PTUJ, 23. avgusta 1968 Št. 33 Leto XXI. Izvod 0,50 Ndin, 50 S din danes v tedniku MNOGO ODPRTIH VPRAŠANJ — 2. stran NENEHNA SKRB ZA PACIENTE — 3. stran KAKO UREDITI OTROŠKO VARSTVO? — 4. stran PARK SPOMINOV IN ŽALOSTI — 5. stran PREMALO STIPEJCDIJ — 6. stran ZA VSAKOGAR NEKAJ — 7. slran Varšavski zavezniki okupirali Češkoslovaško V torek ponoči so cele Sovjetske zveze, Poljske, Nemške DR, Mad/arske in Bolgarije vkorakale na Češkoslovaško. Vsa CSSR je zasedena. Okupacijska peterica opravičuje vojaško zasedbo z interesi socializma. Trdi. da so jo v deželo poklicali »partijski in vladni voditelji«. Dubček in drugi partijski voditelji obkoljeni v poslopju CK. Skupina članov predsedstva ljudske skupščine se pogaja s sovjetskim veleposlanikom. Danska vlada zahteva laz- pravo v varnostnem svetu OZN. Zahodne KP obsojajo interven- cije). Bukarešta v celoti podpira zakonito češkoslovaško vodstvo. L-ludstvo ČSSR polr|ii|e zvestobo vodsvu države Ljudska skupščina: zakoni ČSSR v veljavi v vsej republiki - Cisara odpeljali neznanci Praga, 21. avgusta (CTK) — Predsedstvo ljudske skupščine CSSR ima že od jutranjili ur iz- ,. redno sejo. Člani predsedstva skušajo vzpostaviti stik s sovjet- ■^kim veleposlaništvom v Pragi jin komandantom čet na ozemlju ,CSSR. Pozneje so sporočili^ da ^e šest članov predsedstva za- čelo pogajanja s sovjetskim ve- leposlanikom v Pragi Cervonje- kom. Predsedstvo ljudske skupščine i)oudarja, da so zakoni CSSR •v veljavi na ozemlju republike, 3n poziva prebivalstvo, naj jih •spoštuje in se v interesu miru izogiba sleherne akcije, ki bi jo 3ahko raztolmačili kot provoka- cijo. Hkrati poziva vse poslan- ce, naj z vsemi prevoznimi sred- stvi pridejo na zasedanje. Dubček, Spaček, Smrkovsky, Kriegel in drugi so v zgradbi iicntralnega komiteja KPC in se smejo gibati — je rečeno v jjpeuradnih poročilih. Iz istih vi- »cv se je izvedelo, da je sekre- Kir CK KPC Cestimir Cisai; na '^eki policijski postaji, kamor so jgs odvedli neznanci. Glavni Jbrednik »Rude prava« in član l^rezidija CK KPC Oldi-ich Sve- «ka je moral zapustiti zgradbo Basopisa v spremstvu sovjetskih Vojakov. Skupina ministrov češkoslo- vaške vlade je objavila izjavo, v kateri poudarjajo, da trdno stojijo ob zakonito izvoljenih or- Stojijo ob zakonito izvoljenih Ustavnih in političnih organih. Okupacijo CSSR, do katere je J^išlo brez soglasja in vednosti češkoslovaške vlade, imajo za »iezakonito dejanje v nasprotju 2 mednarodnim pravom in so- cialističnim internacionalizmom. Časopisna agencija CTK poro- ča, da prejema na tisoče brzo- javk in sporočil, v katerih ljud- stvo izraža podporo državnemu in partijskemu vodstvu in obso- ja tujo okupacijo. Brzojavke prihajajo z množičnih zborovanj, iz krajevnih partijskih zdru- ženj, iz tovarn, sindikatov, in- stitutov, bank in drugih ustanov in organizacij. Pražani se danes zbirajo okrog oklepnih vozil s sovjetskimi vo- jaki okrog zgradbe praškega radia. Ulica, v kateri je radijska postaja, je polna avtobusov in tovornjakov. Električni vodi so prekinjeni. Ljudje, ki znajo rusko — na- daljuje CTK — in takšnih je dosti, posebno med mladino, so navezali razgovor s sovjetskimi vojaki. Pražani sprašujejo, za- kaj so prišli sovjetski vojaki in kaj mislijo o dogajanju. Praža- ni tudi dopovedujejo sovjetskim vojakom, da bi jih z zadovolj- stvom sprejeli in pozdravili, to- da ne v vlogi okupatorja. Vsi sovjetski vojaki samo ponav- ljajo, da so prišli osvobodit Cehe in Slovake izpod zahodnih Nem- cev, kakor so prišli tudi leta 1945 osvobodit Češkoslovaško. POLICIJSKA URA V PRAGI Sovjetske okupacijske oblasti so v pretekli noči uvedle do 5. ure zjutraj policijsko uro. Ukaz o tem je objavil poveljnik okupacij- sih sil za srednječeško oblast ge- neralporočnik Velička. Popolno podporo Čehom in Slovakom Kakor ves ostali svobodomiselni svet, je v sredo v zgodnjih jutra- njih urah tudi Ptujčane pretresla katastrofalna in brutalna novica, da so sovjetske, poljske, vzhodno- nemške, madžarske in bolgarske čete vkorakale v CSSR in jo oku- pirale. Zgodilo se je nekaj, česar smo se sicer bali, a je vendar to bojazen prepletalo upanje, da Sovjetska zveza kot socialistična velesila vendar ne bo posegla po skrajnem sredstvu — po sredstvu sile, terorja in okupacije. Kot vi- dimo, se je zgodilo prav to, kar danes z ogorčenjem obsojamo. V zvezi z vznemirljivimi dogod- ki na Češkoslovaškem, je bila v sredo ob 12. uri sklicana v Ptuju izredna seja komiteja občinske konference ZK Etuj. Na tej seji si> navzoči izrazili zaskrbljenost zaradi nezakonitega vdora čet pe- tih držav v CSSR. S seje so po- slali protestno brzojavko predsed- niku Titu, CK ZKJ in ambasadi CSSR v Beogradu. Predstavniki nekaterih ptujskih delovnih orga- nizacij so v imenu svojih delov- nih kolektivov izrazili ogorčenje zaradi vsiljevanja volje močnej- šega ter na drugi strani izrazili vso podporo češkoslovaškemu ljudstvu. Opozorili so tudi na ne- precenljivo škodo, ki jo povzroča oborožena intervencija ne samo Češkoslovaškemu ljudstvu, tem- več celotnemu mednarodnemii de- lavskemu gibanju. Kamorkoli smo se podali v sre- do v Ptuju, povsod smo naleteli na živahno komentiranje dogod- kov na Češkoslovaškem in na oster protest prebivalcev, ki naj- ostreje obsojajo agresijo, ki je ni- kakor ni mogoče opravičiti. Ljud- je so se zbirali v gručah na uli- cah, na delovnih mestih, na po- ljih, skratka, opazili smo odraz globoke prizadetosti vseh naših delovnih ljudi nad usodo Češko- slovaške, ki je postala čez noč žrtev agresije. Ko sem nekatere občane vprašal, kako ocenjujejo dogodke, so bili med njimi mnogi taki, ki zaradi osuplosti in ogor- čenja sploh niso mogli najti pri- mernih besed, s katerimi bi ob- sodili agresijo, ki je v bistvu zlo- čin in negacija vseh norm svetov- nega prava. Ce ob vsem tem ocenjujemo globoko solidarno prizadetost na- ših občanov ob tragičnih dogod- kih na Češkoslovaškem, vidimo, da izvira iz temeljev in korenin našega demokratičnega in samo- upravnega sistema. J. S. Obsodba agresije v Slovenski Bistrici Slov. Bistrica, 21. avgusta. Da- nes ob 19. uri so se sestali v Slo- venski Bistrici predstavniki skupščine občine in družbenopo- litičnih organizacij ter garnizije. Na sestanku so izrazili naj- ostrejšo obsodbo okupacije CSSR s strani sil varšavskega pakta ter soglašali, da je treba nuditi svobodoljubnim Cehom in Slo- vakom vso podporo. Puščice označujejo smeri, po katerih so »prijateljske« enote vdrle na Češkoslovaško TITOVA IZJAVA BEOGRAD, 21. avg. (Tanjug) — Predsednik republike Josip Broz Tito je dal na prošnjo direktorja Tanjuga tole izjavo: Sovjetski tanki včeraj na Vacla\skih namjestih, glavnem trgu v Pragi »Vstop tujih vojaških enot v Češkoslovaško, ne da bi jih kli- cala ali to odobrila legalna vla- da, nas je hudo vznemiril. S tem je kršena, poteptana suve- renost socialistične države in je prizadejan hud udarec sociali- stičnim in naprednim silam na svetu. Med svojim obiskom v Pragi in v pogovoru s češkoslovaškim vodstvom, s tovarišem Dubče- kom na čelu, sem se prepričal, da je to vodstvo trdno odločeno onemogočiti vsak poskus antiso- cialističnih elementov, da bi motili normalen razvoj demo- kracije in socialističnega proce- sa v Češkoslovaški. Skupni do- kument, sprejet ob tej priložno- sti, to potrjuje. Toda z zadnjimi dogodki so skupne sklepe šesterice v Bra- tislavi enostransko razveljavili, storili pa so ukrepe, ki bodo imeli daljnosežne in zelo nega- tivne posledice za vs6 revoluci- onarno gibanje na svetu.« Vprašanje: »Naše ljudstvo je zdaj zeio vznemirjeno in priča-^ kuje sklepe KZJ. Ali lahko kaj poveste o tem?« Odgovor: «Danes bo seja pred- sedstva CK ZKJ, pojutrišnjem, 2;j. avgusta, pa bo seja CK ZKJ, na kateri bomo zavzeli naše sta- lišče tako glede dogodkov na Češkoslovaškem kakor tudi gle- de nekaterih naših notranjih vprašanj.« Vprašanje: »Ali pričakujete, da bi v naši državi utegnilo pri- ti do manifestacij ali demon- stracij v zvezi s temi dogodki?« Odgovor: »Mislim, tako pa so- dijo tudi drugi tovariši iz pred- sedstva, da moramo ohraniti mir in hladnokrvnost in zato ne bomo dovolili kakšnih demon- stracij, iz katerih bi se lahko iz- rodile razne provokacije. Naš delavski razred in ljud- stvo v celoti imata dovolj dru- gih možnosti, da izrazita svoje nezadovoljstvo nad takšnim rav- nanjem nasproti socialistični državi.« Politika sile V sredo zjutraj smo zvedeli, da so sovjetske, poljske, vzhodno- nemške, madžarske in bolgarske čete vkorakale v CSSR in jo okupirale. Zgodilo se je torej, česar smo se bali zadnje tedne, čeprav smo se slepih z upanjem, da socialistična velesila vendar- le ne bo posegla po skrajnem sredstvu. Tanki, letala in čete petih čla- nic varšavskega pakta so nocoj razgnali to slepilo in pokazali vsemu svetu, da so besede pač samo besede, politika velesile — pa čeprav je socialistična — pa je pač politika sile. Napadalci opravičujejo akcijo s tem, da so češkoslovaški »par- tijski in vladni aktivisti« zahte- vali nujno pomoč, ker je baje v nevarnosti češkoslovaški sociali- zem. Neutemeljenost izgovora je tako očitna, da lahko služi kveč- jemu zaslepljevanju javnosti v deželah napadalkah, ki nima možnosti priti do objektivnih informacij. Zakonito češkoslo- vaško državno in partijsko vod- stvo je že uspelo povedati, da ni nikogar klicalo na pomoč in da obsoja intervencijo. Reakci- ja množic prav tako priča o po- polni neutemeljenosti izgovora. Zakaj torej intervencija? V frazi, ki jo uporabljajo napadal- ci — »strah za socializem v CSSR« — je mnogo resnice. Sa- mo drugačne, kot jo oni prika- zujejo. Resnica je, da so zaskrb- ljeni zaradi notranjega razvoja v CSSR po letošnjem januarju, kajti češkoslovaška partija je ob popolni podpori vsega ljud- stva krenila po poti izgradnje učinkovitejšega, bolj humanega, bolj demokratičnega socializma. Strah pred »okužbo« iz CSSR je glavni razlog, ki je pripeljal do intervencije, kajti tisti, ki si lasti- jo monopol nad socializmom, no- čejo in ne morejo dopustiti, da bi socializem kje lahko pokazal drugačen, boljši obraz od tiste- ga, ki mu ga dajejo oni. In še nekaj je treba priznati: da se to najbrž ne bi zgodilo, če ne bi bilo sporazuma med su- persilami — ZDA in ZSSR o in- teresnih sferah, o delitvi vpliva. Češkoslovaška je »resor« Sov- jetske zveze in od januarja sem so v ZDA ne enkrat dali vedeti, da se ne bodo vtikali v posle znotraj »sovjetske sfere«. Soočeni smo z najbolj grobim vmešavanjem v notranje zade- vo majhne države, ki nima opra- vičila v nobenih mednarodnih pravnih normah, v nobenem do- ločilu varšavskega pakta. Janez Stanič Svoboda: »Zahtevam trezen razum in mirno kri!«- PRAGA. 21. avg. Radio Praga je ob 8.26 oddajal mangetofonski po- snetek kratkega govora predsed- nika republike Ludvika Svobode, ki je dejal: »V zadnj?h urah je v naši državi nastal zapleten položaj. V seda- njem trenutku vam ne morem povedati ničesar več. kar bi po- jasnilo nastali položaj. Kot pred- sednik Češkoslovaške socialistične republike se obračam na vas z vso odgovornostjo, ki sem i o pre- vzel, ko sem prišel na ta položaj, in zahtevam od vas. da ohranite popolnoma trezen razum in mirno kri Zavedajte se svoje državljan- ske odgovornosti in v interesu na- še republike nikar ne dopustite, da bi prišlo do nepotrebnih akcij. Z dostoianstvenostio in disciplino, ki ste jo pokazali v minulih dneh. počakajte na nadalinie ukrepe u- stavnih organov države.« Stran 2 TEDNIK — petek, 23. argasfa 1968 Stran 2 Beno ZufKindč v Slov. Bistrici Mnogo odprtih vprašanj v minulih dneh je zvezni poslanec in sekretar glavnega od- bora SZDL Jugoslavije obiskal nekatere občine v vzhodni Slo- veniji. V ponedeljek, 19. avgusta, je obiskal bistriško občino, kjer se je z vidnimi družbenopolitičnimi delavci, gospodarstveniki ter predstavniki skupščine občine pogovoril o nastajajočih problemih in njihovem reševanju. Razprava o gospodarstvu je pokazala na nastajajoče pro- bleme, ki jih bo treba reševati skupno in z več posluha. Pred- vsem se bo treba bolj obrniti na potrebe, za katere dela bistriš- ka industrija. Posebej bo treba raziskati tržišče, tudi domače, da se bo proizvodnja lažje proda- la in prilagodila trgu. Tukaj bo- do morali svoje narediti repub- liški in zvezni organi, ki so do sedaj potrošili za raziskavo tr- žišč precejšnja sredstva, kar pa še ni dalo nobenih otipljivih re- zultatov. Kmetijska politika in stanje v kmetijstvu, predvsem pa v bistriškem sadjarstvu, je zavze- la precej časa. Ugotovili so, da ni nobenega republiškega in zveznega organa, ki bi usmer- jala kmetijstvo. Predvsem .se čuti premajhna povezanost med tržiščem in proizvajalci. Trgo- vina, ki se je v zadnjem času močno organizirala in zavzela nekak monopolističen položaj, precej zavira kmetijsko proiz- vodnjo, kar je posebno čutiti v prodaji živine in sadja. V bistri- ški občini predstavlja v jesen- skem delu leta največji problem »kmečko« sadje, ki ga pridela- jo kmetje, kmetijski kombinat pa ne najde za to sadje potroš- nika. Zaradi tega so diskutanti in pa Beno Zupančič poudarili, da se bodo morali kmetijci med seboj tesneje povezati in nastopiti or- ganizirano, da potrošnik ne bo plačeval sadja in drugih pridel- kov našega kmetijstva po tri- kratnih ali celo višjih proizvod- nih cenah. V razpravi je bilo še precej govora o obrtništvu, avto pre- voznikih, privatnih gostilničar- jih ipd., ki so s svojo iznajdlji- vostjo zaslužili precej denarja, vendar pa v bistriški občini to ni tako močno prišlo do izraza. Pretiranemu bogatenju bo mo- rala narediti konec učinkovitej- ša davčna kontrola, ki bo v kratkem uvedena v občini. Precej govora je bilo tudi o šolstvu, ki je v išistriškl občini na enem od zadnjih mest v re- publiki, ne toliko po rezultatih kot po materialnem stanju. Be- no Zupančič je poudaril, da bi morali ponekod program osem- letk nekoliko spremeniti,, pred- vsem v izrazito kmetijskih pod- ročjih Tod so rezultati osemlet- nega šolanja precej porazni. O tem nam govori tudi podatek, da osemletnega šolanja v Jugo- slaviji ne konča niti 50 odstot- kov Šoloobveznih otrok. Pred- vsem bo treba urediti tudi ma- terialno in finančno stanje pro- svetnih kadrov. Razen tega bi morali posebej stimulirati tisti prosvetni kader, ki uči v hujSih razmerah in slabših pogojih, ne pa da je tak kader celo slabše plačan. Samoprispevki, visoke davšči- ne ipd. so bili nadaljnja tema v precej živahni razpravi. Po- udarili so, da se bo sčasoma mo- ralo prenehati s prostovoljnimi dajatvami občanov, predvsem ti- stih na podeželju, ki morajo dvig družbenega standarda, kot so ceste, trgovine ipd., sami fi- nancirati. — b Kam s profe- sionalnimi iun tcioDani? Potrebno se je odločno zoper- staviti večanju števila profesio- nalnih funkcionarjev in daljše- mu zadrževanju istih ljudi na profesionalnih političnih funkci- jah. To odločno stališče, zabele- ženo v resoluciji CK ZKJ o kad- rovski politiki, temelji na dej- stvu, da so z razvojem samo- upravljanja ustvarjeni pomemb- ni rezultati v zoževanju družbe- nih temeljev političnega profe- sionalizma. Določeni uspehi v zmanjševa- nju števila profesionalnih poli- tičnih kadrov se zrcalijo prven- stveno v zmanjšanju števila profesionalcev, mnogo manj pa v radikalnem zapiranju izvorov, iz katerih prihajajo novi profe- sionalni politični kadri. V 1950. letu je bilo v ZK 11.930 profesionalcev. To število pa se je zmanjševalo, tako da jih je bilo leta 1964 1123, lani pa le še 1105. Val deprofesionalizacije je za- jel tudi dru^e družbenopolitič- ne organizacije. V Socialistični zvezi je bilo 1964. leta 1109 pla- čanih funkcionarjev, sedaj pa jih je samo 504. Podobno je z Zvezo mladine. Nasprotno te- mu pa je poraslo število profe- sionalnih političnih delavcev v Zvezi borcev in v sindikatih. Povečanje števila političnih funkcionarjev je zapaženo tudi v republiški in zvezni skupščini, pa tudi v zvezni upravi. To je posledica koncentracije kadrov zaradi rotacije in nemožnosti odhoda teh ljudi na druga de- lovna mesta. Podobne tendence so zapažene tudi v občinskih skupščinah. Glede na to je v resoluciji o kadrovski politiki, v delu, ki se nanaša na politični profosionalizem, podčrtano, da je opustitev razporejanja kadrov izzvala negotovost in odpor pro- ti zapustitvi delovnega mesta zaradi izvolitve in prevzema družbene funkcije. Zato ie tre- ba, kakor poudarjajo, regulira- ti s predpisi pravice in dolžno- sti posameznikov in njihovih delovnih organizacij. Naloga ko- munistov v delovnih in drugih organizacijah je, da zagotovijo možnost ponovne vključitve na delovno mesto vsem tistim, ki so zaradi prev7ema dn.'7hrne funkcije začasnem zapustil' ^d^v- no organizacijo. D. R, Refc! piš^oncev v kaoperaci|l Kl|ub fveganfu uspeh Težave, ki nastopajo v kmetij- ski proizvodnji privatnega sek- torja, so iz dneva v dan večje. Razdrobljena kmetijska proiz- vodnja, ki ni blagovnega znača- ja, bo tudi v bodoče v težkem položaju. To predvsem zaradi tega, ker ta proizvodnja ni spe- cializirana in ne proizvaja za trg, ampak bolj za lastne potre- be, in če je nekaj viškov, so le- ti naprodaj. Za take viške se pa težko naj- de kupec in tudi organizacija odkupa je precej draga. Zaradi tega in še zaradi mnogih dru- gih problemov, o katerih sedaj ne bi razpravljali, je potrebno, da se kmetovalci čimprej odlo- čijo za specializirano proizvod- njo in tako postanejo blagovni proizvajalci. Nekaj pozitivnih primerov je že na terenu AKZ Lenart. Če- prav o kooperaciji govorimo že precej Časa, se le-ta težko raz- vija iz prvotnih najenostavnej- ših oblik v bolj organizirane Čeprav so še danes redki pri- meri, da bi se kmetovalci odlo- čili za tako proizvodnjo, vendar so, in upajmo, da bodo ti pri- meri vse pogostejši. V Agrokombinatu KZ Lenart so mi povedali, da imajo na te- renu že nekaj kmetovalcev, ki redijo od 10 do 50 glav goveje živine, in pa take, ki redijo let- no več tisoč piščancev. Zaradi tega sem poprosil inž. Evgena Udiljaka, ki vodi kooperacijo na obratu Lenart, da me popelje k enemu izmed teh rejcev, da bi lahko njegove izkušnje posredo- val našim bralcem. Inž. Udiljak mi je rade volje ustregel, sedla sva v fička in se odpeljala k Feliksu Dajčmanu v Močno. Ko sva se u.stavila na dvori- šču, sem opazil, da preurejajo gospodarske prostore. O reji piščancev mi je Feliks povedal naslednje: Z rejo piščancev se je začel ukvarjati lani avgusta. V ta na- men je vzel v najem od AKZ hleve in sklenil z njimi koope- racijsko pogodbo. Pogodba te- melji na finančnem obračunu. Lansko leto je vzredil dva tur- nusa po 3500 piščancev. Letos je oddal že pet turnusov po 3500 piščancev, dva turnusa pa še sedaj redi: eden bo primeren za oddajo v nekaj dneh, drugi pa je na začetku. Tako je Feliks proizvedel ca. 40 ton mesa v enem letu. Za to je porabil 110 ton krmil. Zadruga mu je do sedaj kreditirala vse, vložil je le delo, elektriko in steljo. Poprečno težo piščancev, to je 1,60 do 1,70 kg, dosega v sedem- desetih dneh in s tem doseže 0,75 din po kg prirastka. S tem zasluži od 3000 do 4500 dinarjev mesečno. V bodoče namerava to proiz- vodnjo še razširiti; v ta namen namerava odkupiti prostore od AKZ in jih adaptirati tako, da bo lahko imel v zimskih mese- cih po 7000 kljunov hkrati, v letnih pa 10.000. Zaslužek je lep in z razširit- vijo proizvodnje bo še večji, vendar pa je pri tem tveganje tudi zelo veliko. Za takšno proizvodnjo je po- trebno veliko prizadevanja in strokovne usposobljenosti, ker ni vse tako enostavno, kakor se kaže na prvi pogled. Zadruga orizna le 3 odst. pogina, in če je pogin večji, gre v celoti na nje- gov račun. Pri tako velikem številu piščancev pa je treba ve- liko truda in pazljivosti, da ni pogin večji. Večkrat bi Se na- stala katastrofa, če ne bi ob pravem času in pravilno posre- doval. Tako se mu je pripetilo, da ni imel šipe pri roki in je dal namesto nje na okno polivinil Veter ie polivinil strgal in pi- ščanci so se prestarašili ter le- teli vsi na kup. Trajalo je več kot uro, da jih je pomiril in kup razmetal. Ce mu to ne bi uspe- lo, bi se mnogo piščancev zadu- šilo. Torej poleg uspeha, ki se da doseči z rejo, je tudi precej- šnje tveganje. Kje pa ga prav- zaprav ni? Vse življenje je prav- zaprav tveganje, in če bomo ho- teli uspevati, bomo morali to prevzeti na svoja ramena. Tako je pravzaprav pri vsaki stvari. Tveganje lahko zmanjšamo le s strokovno usposobljenostjo in skrbnostjo. Toš •TAU8CB IZVRŠNEGA SVETA tKUPiCiNB SR 9LOVVNIJB aSSDDBA VOJAŠKE INTERVENCIJE Prejeli smo naslednje sporoor- skih visokošolskih zavodov Dra- go Jančar Sledila je pesem če- škega p>esnika Havličke, ki jo je recitiral član SNG Maribor Marjan Bsčko Adi Zunec. Je izrazil solidarnost mariborskih delovnih kolektivov s češkim ljudstvora Zatem je spregovo- ril Jožef H iz Prage, ki se '■nudi na iopustu v Mariboru: • NailepSfi hvfllft vam vsem za pomoč, ki ste nam Jo ponudili kot turistom. Poplačali vam bomo pri nas doma, ko bomo imeli za to priložnost Sedaj ne moremo domov. Čeprav letos pri nas ni bilo nobenih Inciden- tov in je naš narod ves čas pod- piral svobodno izvoljeno vlado, je prišlo do teh groznih dogod- kov. To, kar se je danes zgo- dilo, mi je vzelo besedo. Do- godki me spominjajo na leto 1939. ko so nemški nacisti na- padli našo državo.« Zatem se Je oglasil danski študent Jens Damsgard, ki se je pred kratkim mudil na CeSko- slova.5kem: »Vsi ljudje, ki sem jih srečal na Češkoslovaškem, so bili veseli zavoljo ugodnega razpleta dogodkov. Vzklikali so svoji vladi in tovarišu Dubčku Bil sem v Pragi, ko je prišel na obisk vaš pred.^p^dnik Tito Pri- znati m.orain, da takega spre- jema še nisem videl.« Po odlomku iz romana slo- vaškega pisatelja Ladislava Mnačka Okus oblasti, ki ga Je prebral Marjan Bačko, je spre- govoril predsednik komisije zs ideološko-politična vprašanja pri odboru zrveze študentov ma- riborskih vi sok ošol sikih zavo- dov Janez Svanjcer, ki se Je pravkar vmil Iz Ljubljane. Se- znanil je udeležence ztiorovanja z resolucijo ljubljanskih štu- dentov, potem pa so prebrali tudi protestno resolucijo z ma- riborskega zborovanja. Poslali Jo bodo predsedstvu CK ZKJ, vsem ambasadam dežel, katerih čete so zasedle CvSSR, in češko- slo\'aškemu veleposlaništvu I »Mariborski študentje In mla- dina, zbrana na nocojšnjem zborovanju, z vso ogorčenostjo obsojamo nasilje nad CSSR. Pre- pričani smo, da socializem v Če- škoslovaški ni bil ogrožen in Je potemtakem vsak poseg '' oboroženo silo neupravičen tel pK>meni teptanje najosnovnej' ših pravic nekega naroda Pod' piramo če5ko.';lovaško ljudstv« v borbi za neodvisni>.<;t Zahte' vamo takojšen umik vseh če varšavsikgea pakta s češkoslova škega ozemlja!« 3.C Hajek v New York j Po nalnovelSIh porcuMlih 1e ^ škoslovašk) zunanil minister lek odDotoval danes donoldnej letalom iz Beograda orek FrafJ furta v N<»w York kler se bo ud' Ipžil 7r.?prisn's vamnetn^sa svet* ki ra/D-nvH^ o trenutnem t>ol' žaju v CSSR. I gtran 5 TEDNIK — petek, 23. avgusta 1968 Stran 3 ^.letnico vstaje Slovenskega Primorla jo proslavila /sa Slovenija jfEDELJO, 15. SEPTEMBRA, BO V NOVI GORICI OSREDNJA .'OSLAVA 25-LETNICE VSTAJE LJUDSTVA SLOVENSKE- \ FRIMORJA. S TO PROSLAVO BOMO SLOVENCI POVE- 41,1 TIDI 25-LETNlCO ZBORA ODPOSLANCEV SLOVEN-, JeGA naroda v KOCEVJU in 25-LETNICO II. ZASEDANJA yjs<)JA, KI POMENI ROJSTVO NOVE JUGOSLAVIJE IN NA »TrKEM JE BIL MED DRUGIMI SPREJET SKLEP O PRI- .JLCITVI SLOVENSKEGA PRIMORJA IN ISTRE K JUGO- r^VUI. POKROVITELJ PROSLAVE BO PREDSEDNIK SFRJ JOSIP BROZ TITO. RAČUNAJO, DA BO NA OSREDNJI PROSLAVI V NOVI OBIC! OKROG 100.000 UDELEŽENCEV. IZ PTUJSKEGA IN jIVlOSKEGA OBMOČJA PRIČAKUJEJO VSAJ 1200 UDELE- cnCEV. (jlavni nosilec organizacije za lelcžbo na tej vseslovenski jni{4>staciji je Socialistična g2a delovnega ljudstva. Zato jQ se obrnili na podpredsedni- I občinske konference SZDL juj Jožeta Stropnika, da bi odgovoril na nekaj vpra- „j glede tega praznovanja. IVKO POTEKAJO PRIPRAVE 4 OBMOČJU PTUJSKE OB- I CINE? Občinska konferenca SZDL tuj je že pričela z u.streznimi (litičnimi in organizacijskimi •ipravami, da bi se proslave v ovi Gorici udeležilo kar naj- ič naših občanov. Ptuj je pre- ij oddaljen, zato bo potrebno liko več organizacijskega de- , K sodelovanju pri tej po- Etnbni akciji smo povabili tu- vse družbenopolitične organi- ;ije v občini. Vsaka organiza- a bi naj imenovala svoje za- upnike v pripravljalni odbor iroma določneje povedano — pripravljalni štab, ki bo po ranih podatkih o udeležencih :repal, koordiniral in organi- 'al njihov prevoz. iKO STE SI KONKRETNO LMISLILI ORGANIZACIJO tEVOZOV V NOVO GORICO? Prevoz bomo organizirali v ivnem na tri načine. 1. Iz Ptuja bomo organizirali seben vlak, nekaj vagonov bi ključih za ormoško območje, mogrede naj omenim, da bo ;eben vlak vozil tudi iz Prek- irja. S tem posebnim vlakom ^ bi potovali predvsem sred- r.iMska in vajenska mladina pa tudi vsi tisti občani, ki se bodo želeli udeležiti proslave in liaajo druge možnosti prevoza. 2. Delovnim organizacijam Uporočamo, da naj najamejo Mobuse za prevoz svojih de- dcev oz. članov kolektivov, ^iimo celo, kjer je to možno, I bi odpotovali že dan prej in si med potjo ogledali še dru- znamenitosti in zanimivosti domovine. Možnih je več leri vožnje. To zlasti priporo- čamo tistim delovnim organiza- cijam, ki svojim delavcem niso mogle izplačati nadomestil za vožnjo na letni dopust. Upamo, da bo večina delovnih organiza- cij to našo zamisel upoštevala in tudi izvedla. 3. Poleg tega upamo in raču- namo s tem, da bo precej ude- ležencev iz ptujske občine po- tovalo s svojimi osebnimi avto- mobili. Organizirali smo tudi že potrebno, da se bodo vsi ti ude- leženci prijavili. To je treba za- radi tega, da bi lahko s pomoč- jo avto-moto društva organizi- rali skupno pot. Upoštevajoč dejstvo, da bo takrat izredno gost promet na vseh cestah, bi bila taka skupna vožnja varnej- ša in s pomočjo AMD bi posa- meznim voznikom lahko nudili tehnično in drugo pomoč, če bi pač ta komu bila potrebna. v. ZA KONEC SE MORDA VASE OSEBNO MNENJE, NA KOLI- KO UDELEŽENCEV RAČUNA- TE Z OBMOČJA PTUJSKE OB- ČINE? To slavje bo za vse Slovence zelo pomembno. Dejansko bo prav tako pomembna politična manifestacija naše slovenske nacionalne enotnosti v okviru jugoslovanske skupnosti naro- dov, kot je npr. bilo zborovanje na Okroglici pred petnajstimi leti. Zato upravičeno upamo, da se bo slavja v Novi Gorici ude- ležilo vsaj toliko ptujskih obča- nov kot takrat, t. j. okrog tisoč. Glede na neprimerno razvitejša prometna sredstva pa lahko re^ alno računamo še z večjo ude- ležbo. Temu mnenju se lahko po- vsem upravičeno pridružimo. Kajti Slovensko Primorje je vsakemu izmed nas še posebno dragocen kos naše slovenske zemlje. Slovensko Primorje, raz- bičano v enajstih soških ofen- zivah prve svetovne morije, se spominja letos še ene — tragič- ne obletnice, t. j. .50-letnice ita- lijanske okupacije. Rapalska pogodba je ta lep kos slovenske zemlje pravno dodelila Italiji. Takrat se je za6el boj primor- skega ljudstva za njegov nacio- nalni obstoj. Skraja so še imeli precej opore v KP Italije. Toda potem je prišel fašizem. Leta 1926 je fašistična vlada prepovedala vse, kar je bilo slovenskega in politično napred- nega na Primorskem. Prepove- dana je bila tudi KPI. To je bil začetek ilegale za komuniste in tudi nacionaliste. Tisoči so mo- rali zapustiti svoje domove, pa- dale so številne žrtve, Bazovica itd. Tako je prišlo leto 1941, ko so fašisti vse Slovence kot na- rod obsodili na smrt. Toda prav po zaslugi KP Slovenije se to ni zgodilo. Že novembra 1941 so bili postavljeni okrožni komiteji KPS in odbori OF za goriško, kraško, tržaško, vipavsko in tolminsko okrožje. Tako Pri- morska ni prav nič zaostajala za drugimi predeli Slovenije. Na- rodnoosvobodilno gibanje in oborožen upor sta se vse bolj širila. Slednjič je gibanje ob padcu fašizma in ob kapitulaci- ji Italije septembra 1943 prera- slo v splošno vstajo ljudstva Slovenskega Primorja. Čeprav je boj za nacionalno in razredno osvoboditev zahteval še mnogo žrtev, so primorski ljudje za vedno ostali gospodarji na svoji zemlji. Zato je 25-letnica vstaje ljudstva Slovenskega Primorja praznik nas vseh. P. Fideršek Psihititrieni oddelek ptujske bolnišnice v armožu Nenehna skrb za paciente Psihiatrična bolnišnica v Or- možu je po svoji organizacijski strukturi oddelek bolnišnice dr. Jožeta Potrča v Ptuju. To je so- razmeroma mlad zavod, v kate- rem najdejo zatočišče duševno in živčno bolni iz sorazmeroma velikega območja naše republi- ke. Večinoma so tukaj bolniki od štirinajstega leta starosti na- prej, ki so na psihiatričnem opa- zovanju in zdravljenju. Ko sem se pred nekaj dnevi mudil v tem ormoškem zavodu, me je že na zunaj presenetilo zelo lepo urejeno okolje. V raz- govoru s šefom bolnišnice dr. MILANOM MOZETIČEM in z dr. EMILOM VENGUSTOM sem zvedel marsikaj zanimivega o tem zavodu. Bolnišnica v Ormo- žu razpolaga s 140 posteljami ki so več ali manj vedno zase- dene. Razmerje med moškimi ir ženskimi pacienti je poprečne 2:1, kar kaže, da moški bolniki prevladujejo. Bolnišnica funkci- onalno zelo uspešno deluje, saj imajo v njej skoraj vse potreb- ne medicinske instrumente za uspešno zdravljenje tovrstnih bolnikov. Da so uspehi zdravlje- nja še večji, je v marsičem vzrok tudi v uspešnem sodelo- vanju z matično bolnišnico v Ptuju, z mariborsko nevropsihi- atrijo ter z drugimi tovrstnimi zdravstvenimi ustanovami v re- publiki. V psihiatrični bolnišnici v Or- možu tožijo, da imajo premalo strokovnega — medicinskega kadra, saj pride na enega zdrav- nika mnogo več bolnikov, kot je svetovno poprečje. Njihov de- lovni dan je praktično nepreki- njen in delajo v treh izmenah, kar narekuje predvsem specifič- nost obolenj njihovih pacientov. Oskrbni dan v bolnišnici je so- razmeroma drag, vendar v tre- nutnih razmerah z nižjimi po- stavkami ne bi mogli shajati. Da stroški oskrbnega dne niso še večji, pripomore lastna ekono- mija, kjer pridelajo precej ze- lenjave, sadja in gojijo nekaj prašičev. Z domačim pridelkom zelenjave občutno zmanjšajo stroške prehrane, saj je mnogo cenejša kot pa kupljena na tr- gu. Stroške zdravljenja za ne- katere bolnike krijejo občine, iz katerih izhajajo oskrbovanci, še vedno pa je tudi precej samo- plačnikov. Ko sem si med razgovorom ogledal nekatere oddelke, sem bil začuden nad izredno higieno in čistočo v vseh prostorih od hodnikov, spalnic, kuhinje, sani- tarij, skratka, vse je bilo na svojem mestu in v nenehnem čiščenju. Res je, da je higiena alfa in omega za tozadevne zdravstvene ustanove, vendar se mi zdi, da bi si lahko vzela za vzgled ormoško bolnišnico mar- sikatera zdravstvena ustanova, ki zdravi povsem razsodne in duševno neprizadete bolnike. Delo zdravstvenega in celotne- ga osebja je v tej bolnišnici gle- de na duševno stanje nekaterih bolnikov izredno težavno, ven- dar je v njihovih očeh človek ostal človek, potreben in tudi deležen vse pozornosti in zdrav- niške nege. Zdravstveno osebje, ki dela v bolnišnicah z duševno povsem zdravimi bolniki, čuti uspeh svojega dela in toplo hva- ležnost svojih pacientov, med- tem ko duševno in živčno bolni tega včasih ne morejo in ne Enajo pokacati. Nekateri t«žji bolniki vidijo v vsakem Edrav- niSkem posegu In nudenju po- moči zlo in krivico ter jo kot takšno tudi sprejemajo. Zdrav- stveno osebje sprejema vsako tovrstno izkazano nehvaležnost kot toplo ljubezen, ki jo vrača svojim bolnikom. Vzljubili so svoje delo in svoje paciente, ki jim na human način pomagajo, da ne bi postali popolna žrtev strahotne igre narave, ki se mnogokrat tako neusmiljeno po- igra s človekovim življenjem. .1, S. Psihiatrična bolnišnica v Ormožu Krajša delovna doba da ali ne? Zadnji kongres Zveze sindika- tov Jugoslavije je sprejel več resolucij. Med najinteresantnej- šimi je vsekakor tista, ki govo- ri o skrajšani delovni dobi. Po- sebej aktualno pa postaja to vprašanje sedaj, ko je ustavno sodišče Jugoslavije zavrnilo po- kojninski zakon in naročilo zvezni skupščini, da do prihod- njega avgusta izdela novega. Precej delegatov na šestem kongresu se je zavzemalo za skrajšanje delovne dobe. Toda to skrajšanje, so poudarili, naj ne bi bilo administrativno. De- lovna doba bi se morala namreč deliti po vrsti dela. Kajti jasno nam je vsem, da fizični delavec pri petdesetih ne more nikoli narediti toliko na svojem delov- nem mestu, kot administrator. Zaradi tega bi se morala delov- na doba diferencirati v dobi 35 do 40 let. Seveda pa je ob skrajšanju delovne dobe potrebno misliti tudi na posledice, ki bi jih tak- šno skrajšanje sprožilo. Pred- vsem je vprašanje sredstev in kakšne bi bile pokojnine. Vpra- šanje je, ali bi morali pokojnine zmanjšati ali pa bi še bolj obre- menili delovne organizacije. Ob- staja pa še rešitev v progresiv- nem obdavčenju dohodka. Seveda bo do prave razprave o skrajšanju delovne dobe pri- šlo šele v jesenskem delu leta. Kljub temu se že sedaj čuti na- peto ozračje pred bitko, ki bo nastala. Takoj po kongresu je bilo čuti mnogo zagovornikov sedanje delovne dobe. Komu bo uspelo zmagati v tej bitki? Vsekakor je vpraša- nje, ali bo naša družba sposob- na prenesti težo novih obreme- nitev, ki bi jih prineslo skraj- šanje delovne dobe. Kakor obstaja na eni strani strah, da bi bilo vsako leto pre- cej več upokojencev, je treba upoštevati, da bi bilo vsako leto tudi več prostih delovnih mest, na katera bi prihajali mladi, ki čakajo na zaposlitev. Torej bi imelo skrajšanje delovne dobe tudi pozitivne posledice. Tudi Rogoznica in Spuhija bosta v "kratkem dobili vodovod V teh dneh lahko opazite na cesti dr. Jožeta Potrča v Ptuju večjo skupino delavcev, ki kop- ljejo kanal in polagajo vodovod- ne cevi za uresničitev že dolgo- letne želje Rogozničanov, da bi se tudi oni priključili na ptujski vodovod. V zvezi s to gradnjo sem se oglasil na Komunalnem podjetju Ptuj, kjer mi je pomočnik di- rektorja ŠTEFAN JOHA pove- dal naslednje: Komunalno podjetje Ptuj je začelo v letošnjem letu uresni- čevati že dolgoletne načrte in obljube, ki so jih dali občanom iz Rogoznice in iz Spuhlje, da bodo tudi te kraje preskrbeli z zdravo pitno vodo, ki je, kot vsi dobro vemo, naša vsako- dnevna nujnost in potreba. V obeh navedenih krajih so dela trenutno v polnem teku in bodo po predvidevanjih končana v le- tošnji jeseni. V kanale vgrajuje- jo plastične vodovodne cevi, ki so po mnenju strokovnjakov mnogo boljše in jih je lažje montirati. Zainteresirani občani za pri- ključek na vodovod prispevajo za dograditev vodovoda 180.000 starih dinarjev, od tega 90.000 starih dinarjev za gradnjo glav- nega voda in 90 000 starih dinar- jev za hišni priključek. Razlika sredstev je v glavnem v kredi- tih, ki jih je v ta namen najelo Komunalno podjetje Ptuj. Komunalno podjetje Ptuj si resno prizadeva tudi, da bi v letošnjem letu rešilo vprašanje vodovoda na Selški cesti od Turnišča proti Selam in na Mejni cesti. Vodovod bodo gra- dili pod enakimi pogoji in s fi- nančnimi prispevki kot na Ro- goznici in v Spuhlji. Komunalno podjetje nadalju- je tudi z deli pri ureditvi kana- lizacije mesta Ptuj. Največ pre- glavic jim povzročata Mikloši- čeva in BezJakova ulica, kjer se zemlja na kanalu še ni dovolj sesedla, da bi lahko nanj polo- žili tlak ali pa ulico asfaltirali. V Komunalnem podjetju se v celoti zavedajo tega problema, ki nastaja ob deževnem vreme- nu, ko se v kotanjah nabira vo- da, s katero vozniki brezobzir- no škropijo mimoidoče potnike, ter v sušnih dneh, ko se dviga na teh ulicah dimna zavesa, ki gre Ptujčanom že precej »na jetra«. To vprašanje bodo v kratkem vsaj za silo rešili s ta- ko imenovano začasno protipraš- no asfaltno plastjo, ki jo bo spo- mladi, ko se bo zemlja na kana- lu dovolj sesedla, zamenjala trajnejša ureditev obeh navede- nih ulic. J. S. Pri polaganju plastičnih vodovodnih cevi so bili navzoči tudi nekateri dom^^či in tuji strokovnjaki ^_ Omnt iE DOBIL LEPO POROČNO Na območju občine Ormož so imeli do nedavnega sedem kra- jevnih matičnih uradov, za ka- tere bi lahko rekli, da po svoji opremljenosti in tudi po poteku mnogokrat ne preveč slavnost- nega ceremoniala niso dali sve- čanemu aktu sklenitve zakon- ske zveze tistega poudarka in resnosti, kot ga takšen »uso- den« življenjski »da« zasluži. V razgovoru s tajnikom skup- ščine občine Ormož Danilom JELENOM sem zvedel, da so s tem mesecem dobili v Ormožu lepo urejeno centralno poročno dvorano, s kakršno se lahko le malokje pohvalijo. V Ormožu so se glede na že navedeno stanje znašli pred dvema odločitvama: ali porabiti precej denarja za ureditev pro- storov oziroma poročnih dvoran v vseh večjih krajevnih centrih ali pa porabiti razpoložljiva sredstva za ureditev centralne poročne dvorane v Ormožu. Slednjič so se seveda odločili za zadnjo možnost. Novo urejena poročna dvora- na je v ormoškem gradu, kjer je tudi uprava občinske skup- ščine. Za opremo dvorane so po- rabili okrog tri milijone S din, kar ni malo. a je verjetno manj, kot bi porabili za ureditev sed- mih dosedanjih poročnih dvo- ran. Težišče ureditve centralne F>oročne dvorane za občino Or- mož ni samo v finančnem efek- tu, temveč je predvsem pouda- .^ek na resnosti in svečanosti poroke kot odločilnega življenj- skega dogodka, ki je navadno enkraten v življenju, in je zato prav, da je opravljen v ustrez- nem prostoru s svečanim obe- ležjem. Ormoška poročna dvorana s svojimi znamenitimi freskami in z dragocenim lestencem je res nekaj posebnega, kar se člo- veku vtisne v spomin. J. S. V Cirkulanah nova poslovalnica Panonije Pretekli četrtek je v Cirkula- nah trgovsko podjetje Panonija odprlo novo preurejeno poslo- valnico. To mu je uspelo po daljšem času, ko je dobilo po- trebne prostore za razširitev. Nova poslovalnica je precej večja od prejšnje, prav tako pa je že v prvem tednu poslovanja narasel tudi promet. Lokal je iz- redno okusno opremljen, doma- čini pa so z njim zadovoljni. Razen prebivalcev Cirkulan se poslovalnice poslužujejo tudi občani iz Brezovec, Velikega vr- ha. Paradiža, Pohorja, Dolan, Gradišča, Slatine, Pristave in od drugod. Sami pa pravijo, da imajo sedaj veliko večje vese- lje hoditi nakupovat v novo in lepo urejeno poslovalnico. Ker smo ob našem obisku za- tekli v poslovalnici tudi direk- torja trgovskega podjetja Pano- nija JANKA VOGRINCA. smo ga vprašali, kako mislijo z od- piranjem novih lokalov v bodo- če. V zadnjem obdobju smo našo trgovsko mrežo že precej razši- rili. Tu mislim predvsem na center Ptuja, prav tako pa tu- di na podeželje. V mestu smo do sedaj odprli oziroma preure- dili in renovirali osem posloval- nic, medtem ko sedaj urejamo novo poslovalnico za kemikali- je v Lackovi ulici. Na podeže- lju pa je v Cirkulanah že to sedmi lokal v zadnjem obdobju, ki smo ga renovirali. S takšno politiko mislimo na- daljevati tudi naprej, ker smo ob prevzemu teh trgovin to na- šim občanom tudi obljubilL Kljub temu da is dela zahte- vajo prece.; .sredstev, smo večino prispevali sami. — b Kdor zna, zna Prejšnji teden je bilo v Ptuju izredno živahno. Največ pa je bilo podeželskega prebivalstva, ki je cerkveni praznik izkoristilo za nakup v mestu. Tak naval so izkoristile mnoge poslovalnice in postavile prodajne stojnice kar na plačnikih. Ena takšnih stojnic trgovskega podjetja Izbira je tudi na našem posnetku. hlmu S']0¥enska Bistrica! bnam omogočiti hakoDravnost spremenjenega družbenega ožaja žensk, njihove enako- 'vne in resnične svobode ni eoče doseči, če ostanejo žene livni objekt, za katerega mo- tiekdo skrbeti. Zato je treba njihovo emancipacijo doseči 'O stanje v družbi, da se bo- žene enakovredno vključile ■^Zajčki!« Tudi sama mi je po- vedala, da res goji kunce. Nato me je vprašala, če verjamem, da se kunci parijo s podganami. »Jaz že ne,« sem ji dejal. »Jaz tudi ne,« se je zasmejala, »če- tudi mi nekateri to pravijo.« Ob slovesu od vseh v trgovi- ni sem mislil: Ob prvem večjem nakupu se bom o vsem prepri- čal. Toš Branko, Nada in Irena Novak iz Velike Nedelje Za drvmi pride še ■i »a m mm M ""^ _ obiranie hmeiia Ko sem v soboto z žal malo »novinarske sreče« križaril po Veliki Nedelji, me je pot med drugim zanesla tudi na dvorišče kmetijskega kombinata Jeruza- lem Ormož — obrat Velika Ne- delja. Na dvorišču sem najprej srečal skupino delavk, ki so z grabi jami in vilami na ramenih hitele na travnike sušit otavo. Zelo se jim je mudilo, in kako se jim ne bi, saj je ta dan po dolgem času zopet posijalo sicer že precej medlo poletno sonce. Nenadoma rne je pritegnila skupina treh otrok, ki so se prav po moško gnetli ob veli- kem kupu nažaganih drv in vsak s svojo sekiro cepali so- razmeroma velike štore, ki so jim bili s težavo kos. Ob pogle- du nanje sem pomislil — no j a, zanimiva in pridna delovna sku- pina, ki v teh počitniških dneh tako udarniško dela. V trenutr ku smo se znašli sredi živahnega razgovora, v katerem sem naj- prej zvedel, da so mladi delav- ci vsi iz iste družine, in sicer tri- najstletni BRANKO, učenec sed- mega razreda osnovne šole, enajstletna NADA, učenka še- stega razreda, in desetletna IRE- NA NOVAK, učenka petega raz- reda osnovne šole Velika Nede- lja. BRANKO kot najstarejši je bil med njimi najbolj zgovoren. Povedal mi je, da sta njihova ata in mama zaposlena v kme- tijskem kombinatu in da so tre- nutno pač sami doma in cepajo drva za delavsko kuhinjo. Za opravljeno delo so jim obljubili primerno plačilo, ki ga bodo koristno porabili za nakup šol- skih potrebščin in drugih »važ- nih« stvari. Vsi v en glas so mi tudi povedali, da to delo z vese- ljem opravljajo, saj je zanje po- čitniško brezdelje v teh hladnih dneh, ko se ne morejo kopati, hujše kot takrat, ko obiskuje- jo šolo. Kot vsa dosedanja šol- ska leta se je tudi letošnje leto zanje uspešno končalo. Kot da bi se bili dogovorili, je njihov uspeh skoraj povsem enak — dober. Pravijo, da je bilo prejš- nja leta nekoliko bolje in da so imeli v letošnjem šolskem letu malo smole. Učenje jim ne de- la večjih preglavic, saj jim je to trenutno edina in najbolj važna naloga, kot je pripomnil gosto^ besedni BRANKO. NADA je še pripomnila, da to ni njihova prva in zadnja počit- niška delovna akcija. Se v tem tednu se bo ta majhna in prid- na delovna skupina priključila obiralcem hmelja na velikone- deljskem hmeljišču. Kot delavec se je seveda prijavil le najsta- rejši BRANKO, ki bo imel, kot pravi, s seboj še dve pomočni- ci — mlajši sestrici NADO in IRENO. Zaslužek bodo delili po vloženem delu in po nabranih merah. Poskušali bodo biti čim- bolj urni in želijo čimveč zaslu- žiti. BRANKO bi si rad med drugim kupil tudi nove smuči, ki pa niso tako poceni. Tudi Na- da in Irena imata svoje želje. Ko sem ob koncu našega zani- mivega razgovora napravil še posnetek te nevsakdanje mlade delovne skupine, sem pomislil, da si tudi Novakovi in mnogi drugi otroci želijo v počitnicah skupinsko letovanje na morju in druge počitniške ugodnosti, za katere so, žal, prikrajšani. Ce bi dane.s ali jutri obiskali ka- tero koli podeželsko družino, ki ima .šoloobvezne otroke, bi lah- ko videli približno isto sliko. Krnečki otroci ne poznajo počit- nic v tistem pomenu besede, kot to razumejo mestni otroci. Zanje pomenijo počitnice Ic, da ni po- uka. Doma opravljajo tudi naj- težja kmečka dela in se prila- gajajo trdemu življenju. Zanje bodo »počitnice« zopet takrat, ko bodo septembra sedli v šol- ske klopi in si nabirali potreb- no znanje, ki jim bo lahko jutri ali pojutrišnjem pomagalo odre- zati večji in lepši kos kruha. J. S. Nada, Branko in Irena — ali delovna trojka Še okrog uličnega teka in njegove organizacije Ke bomo obravnavali uličnega te- ka, njegove organizacije ter propo- zicij, ker so bile le-te sprejete na seji i?,vršnega odbora občinske zve- ze 7.3. telesno kulturo. Glede, orga- nizacije pa menimo, da le ni bilo tako hudo, ko pa dobro vemo, da se tudi na raznih prvenstvih doga- jajo »kiksi« in napake. Tov. Hme- li)ia, če pa je šlo že za tako hudo nepopravljivo napako, bi bilo mno- go bolj iJO.šteno. da bi to uredili kar na Občinski zvezi, saj ste član izvrš- nega odbora. Tov. Hmelina. ker v vašem odgo- voru omenjate tudi naše društvo, dovolite nekaj o tem. Tov. Strafela je član našega društva in prav za- to mu očitate nekako »forsiranje«. Čudimo se temu — ali vi niste ni- koli navijali ali bodrili svojih čla- nov na raznih tekmovanjih? Ce ni- ste, potem ste slab član svojega društva. Verjetno dobro veste, da je Partizan Markovci izrazito pode- želno društvo, ki si ne more omisliti prolesionalnih trenerjev, ker nima- mo tovarniškega botra, ki bi nam, recimo, letno namignil pet milijo- nov dotacije. Naše društvo živi ob skromni dotaciji občinske zveze za telesno kulturo. Ima pa naše druš- tvo nekaj, česar drugje nimajo: ne- kaj starejših garačev, ki so vse svo- je življenje posvetili telesni vzgoji, da bi tako nadaljevali predvojno tradicijo. Med te garaCe vsekakor spada tudi tov. Strafela. On pride večkrat med nas — predvsem v mo- ralno oporo in z nasveti, ker dobro Veste, da nimamo vodniških kadrov kot vsa naša podeželska društva. Tega mu ne more zameriti nobe- den, denarja pa nam ne more dati. Verjetno ste Se premladi, da bi ocenjevali naše društvo s tega ali onega zornega kota. Prva leta po Vojni je naša orodna vrsta zastopala lepubliške barve, tradicionalni te- lovadni nastopi v Markovcih pa so bili enotna množična telesnovzgojna prireditev v ptujski občini. Tudi Uspehi v zadnjih letih niso plod »forsiranjac. ampak plod trdega de- la, ki smo ga podeželski ljudje vaje- ni. Spomnimo se samo letošnjih pri- i^oditev —- tekmovanja v Murski So- boti. Celju. Polioda po poteh parti- zanske Ljubljano itd. J.Tncz Mežnarič in Miran Cepin sta Zrasla v markovškem dru.štvu in da- nes rešujeta čast vašega društva, ker inicita v Kidričevem »boljše- pogoje. Naše društvo si ne more kupovati tekmovalcev, ker nima denarja, če- Piav del tega denarja v Kidričevem Ustvarjajo tudi markovški očetje in sinovi. Pa kaj bi naštevali, čeravno bi še ■ahko. ker boste verjetno spet hoteli pokazati svoj prav. Ali ne bi bilo "oli pošteno, da bi eventualne spo- ^''sljale in napake raje reševali za ^'^■"'^'glo mizo. ne pa da blatimo po '^ssopisju ljudi, ki so se odrekli mar- sičemu in vse svoje življenje posve- tjli množični telesni vzgoji, kateri 'Ja.iemo v naši soo'alistični druž'ii svoje mesto? Partizan Markovci ŠE DRUGI ODGOVOR Odkrito Dovedano, sem pričakoval, tta se bo v tej (jisktisiji o športu v naši ob- čini oglai^il nekdo iz Markovec. Pred- vsem lararii tctja, ker je v našem kraju množičen šttort, predvsem pa telesna vzgoJ3 in atiJtika močno razvita in Ima- ta ia stare tradicije, kot pravile sami- Ne norem pa mimo dejstva, da m oči- tate, da sem t',zh športnik, predvsem pa »kluNiš«, Kot pravite sr.mi. Meni je prvo merilo v športu objektivnost, ki jo pa (ickdo zapostavlja, kot v svojem odgo- voru »ov. Strafoli tudi očitam. Razširja- nje klubflštva je ze!o temen pojav, laz sem z vsem srcem pri športnikih v Kidri- čevem, toda zaradi tega nc grem mimo ve3cya tekmovalca, ko premaga našega, iTmpaH mu stisnem roko in čečtitam. Zame je ta športno, kaj pa za vas? Oiitate tudi, da jemljemo tekmovalec i^rugim, prctivsem vam. Ne morem se s tom strinjali. Tc dcmanlira pristop Mi- ran-i tro'np ki je sam izrazil željo, da pride med nas, društvo pa ni Imelo nič proti. V Kidričevem je Imel vsekakor možnost vcčiena napredka in tekmovanj. S tem «te nnmreč odprli vprašanje kva- litetne alt!etike v občini. In ker v ob- čini talenti so, jih mor? nkdo vzgajati in »rnirat! naprej, d-- •'-''■icic '"Miše re:u •?tc. To n m je v Kidtičaveir uspelo Tct!3 ne s p'ače,a:i'cm ue.^erja, ksi to delr opravljam jaz že dve leti, pa pisem zahteval niti dobil od društva niti dinar- ja za svoje delo. VREME Lunine spremembe in vremen- ska napoved za cas od 24. av- gusta do 1. septembra 1968: Mlaj bo v soboto, 24. avgusta, ob 00.57. Napoved: Lepo vreme bo in vroče. Noči bodo precej hladne. Alojz Cestnik Razgovori z ^^ahodno Nemčifo o zaposlovanju v Zahodni Nemčiji zaposleni .Jugoslovani lahko pričakujejo, da bo v doglednem času rešeno vpra- šanje njihovih otroškili dodatkov. Po informacijah iz Bonna bi do- bivali dodatek otroci zaposlenih, ki živijo z enim ali z obema star- sicma v Zahodni Nemčiji, ali pa otroci, ki živijo z enim od staršev v Jugoslaviji. To je vprašanje, ki sodi v kate- gorijo problemov socialnega zava- rovanja, o čemer se vladi Jugo- .slavije in Zahodne Neinčije že dali časa pogovarjata. Zadnji raz- govori o sklenitvi konvencije o socialnen: zavarovanju ter spora- zuma o zaposlovanju in zavaro- vanju jugoslovanskih delavcev v pnmeru nezaposlenosti so bili v Bonnu v marcu. Takrat so ostala vprašanja otroškega dodatka in zaposlovanja nekvalificirane de- lovne sile odprta. Pred kratkim . pa je zahodnonemški list Frank- furter Rundschau objavil izjavo predstavnika bonske vlade, da je vlada pripi-avljena rešiti vsa ta vprašanja na zadovoljiv način. Kakor so sedaj stvari, bi odobra- vali Jugoslovanom v Zahodni Nemčiji otroški dodatek v višini, kot so otroški dodatki v Jugosla- viji ali pa v Zahodni Nemčiji. O tem kot o drugih odprtih vpraša- njih bo govor na sestanku vlad- nih delegacij, ki se bo začel v Beogradu 3. septembra. DELO ZA NEKVALIFICIRANE Po zadnjih podatkih se nahaja v Zahodni Nemčiji okrog 100.000 zaposlenih Jugoslovanov. Nereše- na vprašanja socialnega zavarova- nja so v veliki meri otežkočala njihov položaj. Jugoslovanska vla- da poskuša že dolgo rešiti to vpra- šanje in da bi bil dosežen zadovo- ljiv sporazum. Zah. Nemčija je v lanskem in v začetku letošnjega leta ovirala za- poslovanje nekvalificiranih delav- cev v državi zaradi nazadovanja gospodarske aktivnosti. Toda situ- acija se je v zadnjem času izbolj- šala in zahodnonemški delodajal- ci so pripravljeni sprejeti določe- no število nekvalificiranih delav- cev iz Jugoslavije. To delovno si- lo iščejo sedaj v glavnem s po- močjo jugoslovanske službe za posredovanje dela, ki ima polne roke dela. da bi zadovoljila potre- bam. Organizirano zaposlovanje jugo- slovanskih delavcev ima to pred- nost, da bodo na ta način zago- tovljene vse pravice delavcev v Zahodni Nemčiji iz raznih pogodb in sporazumov. Bližnji razgovori v Beogradu bodo omogočili, če se bodo uspeš- no končali, v Zahodni Nemčiji za- poslenim Jugoslovanom in tistim, ki se nameravajo tam zaposliti, vse pravice, kot jih uživajo sedaj tam zaposleni delavci iz dežel, s katerimi ima Zahodna Nemčija sporazume o socialnem in zdrav- stvenem zavarovanju in pogodbe o zaposlovanju. MS Ugrabitev ¥ Kalobrij! Sicilija in Sardinija ►>slovita« no mafiji in številnih ugrabitvah bo- gatih oseb. Zdi se. da sega to zlo tudi na italijansko kopno. Pred dnevi so ugrabili v Kalabriji 47- letnega Francesca Vocisana iz ene najbogatejših družin v hribovsken središču Delianova. Vocisano se je peljal z dvems delavcema v svojem fiatu 1100 n& eno od posestev. Naenkrat je pa- del v zasedo petih zakrinkanih mož, oboroženih z revolverji in lahkim mitraljezom. Delavca so z orožjem prisilili, da sta legla v travo, kier se nista smela celo uro niti ganiti. Bogati lastnik je osta' v avtomobilu, v njem se je le me. njal voznik, za spremstvo pa se je no javil fe hiter avtomobil. Policija ie kasneje našla sledi, ki so jih Tjustili ugrabitelji, toda za zdaj se je morala zadovoljiti z najdenim avtomobilom ugrablje- nega Vocinsina. Njegova družina pričakuje sedaj v strahu prvo sporočilo; pripravljena je plačati za Francesca vsako vsoto, ki jo bodo zahtevali ugrabitelji, k&r se zaveda, da iih že ne bodo tsko kmailu odkrili. O gradnji ormoškega hotela smo pred nedavnim že poročali. Da- nes posredujemo naš prvi posnetek z gradbišča, kjer bo stal nov hotel. Zemeljska dela so v polnem teku in jc danes, ko to po- ročamo, slika na gradbišču prav gotovo že precej drugačna. In- vestitor gradnje, kombinat Jeruzalem Ormož, in izvajalec dol, gradbeno podjetje Ograd iz Ormoža, se zavedata, da je čas zlato in da pomeni vsak zamujeni dan podražitev gradnje in odstopanje od postavljenih načrtov. J« S. Stran 6 TEDNIK — petek, 2\ nvgust« 1968 Sfran 6 S A VARI A prireditve v Szombathely]U Savaria je bila prva mestna naselbina na Madžarskem. Me- sto je ustanovil rimski cesar Klavdij leta 43. Nastalo je torej približno v istem času, kot se omenja v zgodovinskih podatkih naš Ptuj. Mesto ni daleč od jugoslovanske meje (če imamo v mi- slih motoriziranega turista) in se imenuje sedaj Szombathely. Mesto je polno kulturno-zgo- dovinskih spomenikov in je obisk za poznavalca kulturno- -zgodovinske dediščine Ptuja prav gotovo zelo zanimiv. Za obisk prireditve ^SAVARIA 68 bi se prav gotovo odločilo več naših ljudi, če ne bi Madžarska uvedla obvezne zamenjave 50 din za 120 madžarskih forintov po osebi pri prehodu meje, kar je za naše obiskovalce precej neugodno. Kljub temu pa opo- zarjamo naše bralce na te pri- reditve, ki so letos že od 24. fe- bruarja dalje, ki pa bodo dosegle višek z zgodovinskim karneva- lom dne 23. avgusta ob 11. uri. Szombathely ne priteguje obiskovalcev le z zgodovinskim vzdušjem pradavne Savarije, s svojimi spomeniki, starimi in novimi zgradbami ter veličastno panoramo. Vsako leto v avgustu prirejajo v zgodovinskem oko- lju svetišča IZIDE ambientu primerne operne predstave. Vsako leto je zadnjo nedeljo v avgustu tradicionalni karneval, živopisen, razgiban zgodovinski mimohod, v katerem prikažejo v zgodovinskih oblačilih kakor na filmskem platnu vrsto dogodkov iz dvatisočletne preteklosti me- sta. V povorki je najprej prikazan prihod Rimljanov — ustanovite- ljev mesta, nato postavitev Sep- timija Severa za rimskega ce- sarja, kar se je dogodilo v Sa- variji leta 193, sledi prihod Slo- vanov in pozneje prihod Ma- džarov (896. 1.), nato vojska Ma- tije Korvina, kmečka vojska Ju- rija Doža, boji proti Turkom, kruci, Napoleonovi vojaki, revo- lucija leta 1848 In socialistična revolucija 1919. let«. V okolici Szombathelyja je znano kopališče Buk, staro me- stece Koszeg, starT* grad Sarvar in stara cerkev Jak. Prireditelji iz Szombathelyja so poslali našemu uredništvu več prospektov teh prireditev, ki smo jih pripravljeni pokazati eventualnim interesentom. Mi- slimo, da bi prireditelji ptujskih folklornih prireditev našli na teh prireditvah kaj zanimivega, če ne drugo, bi vsaj lahko pri- merjali stopnjo organiziranosti prireditev v obeh mestih. Anton Koiarič in Silvo Lenartič iz Ptuja kolesi po Sloveniji, Avstriji in Italiji V zadnji številki našega li- sta smo vam predstavili dva mlada Poljaka, ki sta s kolesi potovala skozi Ptuj na Jadran- sko morje in sta bila za nekaj časa tudi gosta našega uredni- štva. Človek bi na prvi pogled rekel — no ja, nič posebnega, saj je vožnja s kolesom udobna in zanimiva. Danes sta gosta našega lista mlada Ptujčana Anton Koiarič in Silvo Lenartič ali »Grča« in »Fef«, ki sta se pred nedavnim vrnila z zanimive dvanajstdnev- ne kolesarske turneje, na kateri sta s svojima starima kolesoma prevozila dobršen del Jugosla- vije, Avstrije in Italije.. V zanimivem razgovoru, v ka- terem je žal sodeloval samo eden izmed udeležencev tega po- potovanja — Anton Koiarič —, strugar v tehniški srednji šoli v Mariboru, sem zvedel marsi- kaj zanimivega. Sama misel za takšen bicikli- stični podvig se jima je rodila, kot je povedal »Grča«, v kavar- ni ob turški kavi, ko so s prija- telji kovali načrte, kam, kdaj in kako na letni dopust. »Grča« in »Fef«, kot ju njuni prijatelji najraje kličejo, sta kaj hitro skovala svoj načrt, s katerim sta se odločila za vožnjo s ko- lesoma, in to s »specialkama« na »freilauf«, starima prav go- tovo nad petindvajset let. Start — štirinajstega julija ob sedmih na Vičavi pri Ptuju. Težko natovorjena turista z nad tridesetimi kilogrami opreme sta zajahala svoja jeklena ko- njička in vztrajno kolesarila vse do prve postaje, ki je bila v Selnici ob Dravi, kjer ju je ne- ki domačin pogostil s turško ka- vo. Od tu sta nadaljevala pot čez Dravograd na meji v Av- strijo. Tu sta doživela svojo prvo turistično pustolovščino. Ker sta nosila s seboj samo na- še dinarje, ju naši cariniki niso hoteli spustiti čez mejo. Ni jima preostalo drugega, kot da je »Ffef« raztovoril svojega »ko- njička« in se odpeljal nazaj v Dravograd po devize. Malce ra- zočarana nad -tem dogodkom sta končno le zapeljala skozi carinsko zaporo na avstrijsko stran, kjer sta ob Vrbskem jezeru preživela dva vesela dneva. Avstrijci so ju zelo prisrčno sprejeli, saj sta s svojima starima kolesoma in zaraščenima bradama zbujala povsod veliko zanimanje. V Av- striji sta si ogledala še Beljak in nekatere druge kraje. Se po- sebej jima je ostala v spominu vožnja prek gorskega prelaza Wertzner, ki ima 26 */o vzpona. Tu sta priskočila na pomoč ne- kemu avstrijskemu državljanu, ki se mu je pokvaril avto. Ko so odstranili okvaro, so na vrhu prelaza priredili prijeten piknik. Iz Avstrije sta se zopet pre- peljala na našo stran, se precej preznojena povzpela na Vršič, kjer sta zastonj prespala, in na- slednje jutro nadaljevala pot v romantično dolino Trento, se okopala pri izviru Soče ter jo prek Nove Gorice m.ahnila še na italijansko stran. Dodobra sta si ogledala Trst in še neka- tera bližnja mesta, nakar sta se zopet vrnila v Jugoslavijo in za tri dni kampirala v izolskem avtokampu. Prijetno osvežena od kopanja v morju sta se pol- na novih moči za nove kolesar- ske podvige namenila nazaj proti Ptuju. Na poti iz Kopra v Kozino ju je ustavila prometna milica in jima zaradi prevelike- ga prometa prepovedala vožnjo s kolesi. Hočeš-nočeš sta peša- čila do prve železniške postaje. natovorila kolesi na vlak in se z vlakom odpeljala do Zidanega mosta, od koder sta ob enajstih ponoči nadaljevala pot proti Celju. Zaradi močnega dežja vožnje nista mogla nadaljevati in sta si morala sredi noči v hu- dem nalivu postaviti šotor. Dru- go jutro sta obiskala še Teharje, kjer so jima sorodniki scvrli dva domača zajca. Ob treh popoldne sta pred ptujsko kavarno končala svojo dvanajstdnevno kolesarsko tur- nejo, v kateri sta prevozila nad osemsto kilometrov, in to brez najmanjšega defekta. K številnim čestitkam, ki sta jih že prejela za svoj podvig od svojih prijateljev, se pridružuje tudi naš list in jima želi, da bi tako uspešno kolesarila na vseh poteh v življenju. J. S. »Grča« in »Fef« v trenutku počitka med vožnjo po gorskih ser- pentinah Spomini udeležencev socialistične revoluciie OB 40-LETNlCI KOMUNISTIČNE PARTIJE V PTUJSKEM OKO- LIŠU Izjava Ivana Bratoška, r. 1914, Soviče, p. Videm: »Ko sem hodil v Ptuju v obrt- no šolo, ker sem se učil kolar- stva, sem se leta 1932 spornal z dijakom Dušanom Kvedrom, mladim komunistom. Poznal pa sem že Hercega, kleparja v že- lezniških delavnicah v Ptuju, tudi komunista. Herceg me je seznanil s Kvedrom v gostilni F^ri pošti v Ptuju. Zmenila sva se, da se bova srečavala v dre- voredu proti ljudskemu vrtu v Ptuju. Od tedaj sva se videvala po enkrat na mesec. Kveder mi je prinašal Časopisa Rdeči pra- por in Delo, pozneje pa Ljudsko pravico, kar sem odnašal do Merca v Leskovec, ki je delal v mizarski delavnici. Na sestanke smo hodili navad- no vsak drugi mesec v liadeljčjo vas pri Ptuju k Hercegu. Tam sem s[)oznal dr. Jožeta Potrča, ki je znal v čudovitih besedah pri- kazati življenje v socializmu, in podžigati za delovanje v KP. Na sestanke k Hereegu so prihajali tudi Franc Kramberger, zapo- slen v železniških delavnicah v Ptuju, ter Kmetec in Mere iz naše leskovške občine. Marca 1934 so našli orožniki komunistični letak z naslovom »Delavci, kmetje, kočarji« v de- narnici Franca Kmetca. Orožni- ki so aretirali domačine Merca, Kmetca, Krajnca in Emeršiča. Zadevo zoper krivce protidržav- nega delovanja je prevzelo okrožno sodišče v Mariboru. Pri Emeršiču so našli orožniki 24. marca 1934 na domu enajst le- takov s podpisom mestnega od- bora komunistične stranke v Ptuju in pokrajinskega odbora komunistične stranke za Slove- nijo. Letak je pozival delavce in kmete, naj slede komunistični stranki, da dosežejo pod njenim revolucionarnim vodstvom zbolj- šanje sedanjih razmer v boju proti srbski vojaško-fašistični diktaturi. Na letaku je bilo v uvodu poudarjeno, da se seda- nji kapitalistični sistem bliža svojemu koncu, da ljudje kljub polnim zalogam stradajo, da na- rašča brezposelnost, da se na drugi strani s pšenico kurijo lo- komotive, meče premog v vodo in požiga polje zato, da bi cene ne padle in da bi ne padel dobi- ček kapitalistov. Na koncu piše na letaku: Preprečujte rubežni, ne kupujte na dražbah, poženite davkarje, financarje in žandar- jel Protestirajte proti zvišanju davkov! Organizirajte v vsaki vasi kmečke odbore, ki naj pri- pravijo in vodijo skupni boj za vaše zahteve. Zahtevajte črta-^ nje kmečkih dolgov. Zaintevajte^ delo in brezposelne podpore!« (Vsebina letaka s sodne obrav- nave.) »Te letake sem prinesel od Hercega in jih izročil Mercu, ta pa jih je dal naprej. Mene tedaj orožniki niso prijeli in moje de- lovanje je oblastem ostalo tajno. Pač pa je sodišče obsodilo Jože- ta Merca iz Sovič na štiri me- sece zapora kakor tudi Franca Kmetca iz Zg. Leskovca in An- tona Emeršiča z Malega Okiča; na tri mesece pa je obsodilo Alojza Emeršiča; tudi Alojza Krajnca z Velikega Okiča je ob- sodilo na štiri mesece zapora. Po prestani kazni moji tova- riši niso prenehali s sestanki KP. Naša naloga je bUa med znanci utirati pot socialistični ideji. Tako sem pridobil za na- šo stvar Franca Vidoviča iz Sp. Leskovca, Andreja Kmetca iz Sp. Leskovca in Franca Cafuta iz Dravcev. Vsi ti tovariši ne živijo več. Leta 1938 smo agitirall za Mačkovo listo pri državnih vo- litvah. Dobili smo okrog 60 odst. glasov. Mene so za moj glas opoziciji kaznovali z orožnimi vajami, ki sem jih odslužil v Kninu in nato v Slovenskih go- ricah. V vojski sem ostal do raz- pada jugoslovanske vojske po vdoru okupatorja. Naključje je hotelo, da sem tedaj spoznal v Desencih v Slovenskih goricah Franca Osojnika, trdnega pri- vrženca socialistične ideje. Med vojno sem bil še naprej povezan s Hercegom In Mer- cem. Zbirali smo za OF. Zaradi družine sem se odzval pozivu v nemško vojsko.« Izjava Franca Ko.soa iz Boro- vec pri Ptuju, (zaposlenega v železniških delavnicah v Ptuju od leta 1928): »V Mariboru sem leta 1927 prišel v stik z Ivanom Spolenja- kom, ki me je seznanil z idejo komunizma. Seznanil me je s komunistom Canžekom iz želez- niških delavnic v Mariboru, kjer sem bil od leta 1926 zaposlen. Leta 1928 sem zaprosil za pre- mestitev v Ptuj, kar so mi ugo- dili. V Ptuju sem se politično po- vezal z Leopoldom Vodom, ka- kor so mi v Mariboru naročili. Takoj so me včlanili v celico, ki sta jo pravkar ustanovila v že- lezniških delavnicah v Ptuju Jože Potrč in Ivan Spolenjak. V celici z menoj so bili Voda, Alojz Arnuš in Jakob Herceg. Voda je bil prvi sekretar te celice. Spo- manjam se, da je bil ustanovni sestanek enkrat septembra V Femčevi hiši v Rogoznici. (Dalje prihodnjič) V. R, Premalo štipendij Iz bistriške občine Splošen pojav, ki ga zopet ne moremo preveč posplošiti, je dejstvo, da naša podjetja v re- publiki vodijo premalo načrtno politiko kadrov, ali pa so to tež- nje tistih, ki se z vsemi mogo- čimi sredstvi držijo doseženih stolčkov, ki jih ne nameravajo prepustiti drugim, predvsem mlajšim in perspektivnim izo- braženim kadrom. Na osmem kongresu Zveze mladine Slovenije so mladi oce- nili tudi družbena prizadevanja za urejanje materialnih razmer mladine v šolah. Ugotovili so, da v teh prizadevanjih nismo šli vedno in povsod v korak z dejanskimi možnostmi naše dru- žbe. Štipendiranje, kreditiranje in načrtna kadrovska politika delovnih organizacij že dalj ča- sa stagnirajo. Zato bi morala ta- ko Zveza študentov kot Zveza mladine sprožiti načrtno in dru- žbenopolitično aktivnost in sa- moupravno angažiranje po vseh ravneh slovenske družbe za do- seganje večje materialne pomo- či mladim v šolah in na univer- zah. Ce pogledamo situacijo v bi- striški občini, vidimo, da sklepi osmega kongresa Zveze mladine Slovenije niso zadeli v prazno. Trenutno sta za letošnje štu- dijsko leto razpisala štipendije samo eno podjetje v občini in pa temeljna izobraževalna skup- nost, medtem ko drugih razpi- sov v časopisju ni bilo zaslediti. Tako je največje podjetje v ob- čini — tovarna Impol — razpi- salo osem štipendij, in sicer za študij na fakulteti za tehniko, metalurgijo in elektrotehniko ter eno štipendijo za industrij- sko psihologijo. Temeljna izo- braževalna skupnost pa je raz- pisala 25 štipendij, vendar so vse te štipendije namenjene za štu- dij za pedagoško smer. V bistriš- ki občini se še namreč vedno čuti pomanjkanje pedagoškega kadra, zato moramo tudi razu- meti takšno politiko TIS Slo- venska Bistrica. Kljub temu da je v bistriški občini še precej podjetij, drugih razpisov za štipendije ni bilo. Ob tem se ne smemo niti preveč čuditi, ker nekatera podjetja v občini kadre, ki so jih izšolala oziroma štipendirala, puščajo odhajati v druga podjetja. Zlob- ni jeziki pravijo, da zaradi tega, ker se posamezniki bojijo za svoje »stolčke«. Mi pa se ob tem bojimo, da imajo ti zlobni jeziki včasih tudi prav. Takšole nezainteresiranost podjetij do novih kadrov pa ob- čutijo predvsem študentje. Sa- mo v Ljubljani je iz bistriške občine več kot 70 študentov. Od teh jih dobiva štipendijo nekaj nad deset odstotkov, kar je po- razno. Kljub temu pa je po- prečna ocena po nedavno izve- deni anketi med bistriškimi štu- denti 3,5, kar predstavlja izre- den uspeh. Ob tem pa ne sme- mo pozabiti, da bi lahko bili ti rezultati še boljši, če se ne bi bilo treba večini študentov pre- življati s honorarnimi deli in instrukcijami. V takšni situaciji je klub bi- striških študentov predlagal, da bi se ponovno formiral pri skup- ščini občine sklad za štipendira- nje. V njega bi prispevala sred- stva vsa podjetja iz občine, tu- di tista, ki sama nimajo dovolj sredstev za štipendiranje. Tak- šno pobudo je že dal tudi komi- te pri občinski konferenci ZK Slovenska Bistrica. Zato priča- kujejo bistriški študentje, da bo prišlo do formiranja sklada, ki jim bo omogočil — predvsem tistim dobrim študentom, ki so socialno ogroženi, pa tudi dru- gim, normalen študij. -b Poljedelsko-živinorejska šola Turniščc pri Ptuju praznuje letos 15-letnico svojega uspešnega delovanja pri vzgoji kmetijskih kadrov. Na posnetku vidite gojence turniške šole pri praktičnem pouku vožnje s traktorjem, ki postaja nepogrešljiv kmetijski stroj, brez katerega si kmetijstva sploh ne moremo več zamišljati. K 15-Ietnemu jubileju Poljedelsko-živinorejske šole Turnišče tudi čestitke našega lista. J. S. Sindikati ob 1900-le!nicE Ptuja Prihodnje leto bomo proslav- ljali 1900 let nastanka mesta Ptuja. Svoj prispevek k prosla- vam v počastitev tega zgodovin- skega datuma bo dal tudi občin- ski sindikalni svet s pripravo delavskih športnih iger. Te se bodo začele že v letošnjem letu, končale pa prihodnjo pomlad pred začetkom tedna bratstva in prijateljstva, ki bo v Ptuju. Pripravljalni odbor, kateremu predseduje Janko KOSI, je že pripravil osnutek razpisa, ki ga bo še v tem tednu poslal v.sem delovnim organizacijam v obči- ni. Rok za prijavo bo potekel 10. septembra, kljub temu - pa pušča pripravljalni odbor odprta vrata še za kakšno zakasnitev s prijavami, seveda, če bo za to tu- di opravičljiv razlog. Tekmovanje bo v več pano- gah, tekmovale pa bodo tudi ženske, in sicer v atletiki, od- bojki in rokometu. Moške pano- ge so naslednje: mali nogomet. rokomet, odbojka, košarka, na- mizni tenis, streljanje, šah, atle- tika, avto-moto, kegljanje, stre- ljanje na glinaste golobe itd. Ker se pričakuje izredna mno- žičnost tega tekmovanja, bo tek- movanje razdeljeno časovno na tri dele, in sicer na letošnji je- senski, na zimski in spomladan- ski del. Zmagovalci tako ekipni kot posamezniki bodo nagrajeni s posebnimi diplomami in pokali ob 1900-letnici mesta Ptuja, vsi udeleženci delavskih športnih iger v počastitev mesta Ptuja pa bodo prejeli spominske značke. Najboljše ekipe in posamezni- ki bodo nadaljevali tekmovanje v tednu bratstva in prijateljstva v prihodnji pomladi, v katerem bodo sodelovale tudi sosednje občine. Tako bodo tudi sindikalni de- lavci ptujske občine dali svoj delež k počastitvi mesta Ptuja ob njegovi obletnici. Mi jim pa želimo, da bi s svojo številno udeležbo in športno borbo čim- bolj častno proslavili ta zgodo- vinski dogodek tisočletnega me- sta ob Dravi. -b Opekarni na Pragerskem cvete posei Specifičnost opekarske indu- strije je njeno sezonsko delo oziroma stagnacija v zimskih mesecih. Zato nas je zanimalo, kako se to odraža v opekarni Pragersko, kjer nam je bil so- besednik direktor Franc Jane- žič. — Zimske mesece smo v naši opekarni izkoristili za razna po- pravila in remont peči. Poleg tega smo letos ponovno zmeha- nizirali nekatera dela, predvsem dovoz in odvoz opeke v peči. S proizvodnjo smo začeli 1. marca. Kljub tako poznemu začetku smo plan za letošnje leto pove- čali za trideset odstotkov. Dose- danji rezultati pa kažejo, da ga bomo tudi dosegli, kolikor ga ne bomo še presegli. Tako imamo v planu predvideno, da bomo izdelali 17 milijoniov zidnih enot in 22 tisoč metrov stropnih polmontažnih elementov. V podjetju v Pragerskem se ne bojijo, da ne bi svoje proiz- vodnje prodali. Celo nasprotno, svojo proizvodnjo imajo proda- no že za dva meseca vnaprej. Zanimiva je ugotovitev, da sko- raj 60 odstotkov svoje proiz- vodnje prodajo zasebnikom — individualnim graditeljem hiš. Območja, kamor prodajo največ svojih izdelkov, so Maribor, Ce- lje, Krapina, Cakovec, Ptuj in Velenje. Ker nas je zanimalo, ali raz- mišljajo v podjetju na nadalj- njo niodcrnizarijo tovarne, smo postavili tovarišu direktorju tu- di to vprašanje. Vsekakor je naš načrt, da iz leta v leto našo opekarno vse bolj moderniziramo ter tako po- večamo proizvodnjo, obenem pa zmanjšujemo proizvodne stro- ške. Tako imamo v načrtu, da bi V obdobju naslednjih petih let prešli na celotno proizvod- njo. Tako bi odpadel zastoj v proizvodnji v januarju in fe- bruarju. Seveda pa bo prehod na takšno proizvodnjo zahteval precejšnje investicije, za kar ne bodo zadostovala lastna sred- stva, ampak bo potrebno najetje kredita. S tem bi lahko odpustili tudi sezonsko delovno silo. ki pred- stavlja eno tretjino vseh zapo- slenih v opekarni. Pa tudi ra- ven osebnih dohodkov ne bi ta- ko nihala iz meseca v mesec kot sedaj. -b Turizem na šmarškem Poh&rju Vsak kraj ima svoje značilno- sti, tako tudi šmarško Pohorje. Mir, ki vlada v mogočnih gozdo- vih, omogoči človeku poseben počitek, ki si ga po mestnem vrvežu in delu marsikdo zaželi. Načelo »Nazaj k naravi« se vse bolj oprijemlje tudi našega delovnega človeka. O tem nam pričajo številni izleti v naravo, še bolj zgovorno pa številne vi- kendske hišice, ki si jih gradi- jo naši ljudje. Začeli so jih gra- diti tudi na Smartnem na Po- horju. Določen je že tudi pose- ben gradbeni okoliš, v katerem bodo v kratkem zgradili okoli petdeset vikend hišic. To bo precej prispevalo tudi gospodar.stvu v teh krajih, česar so se dobro zavedli lovci na Smartnem. ki pospešujejo razen lovstva tudi ribištvo. Ne smemo se začuditi, če ob obisu teh kra- jev razen srne. jelena, fazana, divjega petelina ali ruševca sre- čamo še ribiča, ki namaka svoj trnek v ribniku, v katerega so lovci pred letom dni spustili 3000 krapov, letos pa mislijo, da jih je v njem že 15.000. Sfrnn ? T E D M K — petek, 23. avgust« t%R Stran t Vpliv ločitve na zdravje ^(»Čitev je draga, razburljiva In tudi nevarna ^nogo se piše in govori o lo» ijtvi in njenili posledicah, ljudje Ijcoraj pri vsaki govorijo sočut* ^0 o ločenki, ugotovitve najno- vejših raziskav v Kaliforniji pa jgjejo zadevi .nov, presenetljiv vsebinski odtenek. Pokazalo se da je treba pri ločitvah upo- l(evati ne le pravno, psihološko p socialno plat, temveč tudi jjjravstvene posledice. Številke j smrtnosti in boleznih so na jrimer v Kaliforniji pri ločenih ipožeh kar za sto odstotkov višje jakor pri poročenem prebival- stvu. predstojnik kalifornijske usta- nove za narodno zdravje dr. Le- •ter Breslow je objavil v San pranciscu ugotovitve svojih ob- ježnih statističnih raziskav. Lo- senci zbolijo še enkrat pogostejd jjot 'možje v urejenih zakonskih pazmerah, tudi umre jih za std jdstotkov več. To pa še zdaleč ji vse, zakaj pri ločencili je od-, jtotek pijači vdanih in k samo-' floru nagnjenih precej nad po-*' prečjem. Ločitev je potemtakem] lie le draga in razburljiva, mar- i^eč naravnost smrtno nevarna»J Vsekakor velja ta ugotovitev iaiho za može, zakaj dr. BresloW' je odkril tudi naslednje: »Do- slej zbrani in pregledani stati- stični podatki kažejo, da opisa- ne negativne posledice nikakor ne veljajo za žene. Zakaj je ta- |[0, lahko le ugibamo, vsiljuje pa se misel, da so žene proti živ- ljenjskim težavam bolj odporne kakor možje.« Podatki, ki nanje dr. Breslow opira svoje trditve, so pomemb- ni tudi za zavarovalnice: s 26,8 nromile je šte¥^£L_S«ftrtoih. pri- merov med ločenci nad dvakrat višje kakor pri poročenih mo- žeh (12,4 na vsakih tisoč); lo- čenci izostanejo z dela zaradi bo- lezni poprečno po 43 dni na le- to, kar je spet skoraj dvakrat več kot pri poročenih (22 dni). Vsekakor bi bilo krivično, če bi bolniške blagajne zviševale pri- spevke samo za ločence, zakaj tudi med ločenkami je bolezen- skih izostankov več kot pri po- ročenih ženah, in gicer 10,8 pro- mile nasproti 7,3. Ljudi v pt)svetovalnlcah za zakon in družinske očete, ki imajo za možitev godne hčere in so torej kandidati za taste, utegne zanimati tudi naslednji preudarek dr. Breslowa: »Za zdaj ni mogoče reči ničesar do- končnega, ali je bolezen posle- dica ločitve, ali pa je morda na- robe. Domnevamo sicer, da utegnejo čustveni problemi kot posledica neuspelih zakonov aii ločitev prispevati k nastanku organskih obolenj, vendar ta vzročna zveza še ni znanstveno pojasnjena.« Breslow je napove- dal raziskave tudi na tem pod- ročju, toda možje, ki so se od- ločili za ločitev ali pa so jih že- ne v tem smislu postavile pred dejstvo, bržkone ne bodo odla- gali izvedbe ustreznega sklepa, dokler ne bo dr. Breslovv objavil svojih zadevnih ugotovitev, pa naj bi bili še tako ogroženi živ- ljenjsko in zdravstveno. Vaše zdravje Če je otrok bolan Bolezen je brez dvoma nepri- jetna tako za odraslega človeka kot za otroke. Toda odrasli ima- jo to prednost, da znajo izraziti svoje želje, da si znajo tudi sa- mi pomagati, da jim je bolj ali manj razumljiva narava njiho- vega obolenja, in končno, da znajo izraziti svojo skrb in strah. Povsem drugače pa je z otro- kom. Otrok rte razUme niti vzroka niti naravne stiske, v ka- teri se je nenadoma znašel. Spremembe, ki jih doživlja za- radi bolezni, ga pogosto navda- jajo s strahom. Predvsem ga je strah različnih bolečih zdrav- niških po.segov — jemanja krvi, injekcij, grenkih zdravil, opera- cij in podobnega. Otroci se med boleznijo pogosto bojijo tudi smrti. Starši se mnogokrat ne zavedajo, kako zelo se že maj- hen otrok boji, da bi umrl. Poizkusimo se vživeti v razpo- loženje otroka, ki ga mati pelje v bolnišnico. V isti bolnišnici je morda pred nekaj meseci umrla babica ali pa je morda tu umrl sosed, ki ga je povozil avtomo- bil. Mar v takih primerih ni ra- zumljivo, da .se otrok, ki ne ra- zume, da je njegova bolezen drugačna, boji, da se bo isto zgo- dilo tudi z njim. Najhuje pri tem pa je, da otrok svojega strahu ne zna iz- raziti. Ce človek govori o stvari, katere se boji, mu breme po- stane veliko lažje. Otrok pa ni- ma možnosti z besedami zmanj- šati svoj strah, ker je njegova sposobnost izražanja občutkov še nerazvita. Delno pa so tudi starši krivi, da se otrok ne upa spregovoriti o svoji bojazni.^Nič kolikokrat slišim.o odrasle, kako dopovedujejo otroku: »Ne smeš jokati, saj nisi dojenček! Ce boš jokal, se ti bodo vsi smejali!« Otrok res neha jokati, toda strah ga ni prav nič manj. V času otrokove bolezni dela- mo mnogokrat veliko napako, s tem da otroka prepričujemo, da na primer injekcija, ki jo bo do- bil, ne bo prav nič bolela. Ne- smiselno je prepričevati otroka, da ga ne bo nič bolelo, če vemo, da bo poseg, ki ga bo izvršil zdravnik, boleč. Otrok nam ne bo nikoli več verjel in se bo bal tudi takšnih zdravniških pose- gov, ki res niso boleči. V otro- ku se razvije strah pred belo ha- ljo in joče, brž ko zagleda zdrav- nika. Mnogokrat je bolan otrok pre- plašen in se boji zdravnika tudi zato, ker je videl, kako je zdrav- nik bratcu ali sestrici dajal injekcijo, in je slišal, kako se je le-ta jokal. Čeprav otrok sam še ni doživel nič hudega, je ven- dar videl reakcijo drugih otrok in je zaradi tega prepla.šen. Tak strah imajo otroci, ki čakajo na cepljenje. Dostikrat se zgodi, da začno na ves glas jokati mnogo prej, preden so na vrsti in če- prav niso bili še nikoli cepljeni in torej ne morejo iz izkušenj vedeti, da jih bo bolelo. Zaradi tega je najbolje, če se boleči zdravniški posegi ne opravljajo v navzočnosti drugih otrok, tem- več v posebnem prostoru. Strah je mogoče opaziti tudi v bolnišnicah pri večjih otrocih, katerim so sobni tovariši pripo- vedovali o grozovitosti raznih preiskav. Otroci pretiravajo, ker se hočejo pokazati junake. Tako junačenje pa lahko hudo vzne- miri druge otroke, ki jih čakajo podobne preiskave. Vendar le-ti navadno ne pokažejo svojega strahu, da se ne bi osramotili. Včasih otrok ujame kako mi- mogrede izrečeno pripombo V zvezi z njegovo boleznijo in je zaradi tega neupravičeno ali pa upravičeno preplašen. Tako je neki otrok slišal zdravnika, ki je izjavil, da določena vrsta tablet povzroči zastoj rasti. Ker .je otrok jemal tisto vrsto tablet, je bil ves v strahu, da bo ostal majhen. Njegov strah je bil to- likšen, da je izjavil: »Raje umrem, kot da bi ostal majhen.« Dobro je, če na bolnega otro- ka vplivamo pomirjevalno in to- lažilno, četudi na zunaj ni vi- deti, da bi bil otrok v strahu za- radi svoje bolezni. Pogosto se bolni otroci prično obnašati veliko bolj otročje, kot je za njihovo starost primerno. Otrok, ki je bil že navajen na nočno posodo, začne v bolezni spet lulati v posteljo. Ali pa pri- čne spet sesati palček, stalno ho- če imeti ob sebi mamo, začne go- voriti otročje itd. Včasih pa je obnašanje bolnega otroka prav nasprotno. Obrne se v zid, nič ne govori in vse kaže. da si želi edino to, da bi ga starši pustili na miru. Starši so seveda zaradi takega otrokovega obnašanja navadno zelo zaskrbljeni, ker pač ne vedo, da je takšno vede- nje za nekatere otroke v bolezni značilno in normalno. Otrok, ki se po daljšem biva- nju v bolnišnici ali v zdravili- šču vrne domov, potrebuje vča- sih dosti časa, da se spet vživi v domače okolje. K. KURLANDSKI Sodobni utrip Ko sem davi stopil iz kopalni- ;e, sem po naključju srečal oče- a. »Miša, sin moj!« se je vzra- iostil. »Pozdravljen, očka!« Poljubila sva se. 2e dolgo ni- em videl očeta. Skoraj leto dni. s,Iorda tudi dve leti. Kratko ma- si nisva imela sreče. Ves čas sva fia zelo zaposlena. Jaz kot in- icar na gradbišču, on kot gle- Mški igralec. Nenehno ima va- ]§, predstave, snema na televi- ziji, v radiu. Jaz spet hodim na sestanke, posvetovanja, simpozi- je. Dnevi nove tehnike. »Kako si?« me je vprašal očka. »Kako šola?« »Hvala. Spomladi sem uspešno diplomiral.« »Cesa ne poveš!« se je začudil )čka. »Čestitam!« V predsobo je prišla Sašenka. »Kdo je to?« je vprašal očka. »To? To je moja hčerka.« »Kaj si se poročil?« »Da. Se med študijem.« »Zakaj mi tega nisi povedal? Jiti svoje žene mi nisi pokazal!« »Kako naj ti jo pokažem, ko la je ni nikoli doma. Cez dan e v bolnišnici, zvečer pa na se- tankih.« »Kaj pa danes? Kaj hodi tudi b nedeljah na delo?« »Ne, toda danes je na semi- arjih in dopolnilnem šolanju.« »Skoda,« je vzdihnil očka. Rad bi jo spoznal. Kakšna je?« »Kakšna? Mislim, da je sred- ie rasti... Ne, bolj visoka je, ima modre, pravzaprav rja- ^. lase pa... Kakšne že ima ise? Pozabil sem.« *Lep mož si mi. Torej ne veš, akšna je?« *Kako da ne? Imam njeno fo- ^grafijo!« *Pokaži mi jo! Hm... pa to ^kle sem že videl. Pred štiri- sjstimi dnevi je pomivala tla predsobi. Mislil sem, da je j'ažilka iz servisa, ki jo je po- ''cala mama. Hotel sem ji dati ^^ar, pa je bila užaljena.« ! *2akaj nisi vprašal mame?« !.*Kaj ve mama, da si se ože- P?« |*Mislim, da ve. Napisal sem ]i ^ listek.« *l^apisal si ji? Zakaj pa ji ni- Povedal?« .*Saj je ni nikoli doma! Zdaj ,^ia v trgovino, potem v pral- pa na sejo hišnega sve- • •.« ^^^aželel sem si je,« je otožno lal očka. »Kdaj si jo zadnji- videl?« *^r"ibližno pred mesecem dni.« "kakšna pa je?« gj!^'^ bi mogel reči. Jaz sem se I" Jal 2 dvigalom, ona pa je tek- ^[^'^'J stopnicah s torbo v ro- f*^ačna!« se je zadri a Sašenka. uJTesei sem ji stekleničko z »Je to deklica? Videti je kot fantek,« je rekel očka. »Kako naj vem? Ves teden je v vrtcu, domov jo pripeljemo le v nedeljo.« Ura je bila deset. Očka se je zdrznil. »Deset? Zamudil bom vajo.« »Deset?« sem se začudil jaz. »Imamo sejo s komisijo za ...« »Torej na svidenje! Ce boš kaj potreboval, napiši!« »Pozdravi svojo ženo!« »Ti pa mamo!« Razšla sva se. Vesel sem bil, da sem videl očeta po tako dol- gem času. Samo nečesa ne vem. Ali je bil to zares moj oče? Filmski in TV mozaik NANCY JE 2E ODRASLA Frank Sinatra, Nancyn oče, je precej trmast. Zato se ne smemo čuditi, če so trmasti tudi njegovi otroci. Znani so njegovi prepiri, ki jih je imel. Toda oče je le oče in tako se je uklonil tudi on in se po nekajletnem sporu s hčerko Nancy pobotal, predvsem zaradi tega, ker je uspela brez očetove pomoči. Seveda pa ob njenem uspehu ne smemo poza- biti na priimek Sinatrovih, ki ji je vsekakor povsod odpiral vrata. Nancy Sinatra Njen stil petja, ki ji ga je dal komponist Lee Hazelwood, je mlado pevko naredil za eno naj- popularnejših mlajših pevk Amerike. Se nekaj je, kar nas pritegne pri Nancy. Iz nekih virov iz Amerike se čuje. da je bila Nan- cy pred poroko z nekim znanim filmskim igralcem, vendar s: je premislila. Pravi, da se čuti še premlado za zakon. ft^anj rojstev v svetu Kaže, da smo precenjevali ta- ko imenovano eksplozijo svetov- nega prebivalstva, je izjavil dr. Bogue, predstojnik chicaške- ga zavoda za družino in družbo. Bogue je dejal, da se število roj- stev v ZDA znižuje prav kot v nekaterih drugih deželah in da se bo prebivalstvo ZDA po vsej verjetnosti ustalilo nekako pri 220 milijonih. Kakor ugotavlja dr. Bogue, so znamenja nazadovanja števila rojstev v Južni Koreji, v Indiji in Pakistanu, na Kitajskem in v nekaterih latinsko-ameriških deželah. Po njegovih ocenah se skoraj po vsem svetu krepi tež- nja po manjših družinah. Izbolj- šane kontraceptivne metode omogočajo milijonom žensk, da se izogibljejo nezaželeni noseč- nosti. Zaradi vsega tega — pravi dr. Bogue — so upi na ublažitev ta- ko imenovane eksplozije svetov- nega prebivalstva zdaj znatno bolj upravičeni, kot smo si drznili upati pred petimi leti. Nacionalni center za zdrav- stveno statistiko je objavil po- datek, da je bilo število rojstev lani v ZDA najnižje ne le v po- vojnih letih, marveč v vsem ob- dobju, odkar so začeli zbirati statistične podatke. Ko sprejmete goste Gotovo ste družabno bitje: obiskujete prijatelje in ti ho- dijo k vam na obisk. Največkrat so to prijetno preživeti popol- dnevi ali večeri, včasih pa ... Veliko knjig je že izšlo o vsa- kodnevnem obnašanju, o stikih med ljudmi, o pravilih, ki go- vore, kdaj se kaj sme in kdaj ne ... Pa vendarle mnoge gospo- dinje še vedno ne vedo, kakšno naj bo njihovo gostoljubje, ko odprejo vrata stanovanja obis- kovalcu in ljubemu gostu. Torej! Vstanite, ko je prišel gost! Tega vam ni treba storiti, če je vaš gost mnogo mlajši od vas. Tedaj mu ljubeznivo ponu- dite roko in ga povabite, naj prisede. Bodite ljubeznivi tudi, če vam gre obnašanje kakšnega gosta močno »na živce«! Vi ste gostiteljica! Prizadevajte si, da bi bili vi- deti sveži in da bi vaš obraz ka- zal vedrino in veselje, ko spreje- mate prijatelje! Vaš smehljaj in preproste jedi veljajo več kot dragocena kosila, ki jih priprav- lja gospodinja vse dopoldne in je zaradi tega izmučena in siabe volje. Gostje se bodo počutili krive, če boste videti povsem na koncu moči! Ne bodite ena tistih gospodinj, ki se takoj prično pritoževati čez svoje slabo kuhanje in zmožnost vedno pripraviti kar najbolj uspelo jed! K vam so prišli pri- jatelji in prav nič vam ne bodo zamerili, če bo jed nekoliko slabša. Nikoli se ne pozabite zahva- liti gostom, ki so sprejeli vaše povabilo, naj vas obiščejo. Gospodinja ne sme končati je- di prej, preden ne neha jesti njen najbolj zgovorni in počasni gost. Za mižo se gospodinja dva- krat loti jedi in tako hrabri go^ ste, da ji sledijo. To pravilo ne velja edinole za juho in sir — to pa seveda ne pomeni, da si gostje ne smejo z njima dvakrat postreči. Ce imate mačko ali psa, ju ne pripeljite v prostor, kjer so gostje. Morda kdo izmed gostov ne ljubi teh živali ali pa se jih celo boji. Naredite seznam povabljencev in si zabeležite, če veste, kaj kdo posebno ljubi ali odklanja. Pa- zite na sestavo jedilnika, da za- dovolite prav vse okuse. Medtem ko ste pripravljali, se vas je lotil hud glavobol. Gostje bodo prišli, vi pa boste z nagu- banim čelom odpirali vrata. Ne. tega zares ni treba! Popijte sko- delico vročega ruskega čaja. V katerega ste nacedili precej li- moninega soka. Cez pol ure po- pijte še eno skodelico! Presene- čeni boste, kako vam bo to zdra- vilo hitro in uspešno pomagalo! za prie&kega Lujzeka Dober den, drogi brolcl, doplsoikl, prijotll, no fsl moji aimtiU soviolni- kt. Vele, lodje cajte sen zlo dobre vole, saj dobin skoro fsoki den koko pismo, v keren ml zavujpletu svoje proble- me, težove DO drilge »intimae« skriv- nosti. Vete, najrajii sen te, gdo md kera tak msio na moje ohlajeno srce pihne, no mi ke lepega naplie. Prleika Mtirjanca Iz Avstrije je moja redna do- pisnica In ml je v todjen pismi na- pisala: IHogl no nad ise spoStovanI Lu|zek. Veš, moren ti povedali mojo srčno skrivnost, ke sen todje caJte čista za- liiblena v tebe.. Te/i nie ilostl proble- mof, ki si jih soma ne ven rešit no po svoji nori pameti fkiip zračijntl. Ker pa se ml zdi, ke si ti provl specia- list za rešovaje iseh mogofih fežol, te v toten mojen pismi prosin, ke ml po- mogai no me fsaj malo potoložIS. Naj- pret mo se malo pri vremeni stovla. Ve5, lil pri nas je tak mrzlo no de- tnvno, ke sem se odlofla, ke mo *la malo na dopust v Prlekijo. Je, kak je, samo moren ti refti, ke si človik pod domočin pirleškin sunrem — še naj- rajši r.t segrcrje no si malo odtall svo- je ozebline. Piši ml, koko |e pri vas vremen, ve Sne bt rada bila, ke bi me tiiitl v Priekiji zeblo. Gdo priden domu, te mo ti prnesla tUdI tiste dišeče ruže, za kere si ml zodjič pisa, no me tak 'epo prosa. Piši mi, kere so ti boj pil srci. bele ali rdeče. Zaj pa še neke, lujzek. Ste v Priekiji že ke tiikle naprešall? VeS, menf se po toti pijači zlo redijo sUne. ZmloSII sfe vena zdaj že do kraja, ke ?,e me ne bi toti wa(i ge duma doleta. Saj veš, ke se bojin tistega Skedenjske- ga belega, o keren sma zadjič tejko raznrovlala. Veš, pa še en problem mon, ki si ga ne ven soma reštt. Veš. mola šefica me sploh nekšnega vraf|a spilovle tak ke več že ne ven. ke ti še naj poven. da bJ 11 malo toto bobjo radovednost doj zavezala. Jezik man že čisto znllra- ni, una pa še me sploh drjszga: »Mar- lanca nove še neke, ke mo se malo smeja- la.« Mnm še tUdI driSge težave, ki tt jih gnes nemo zav\iipa!a. Sparejma Se neke za drugo pismo. Te pa srečno do tečas, ke mo se sire- čfili v Priekiji pri litri dobre no slodke jabolšnce. Te pozdrovla Marjanca !z Avstrije Draga, lepo pozdrovlena no moja liiba Marjanca. Skoro se mi je srce raztoplo, gdo sen šteja začetek tvojega piisma, ge mi pišeš, ke si že tak pomalen zatre- skana v mene. Veš tiidi mene je v li- sten momenti všeknolo pri srci no seil si iz podna svojega pregrešnega srca zaželeja, da bi te lehko malo poboža po tvoji mesečni ploči. Ala, lepa no iskrena liibezen, ki je v gnešjih cajtih zlo v modil Vremen je pri nas vun za vraga, dež na dež, tak ke skoro več ne vemo, kak toto našo liibo sunce zgleda. Lidje si že tak potihen gučijo, ke so fsl tisti, ki z dežom virtijo, odillj na orožne va- je no so pozobli pipe doj zaškmott. Vseeno pa ti priporočan, ke nas pri- deš malo obiskat v Prlekijo no nan s svojimi šilingi pomogaš malo našo pla- čilno bilanco na svoje potrte no šajtra- ve tace postaviti. Tiidi na tiste ruže ne smeš pozobti. Rad man bele, rdeče, žu- te po šekaste, samo ke lepo dišijo. Veš, Marjančka, zgleda, ke si ti glih tak škrtava, kak so bli negda moj fir- manski boter, gdo so me pitali; »Luj- zek, kere dinare bi rajši meja — pa- pirnate ali železne?« Jas sen se že o4 negda znajia pa teo jin reka oaza.] t »Vete ke, 1QM b9tr«ek, najboljie bo, če ml ta železna peneze notri v papir> nate zamotate — vfcčik mo jih prehitro zguba.« Tiidi slodke jabolšnce mamo ie za- dosti. Ja« sen ee je le4os enkrat že fejst nažlempa, tak ke ter|amo. Večno na tvoje šilinge misleči Lujzek VIDOV JANEZ IZ GOMILE PIŠIŽ Drogi Lujzek. Tiidi jas z vejkim zanimajon štejen tvoja pisma no sen se odloča, ke mo ti neke napisa. To v nedelo, trijestega junija, sen te čaka na Gomili, kfe bi malo skiisa naše prleške gibonre. Veš, toto turistično driištvo je priredlo »gl- bajnčno nedelo«, ki jo je obiskalo pre- cik totlh nedelskih luristof. Pojell smo petnotri jesti gibone tio vničlt prečile tekočega pridelka Iz naŠih pripških go- ric. Potrli smo preeik glažof no kupic. tO pa tan pa je kerl tiidi kokšno po piikli ^oba. Lujzek, piši ml, gdo boš priša ni Go- milo na naš razgledni stolp, « kerega se doi okoli po naSl lepi Priekiji vidi. Lepo te pozdrovla Vidov Janez iz Gomile. Pozdrovleni, Janez. Zlo me veseli, ke si si tOdi ti zmisla na inene, saj sen s totega kunca doba še zlo malo pošte. Niogoče boš začude- ni, če ti poven, ke sen jas negda v što- rih cajtih, gdo še so mi ne mostoči rasli, blja že večkrot na totih gimilskih veselicali. Dobro poznan Holčovega Frančeka, ki totemi gomilskemi turizmi že duga leta na diišo piha, Zniidrl-cfvega Milana, pri keren smo fčosik plesali no se praf liištho meli. Zlo lepo pa mi je osta v spomini tiJdi Grflškarof listjak, ki že od negda slOžl na Gomili kak komfortni apartm« za zalublel««»« vranam«.