Loka.
Kupujte le domač izdelek, to je:
Dobiva se v vsaki prodajalni)
Sprejme se
špecerijske stroke, zmožna, prva moč, pri tvrdki Ivanu Perdanu v Ljubljani. — Hrana in stanovanje po dogovoru eventualne v hiši.
m«■ h.....m......u i
Kranisla deželna podryinica
n. a. deželne življenjske in xentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnico v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/11
sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, združeno tudi z vojnim riziko,
otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja.
laven zavod, Absolutna varnost. Milice nremiie,
Prospekti zastonj in poštnine prosto. Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi
pogoji.