Izlijvja
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
&
Velja :
za celo leto 4 krone (2gld.).
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upravništv« „Mira“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Leto XIX.
V Celovcu, 20. septembra 1900.
Štev. 38.
Nove volitve — razpisane.
Deželni predsednik je z odlokom od dné 9. t. m. zaukazal, da naj se nove volitve vršč, oziroma začnč:
I.	Za občni volilni razred e po zakonu od dné 14. junija 1896, drž. zak. štev. 169., dné 5. januarja 1901.
II.	Kmetiške občine volijo dné IO. januarja.
III.	Mestne skupine (mesta, trgi, obrtni kraji, kraji) volijo dné 12. januarja.
IV.	Kupčijska in obrtnijska zbornica voli dné 14. januarja.
V.	Veleposestniki volijo dné 15. januarja.
V smislu zakonov o državnem zastopu in o volitvah za državni zbor od dné 2. aprila 1873, drž. zak. št. 40. in 41., potem od dné 4. oktobra 1882, drž. zak. št. 142., in od dné 14. junija 1896, drž. zak. št. 168. in 169. volijo:
I.	Občni volilni razred enega poslanca. Pri tej volitvi je cela dežela koroška en volilni okraj z glavnim voliščem Celovec. Tega poslanca volijo volilni možje. Vsi državljani moškega spola, kateri niso v zapisnikih občinskih vo-lilcev in kateri tirjajo volilno pravico v občnem volilnem razredu, morajo to tirjatev naznaniti in volilno pravico dokazati pri županu svojega bivališča, in sicer to tekom osmih dnij potem, ko so se s tem razglasom volitve razpisale.
II.	Kmetiške občine volijo štiri poslance, in sicer kakor do sedaj, po volilnih možčh v okrajih :
1. Celovec-Trg^-Velikovec-Železna Kapla-Pliberk-Dobrlavas. — Št. Vid-Breže-Krka-Svinec-Stari dvor-Volšperk-Št.Lenart-Št. Pavel. — 3. Be-lj a k-Rožak-Paternijon-Podklošter-Trbiž-Borovlje. — Š p i t a 1 - Sovodje - Milstat - Greifenburg - Zgornja Bela-Kot-Šmohor-Kočane.
III.	V mestnih skupinah (mestih, trgih, obrtnih krajih) se volijo trije poslanci, in sicer kakor do sedaj, neposredno (Celovec-Št. Vid-Beljak).
IV.	Koroška kupčijska in obrtnijska zbornica voli enega poslanca v Celovcu.
V.	Veleposestniki volijo tudi enega poslanca, in sicer tudi v Celovcu.
Ako bi se v enem ali drugem volilnem razredu volitev ne mogla končati zgoraj določenega dné, naj se ista nadaljuje prihodnji dan. To se
razglaša z dostavkom, da imajo o volitvi volilnih mož c. kr. okrajna glavarstva, oziroma mestni magistrat v Celovcu, potrebno ukreniti, in da bodo volilci poslancev iz poverilnic izvedeli, kdaj in kje da se volitev začne.
Drugi slovenski katoliški shod v Ljubljani.
(Izvirno poročilo.)
Katoliški shod se je zvršil dné 12. sept. jako srečno, sijajno. Ničesar ni motilo lepega zborovanja, med udeleženci je vladal duh prave krščanske in slovanske vzajemnosti ter edinosti. Govori so bili tehtni, vzorni, ter so napravljali na poslušalce globok utis. — Vstopnic se je izdalo vkup nad 4000. S Koroškega je bilo 63 udeležencev. Imena objavimo prihodnjič.
V torek 11. septembra je bila v stolnici slovesna sv. maša. katero je daroval amerikanski škof Trobec. Zatem so pričeli svoje delo o d-seki. Razgovori po odsekih so bili živahni, a vendar vseskozi stvarni, mirni in dostojni. V razprave so večkrat posegli tudi koroški udeleženci. Obširneje o tem nam z ozirom na tesni prostor ni mogoče poročati. Prinesla bo ta poročila posebna knjiga, ki se izdà o katoliškem shodu.
I. Slovesno zborovanje.
Ob uri je bilo sklepajoče zborovanje, pri katerem so se prebrale in potrdile resolucije, o katerih se je po dnevu resno posvetovalo v odsekih. Tudi resolucij ne moremo v celoti objavljati, ker nam zato manjka prostora. Udeleženci jih dobé v posebnem poročilu o shodu. Ob 1I26. uri se prične prvo slovesno zborovanje. Podoba še lepša, nego prvi večer. Na odru so zbrani visoki cerkveni in posvetni dostojanstveniki, ob strani so postavljene krasne zastave raznih društev, ves prostor, tudi galerije so natlačeno polne! Vsi stanovi slovenskega nàroda so tu častno zastopani. Mož ob možu tesno stojé zborovalci, ter pazno sledijo izvajanjem govornikov, jim vedno znova navdušeno pritrjevaje.
Predsednik dr. Šušteršič otvarja zborovanje in pozdravlja najprej dostojanstvenike: pokrovitelja shodu, knezoškofa dr. Ant. B. Jeglič-a, knezo-
škofa mariborskega dr. M. Napotnik-a, škofa št.-kloudskega Jak. Trobec-a, dež. predsednika barona Hein-a, dež. glavarja dr. Detela, razne druge odlične goste in vse zborovalce. Burno je zbor pozdravljal imenovane odlične može. — Nato opisuje govornik stanje cerkve začetkom sedanjega stoletja in sedaj ob koncu njegovem. — Sklene se papežu in cesarju poslati udanostni brzojavki.
Knezoškof ljubljanski dr. A. B. jeglič je dal v navdušenih besedah navodil za nadaljno delo za Boga in domovino. „Proč od Boga — v imenu svobode*, to je geslo nasprotnikov sv. cerkve. Govornik opisuje, kaj je napačna, kaj prava svoboda. Kaže tudi na početje nasprotnikov, ki hočejo najprej naše delovanje osmešiti, da ljudi s tem odvračajo od vere: rušiti hočejo našo edinost in za zmoto zahtevajo isto veljavo kot za resnico. — Govoru je sledilo dolgotrajno odobravanje.
Velekrasno in krepko je govoril knezoškof lavantinski, dr. M. Napotnik, o krščanskem življenju. Duhovito je visoki govornik kazal, v čem obstoji pravo krščansko življenje in konečno podelil zborovalcem svoj blagoslov. — Škof Trobec iz Št. Clouda je pozdravil shod v imenu amerikan-sfeih Slovencev in se spominjal življenja in delovanja naših bratov onkraj morja.
Krasno je govoril predsednik shodu, dr. Matko L agi n j a, ki je pozdravil shod v imenu isterskih Hrvatov in v svojem govoru kazal, kako važno je krščanstvo za svetovno kulturo, kako važno posebej še za slovanstvo. Poživljal je zborovalce, naj vsi živimo kot dobri katoliki ter naj skušamo na temelju ljubezni zastavi krščanstva pridobiti še druge. Križ naj kot znamenje krščanstva stoji med Slovenci in Hrvati vsepovsod ter naj nam vrh Triglava stoječ kaže pot proti nebu! (Burno, dolgotrajno pritrjevanje.) — Imenom Hrvatov iz Banovine je shod pozdravil kanonik Rubetič iz Zagreba.
Po shodu je bila bakljada, katero je priredilo slovensko delavstvo na čast cesarjevi 70 letnici. Obnesla se je sijajno. Bilo je nad 400 lam-pijonov in bakelj. Svirala je novomeška godba prav izvrstno. Pred palačo deželnega predsednika in knezoškofa so pevci zapeli več pesmij. Množice so knezoškofe burno pozdravljale. — Motili so bak-Ijado nekaterniki z žvižganjem in vpitjem „Živio Tavčar !“ Demonstracija je bila naperjena zoper blagega, za korist in napredek slovenskega nàroda
IÌ <‘<1 sv. KTrištola.
Ob severnem bregu Drave na visoki skali stoji Humberški grad. Ta grad je bil v začetku 16. stoletja lastnina cesarja Maksimilijana, kateri ga je dné 1. julija 1517 prodal plemenitašu gosp. Žigi Dietrichsteinu. Ob istem času so bile razširjene ne samo med priprostim ljudstvom, temveč tudi med gospodo, hude razvade : kletev, pijančevanje itd.
Omenjeni gospod Žiga Dietrichstein, posestnik humberške in bekštanjske grajščine, cesarja Maksimilijana tajni svetovalec, dedni točaj koroški (Erb-schenk), deželni glavar štirski — torej imeniten gospod — je vstanovil red sv. Krištofa s tem namenom, da take razvade kolikor mogoče odpravi. Red se je vpeljal po vseh notranjih avstrijskih deželah in je štel mnogo udov med plemiči in duhovniki.
Pravila za red sv. Krištofa so bila v glavnih potezah ta-le:
1.	Vsak ud se s prisego zaveže pravila na-tanjko spolnovati.
2.	Vsak ud nosi podobo sv. Krištofa na vratu ali na klobuku, tako da vsakdo podobo lahko vidi in uda tega reda spozua.
3.	Če gre ud memo podobe sv. Krištofa, naj pred podobo odmoli Oče in Češčena si Marijo.
4.	Kdor se zoper 2. ali 3. točko pravil pregreši, plača primerno denarno globo.
5.	Kdor se pridušuje in roti, preklinja in »zakramentira“, zapade denarni kazni.
6.	Kdor drugim napiva in je k pitju napeljuje, zapade kazni.
7.	Kdor za uda vé, kateri se je rotil, pridu-ševal, drugemu napival itd., je s prisego zavezan ga naznaniti načelniku reda.
8.	Nobeden ud ne sme takih razvad nekaznovanih trpeti pri svojih otrokih, domačinih, rokodelskih pomočnikih in poslih. Če se kaznovani ne poboljša, se zapodi od hiše in nobeden ud ali hišni gospodar ga ne sme v službo sprejeti, razun da s prisego obljubi, da se bode poboljšal.
9.	Kdor v tej zadevi ne uboga, ima vse ude Št. Krištofovega reda za nasprotnike.
10.	Vsi udje se enkrat v letu zberejo, oddajo načelniku udnino 1 gld., se vdeležijo očitne božje službe, obstoječe iz treh slovesnih sv. maš, grejo k darovanju, volijo načelnika in se sprašujejo, ali ni enemu ali drugemu znan kak preklinjevalec, priduševalec ali pijanec.
K temu redu se je samo na Koroškem vpisalo 78 plemičev; vsi udi so delali na to, da se odpravi pregrešno govorjenje, kletev, pijančevanje. Dosegli so lepe vspehe med plemiči in priprostim ljudstvom. Ta red pa je prenehal s smrtjo ustanovitelja, plemenitega gospoda Žige Dietrichsteina. Ali bi ne bil podoben red za sedanje čase živo potreben ?	J. O.
P a b é r k i.
Juha iz zdravnika. Dr. Reinhaw je kot ravnatelj norišnice v Glasgowu pridobil temu zavodu, kar se tiče uprave, svetoven glas. S svojo spretnostjo je bolnike držal v največji pokorščini.
Navzlic temu jim vendar ni smel popolnoma zaupati, kakor kaže sledeči grozni dogodek: Nekega dné so se blazenci pritožili, da je juha slaba. Vsled tega je zdravnik Reinhaw bolnike povabil, da ž njim gredó v kuhinjo in juho pokusijo. Vstopijo v kuhinjo. V velikem kotlu se je kuhala juha. Eden izmed bolnikov je pogledal doktorja z neprijaznim, osornim pogledom.
„Doktor“, reče, Juha ni dobra; ali vém, kako bi se zboljšala." — „Kako pa?“ vpraša zdravnik.
Blaznik potrka zdravniku na trebuh in reče: „Gospod doktor, Vi imate na sebi dosti maščobe. Ako bi Vas vtaknili v kotel in pustili le malo časa kuhati, juha bi bila brezdvoma izvrstna. Dovolite laskavo, da to takoj poskusimo.
Drugi štirje blazniki so zavriskali od veselja, tako jim je ugajal predlog njihovega tovariša. Osem močnih rok zagrabi zdravnika, ga v trenutku vzdigne kvišku — in nikjer ni nobene pomoči. V celi kuhinji se je nahajal samo še en zdravnik, star in slab mož, ki od strahii malo da ni znorél. Doktor Reinhaw je že bil nad kotlom, iz katerega se je valila velika množina vročega sopara.
„Počakajte!“ zakliče naenkrat doktor z mirnim, krepkim glasom. „Počakajte! Pokvarili bi si svojo dobro juho in ne bi imeli opoludne kaj jesti."
Te besede so blaznike presenetile in od njihovega groznega namena odvrnile. Postavili so doktorja na tla, toda obstopili so ga od vseh stranij, kakor bi prežali, da bi jim ne ušel. A doktor pri tem ni zgubil zavednosti in ravnodušnosti, ampak smehljajoč se reče : „Iz mojega mesa bode sicer dobra juha, ali vendar morate pripoznati, da bi
res neumorno delujočega škofa Jegliča. — Žvižganje in vpitje je bilo prav tako, kakor lani 22. in 23. avgusta v Celovcu. Vpila je ponajveč nedorastla mladina !
II.	slovesno zborovanje.
V sredo dné 12. sept. je bilo v stolni cerkvi opravilo za umrle udeležence I. katoliškega shoda. Sveto mašo je daroval prevzvišeni kardinal Missia, ki je bil o polunoči došel iz Gorice. Po sv. maši je pridigoval knez in škof dr. Jeglič o namenu katoliškega kristijana. Potem se je vršila posvetitev presv. Srcu Jezusovemu. — Ob 1IÌ10. uri se je pričel drugi slovesni shod. Prostor je bil še bolj natlačen, nego prejšnji večer. Došlo je več dostojanstvenikov in 4 škofje, na čelu jim kardinal Missia, katerega so zborovalci že ob vstopu živahno in presrčno pozdravljali.
Predsednik shodu dr. Šušteršič otvori shod in pozdravlja udeležence, najprej prevzvišenega kardinala, kateremu se prirejajo dolgotrajne ovacije. — Vseučiliščnik Remec je pozdravil shod imenom akademičnega društva „Danica“, urednik Žun-dàlek iz Prage pa imenom katoliškega češkega časnikarstva, vspodbujajoč navzoče za skupno delo katoliških Slovanov v Avstriji. Govornik je govoril v gladki slovenščini.
Prvi je govoril prof. dr. Ant. Medved iz Maribora o šolskem vprašanju; za njim prof. dr. Jos. Pavlica iz Gorice „o katoličanstvu iu napredku", in nazadnje vodja Povše o kmetskem vprašanju. Ob 12. uri se je zborovanje zaključilo.
III.	slovesno zborovanje.
Ob 3. uri otvori I. podpredsednik dr. Matko L a g i n j a tretje in zadnje slovesno zborovanje. Pozdravlja na novo došle dostojanstvenike, zlasti tudi koroška zastopnika, deželna poslanca Greg. E i n-spieler-ja in Fr. Muri-ja.
Pri tem zborovanju je prvi govoril vikar Valentin Podgorc o zadružništvu in zavarovalništvu. Njegov govor bodemo objavili v celoti. Dalje so govorili: dr. V. Schweitzer o tisku, dr. M. Matek iz Maribora pa o delavskih in obrtnih zadevah, dr. Iv. Šušteršič o „katoličanstvu in politiki" in nazadnje dr. Jan. Ev. Krek o kato-liško-ndrodni organizaciji. Ko nam bo dopuščal prostor, bodemo podali vsaj nekatere odlomke iz teh krasnih, temeljitih, navdušujočih govorov. Lepo je bilo videti velike množice, ki so ves čas pazljivo in z največjim zanimanjem sledili izvajanjem govornikov. Glasno pritrjevanje med govori, burno odobravanje ob sklepu govorov, je kazalo, kako so govorniki znali ubrati prave strune, kako so njih besede res segale do srca!
Izvolil se je na to stalni odbor II. slov. kat. shoda in za pripravo III. shodu. Izvoljeni so: dr. Šušteršič in dr. Brejc za Kranjsko, dr. M. L a gin j a za Primorje, dekan Žič k ar za Štajersko, tajnik Rozman za Koroško. — S tem je bil dovršen dnevni red. Dr. Šušteršič govori sklepni govor, zahvaljujoč se vsem udeležencem in vsem onim, ki so kakorkoli pripomogli, da se je shod tako sijajno vršil.
Spregovoril je tudi prevzv. kardinal Missia. Ko je stopil na govorniški oder, ga je sprejelo dolgotrajno ploskanje in živahno vsklikanje. Kardinal se je zahvalil najprej pokrovitelju shoda, knezo-
škofu dr. Jegliču, vsem ki so za shod delovali, in vsem zborovalcem. — Kazal je govornik na sadove shoda in vspodbujal h temu, naj navdušenje, ki je nastalo na shodu, tudi vstraja, da se bo pričeto delo srečno nadaljevalo v vedno lepših sadovih. Dalje se spominja katoliških akademikov in „Slomšekove Zveze". — Dodal je visoki govornik nekaj lepih spominov: „Delati treba vstrajno vsakemu na svojem mestu. — Zato vsem priporočam edinost, ker v edinosti je moč .... Bodite potrpežljivi! Ne dà se vse naenkrat storiti. Hiša se ne zgradi eden dan in drevo ne pade na prvi mahljej. Le vstrajnemu delu je vspeh zagotovljen. Bodite potrpežljivi tudi z onimi, ki niso naših mislij, ne povračujte jim enakega z enakim, ker z mirnim prenašanjem, s potrpežljivostjo se tudi pri takih doseže največ vspehov. Vaše nastopanje naj bode povsod mirno, premišljeno, vstrajno in potrpežljivo, tedaj bo Bog blagoslavljal vaše delo." — Te besede so napravile globok vtis. Na kolenih so zborovalci sprejeli blagoslov. Bil je to slovesen, ganljiv trenutek! Razšli smo se nato, a z željo: Na srečno svidenje pri III. slovenskem katoliškem shodu !
Banket.
Katoliško akademično društvo „Danica“ je v lepih prostorih starega strelišča udeležencem shoda priredilo slavnosten banket, katerega se je udeležilo okrog 500 oseb. Prišel je tudi kardinal Missia in škofa Napotnik in Jeglič. Govorila seje cela vrsta napitnic. Svirala je novomeška godba in vladala je iskrena, nekaljena zabava. Bil je to lep zaključek lepemu katoliškemu shodu! B.
Dopisi.
Iz Tinj. (Slomšek-Serajnikova slavnost.) Slavnost, ki jo je priredila podružnica sv. Cirila in Metoda za Pokrče in okolico v spomin stoletnice rojstva knezoškofa A. M. Slomšek-a in v proslavo njegovega edinega še živečega učenca, mil. g. prošta L. S e rajnik-a, seje vršila pri Krajcarju ob najlepšem vremenu prav sijajno. Udeležba je bila jako dobra. Prišli so naši Slovenci in Slovenke iz domače, pa tudi iz vseh sosednih far. Iz Celovca je prihitelo lepo število rodoljubov, poleg teh smo videli mnogo odličnih rojakov tudi iz oddaljenih krajev. S posebnim veseljem pa smo pozdravili drage nam goste iz bele Ljubljane in zelene Štajerske. Udeležba toliko odličnih domoljubov je dala slavnosti poseben sijaj in pomen. — Prišli so pa na shod — čujte! — tudi socijal-demokratje iz Velikovca. Ko se jim je naznanilo, da se tù ne vrši političen shod in da razun povabljenih gostov ne sme nihče govoriti, so odšli še pred pričetkom zborovanja. — Pred slavnostjo je bil podružnični občni zbor, ki je potrdil poročilo o podružničnem delovanju in zopet izvolil dosedanji odbor. — Slavnosti je predsedoval g. poslovodja Legat, ki je v prisrčnih besedah pozdravil v tako častnem številu došle rojake in kazal na veliki pomen naše slavnosti. Ko je prišel mil. g. prošt Serajnik v našo sredo, ga je zbrana množica prisrčno sprejela in pozdravila. — V slavnostnem govoru je tajnik Rozman kazal, koliko neminljivih zaslug si je pridobil naš Slomšek za Slovence in
moja suknja, moje hlače in moji umazani čevlji vam vendar juho pokvarili."
„To je res!" pritrdili so blazniki. — „Počakajte torej samo pet minut. Bodem se slekel in takoj zopet pridem."
Blazniki so se s tem zadovoljili in doktorja izpustili ; namesto njega pa je prišlo nekoliko močnih čuvajev, ki so nesrečneže spravili na varni kraj in tako druge blaznike pripravili ob juho, narejeno iz gospoda doktorja.
Ne pustimo svojega Jezusa od nobenega zasmehovati ! O Frideriku IL, pruskem kralju, je v obče znano, da je bil brezverec in da je rad o veri zasmehljivo govoril. Enkrat je povabil generala Ziethena k dvorni pojedini. General se je izgovoril, da je bil pri sv. obhajilu in da se hoče ta dan vseh posvetnih veselic zdržati. Ne dolgo po-tém, ko je Friderik generala srečal, rekel mu je zbadljivo: „No, kako pa Vam je telò in kri Gospodova dišala?" Ziethen se pokloni pred kraljem in reče odločno : „Vaše Veličanstvo vé, da sem bil zmerom pripravljen za Vas in domovino dati življenje; in če je treba in Vaše Veličanstvo ukaže, sem pripravljen tudi svojo glavo položiti k nogam Vaše kraljevske milosti. A je še kdo drugi nad nami, ki je večji nego Vi in jaz in vsi ljudje; to je Jezus, Odrešenik svetà, ki je za nas prelil svojo drago kri. In tega Jezusa ne pustim zasmehovati, bajti od Njega je odvisna moja vera in tolažba, moje upanje v življenju in v smrti. Zanašajoč se na to sv. vero je zmagala Vaša vojska. Ako bodete podkopali to vero, bodete s tem tudi podko-pali blagostanje države. To je nad vse jasno. Sicer pa sem Vašemu Veličanstvu zmerom udani
sluga." Kralj ginjen seže Ziethenu v roko, rekoč: „To se ne bo več zgodilo. Srečen Ziethen; ko bi tudi jaz imel takšno vero kot Vi." — Le več takih Ziethenov, in sicer v vseh vrstah človeške družbe zgoraj in spodaj, potém bi „vsi zasmehljivci in bogokletniki morali obmolkniti. Ne pustimo svojega Jezusa od nobenega zasmehovati!
Adam in pes. Stara pravljica pripoveduje, da se je Adam, ko je bil pregnan iz raja, vsedel na kamen pred vrati raja in pokrivši z rokami obraz grenko jokal. Naenkrat čuti, da ga nekaj rahlo liže na rokah. Pogleda in vidi psa, kateri je nanj gledal z velikimi očmi, polnimi solz in usmiljenja. Od tistega časa je pes ostal zvest prijatelj in spremljevalec človeka.
Poljak iznajdnik Amerike. Celi omikani svet trdi, da je Ameriko iznašel Krištof Kolumb 1. 1493. A učenjaki so že davno našli razne listine, iz katerih je vidno, da so že pred Kolumbom bili v Ameriki drugi smeli evropejski mornarji. K tem pogumnim mornarjem moramo šteti tudi Slovana Jana z Kol na, pojskega rojaka. Bil je mornar v službi pri Gdanjščanih, pozneje pri Dancih in kot poveljnik njih ladij je prišel v Labrador (v Ameriki) 1. 1476., torej 16 let pred Kolumbom. O tem so že učenjaki vedeli pred stoletji. Tako piše O Janu z Kolna neki Gomara v delu, izdanem leta 1553., in ga imenuje Joan Scoino. Drugi učenjak, Kornelij Wytfiet, piše o njem leta 1559. Sedaj pa poljski učenjaki iščejo v gdanjskih, norvežkih in danskih arhivih listine, da bi kaj natanjčnejšega zvedeli o Janu z Kolna.	Nabral Svečan.
poudarjal, kako je g. prošt Serajnik v vsem in povsod pokazal, da je vreden učenec velikega in odličnega svojega učitelja! Govornik je končal z iskreno željo, da nam Bog blagega in vzornega našega starosto ohrani še prav mnogo, mnogo let!
—	Nastopili so na shodu vrli tamburaši iz Središča na Štajerskem! Svirali so, in kako svirali! Vrli slovenski fantje v svoji nàrodni noši svirali so vstrajno, ubrano, lepo, tako, da so poslušalce, katerih večina tamburic dotlej ni videla, kar očarali. Komad je sledil komadu, a poslušalci so vstrajali vkljub hudi gnječi (zborovalni prostor je bil mnogo premajhen) in vročini na svojem mestu. Mila slovanska godba je napravila na vse globok utis. Hvala gg. tamburašem, ki se niso ustrašili dolge poti, da so nam podali ta izvanredni užitek!
—	Sledilo je več govorov. G. Grafenauer je govoril krepko in požrtvovalno o uredbi naših šol. Dalje so prijeli za besedo gg. Št. Bayer, Fr. Treiber in konečno tudi g. prošt Serajnik, ki nam je v iskrenih, prelepih, navdušenih besedah kazal, kako lepa je naša materina beseda, da uživa ugled tudi pri nepristranskih tujcih, da se držimo vedno naukov Slomšekovih in ostanimo zvesti veri svoji in besedi materni! Ganljivo je bilo gledati 92 letnega starčeka, ko je navdušeno, dà, ognjevito in z globokim prepričanjem govoril in pokladal nam mlajšim na srce, da hranimo zvesto in branimo hrabro svetinjo, zapuščeno nam od očetov: vero in nàrodnost! Take besede morajo seči do srca vsakomur! — Ob prijetni zabavi, katero je posebno povzdignil tudi „komični prizor", ostali smo zbrani še precej časa okrog svojega častitljivega staroste! Ločili smo se z zavestjo, da smo na vreden način obhajali spomin Slomšekov in proslavljali njegovega učenca prošta Serajnika !
Iz Štebna pod Juno. (Zahvala.) Vč. gosp. Ant. Gabron, naš častni občan in župnik skoči-dolski, je daroval tukajšnji požarni brambi 40 kron, naš rojak, vč. g. Jan. Hutter, real. katehet v Celovcu, pa 10 kron, za kar se blagima dobrotnikoma tem potom srčno zahvaljujemo.
Načelništvo prostovoljne požarne hrambe Šteben-Globasnica :
Ferd. Krajger, načelnik.
Iz Kazaz. (Samomor.) Hlapec F. Tel, ki je služil pri Kapu v Štebnu, je šel dné 14. t. m. na prehodu, kjer vodi pot čez železnico v Šmihel, pod vlak. Tam ga je našel čuvaj Fik. Zjutraj je še doma delal, potem se je napravil in šel v Do-brlovas; zvečer je prišel k Najbirtu in tam pil žganje, po noči se je zgodil zločin. Glavo mu je čisto strepilo in odrezalo tudi na nogi nekaj prstov s čevljem vred. Pravijo, da je šel na njega sum, da bi bil ukradel nekaj denarja. To ga je menda tako peklo, da je šel v smrt. Pokopali so ga na pokopališču v Kazazah.
Iz Bele pri Železni Kapli. (Volitev župana.) Dné 17. t. m. smo imeli volitev novega župana. Izvoljen je za župana g. Luka Piskernik p. d. Hariž v Laponu; dobil je od 19 glasov 14 ; 6 glasov je dobil pristaš nasprotne stranke. Svetovalci so: Martin H ali er I. z 18 glasovi. Anton Mubi II. s 14 glasovi, Jak. P as ter k III. z 12 glasovi, Ern. Zupanc IV. z 9 glasovi. Vsi so odlični kmetovalci in značajni nàrodnjaki. Slava njim !
Iz Črneč. (Raznoterosti.) Letošnji veliki shod pri naši podružnici sv. Križa je bil sijajen kakor že dolgo ne. Že v soboto dné 8. t. m., na praznik Marijinega rojstva, je bila cerkev pred-poludnem skoraj polna romarjev. Od dveh popolu-dne naprej pa so kar v trumah prihajali. Ogromno število romarjev je prišlo iz Št. Lovrenca in Eibis-walda v procesijah. Kakor vsako leto, ste bili tudi letos zvečer že dve pridigi ; v cerkvi nemška in ob enem pred kapelico slovenska. Zvečer je po lepem griču ljudi kar mrgolelo ; ker je bila svetla noč, so ljudi polegli kar po trati in iskali par ur počitka od dolge hoje. Drugi zopet so sedeli v trumah in se veselo pogovarjali. Cel večer so se čule lepe Marijine pesmi, ki so donele v tiho noč. Žal, da je začelo okoli dveh deževati in so morali romarji iskati zavetja v cerkvi in po hišah. Proti jutru se je k sreči zopet zjasnilo in ko se je začela o petih služba božja, smo imeli najlepše vreme. Bilo je pet sv. maš, ena nemška in dve slovenski pridigi. Obhajanih je bilo okoli 800 oseb, vseh romarjev pa gotovo 5000. Žalibog, da pridejo k sv. Križu ne le pobožni romarji, ampak tudi ljudje, ki pobožnost romarjev porabijo, da jih okradejo. Posebno letos smo imeli več takih slučajev. Neprevidni so pa tudi romarji sami, ker se vkljub temu, da se iz prižnice opozori na tatove, čisto ne zmenijo za svoje premoženje. Stari ljudje pravijo, da že dolga leta tukaj ni bilo takega shoda kot letos, toliko ljudij in tako lepo. Kar so sv. Višarje na gornji Koroški meji, je sv. Križ na spodnji. — Meseca junija smo imeli tukaj hudo vreme; voda Meža je prestopila svojo pot in poškodovala na več krajih cesto, polje in travnike, odnesla enemu kmetu devet voz otave in podrla most, ki veže Štajersko in Koroško in je zelo važen in potreben. Toda čujte,
danes, dné 13. septembra, most še ni popravljen! Južna železnica je za nekaj časa dovolila, da smejo ljudje hoditi po železniški progi in čez železni most, in je postavila, seveda na stroške občine Tolsti Vrh, na vsakej strani mosta enega Čuvaja, da sta pazila da se kaj ne prigodi. Most bi bil v tem času lahko popravljen, ali vsaj bi se bila lahko napravila brv za ljudi, pa niti eno niti drugo se ni zgodilo. Železnica je potem prepovedala hojo čez progo in zdaj morajo ljudje hoditi po dolgem ovinku čez Dobrovo, vozovi pa, ki hočejo čez mejo, na Št. Jan na Štajerskem. Kaj je temu krivo, ne vemo. Korošci pravijo, da Štajerci nočejo pomagati mosta zidati, ti zopet, da hočejo dodati svoj delež, samo polovice ne, ker vzdržujejo še drugi most. Ako bi imel kak kmet brv čez kak plitev potok, po katerej bi hodili ljudje, in bi se ta podrla, takoj bi se mu ukazalo, jo v teku toliko in toliko dnij popraviti, tukaj je pa most uničen, ki veže dve deželi in — nikdo se ne briga za-nj ! Opozarjamo na to naše gg. deželne poslance. — Tukajšnjo Lušinovo posestvo g. Cepiča je prejšnji posestnik prodal nekemu Štajercu za 65.000 gld. — Sadje tukaj dobro kaže in kmetje se veselijo, da bode dosti mošta. Lani je bilo v tem oziru slabo in ljudje so morali kupovati pijačo za malo južino.	C.
Iz Vrbe. (Nagla smrt.) Dné 13. sept. je g. dr. Eduard Mais, profesor na višji realki na Dunaju, tukaj umrl nagle smrti. Dan poprej je prišel sem na letovišče. Stanoval je pri Ulbingu in šel omenjenega dneva z ženo in otroci se na vrt sprehajat. Naenkrat mu pride slabo. On objame hitro blizu stoječe drevo, pa kmalu pade na tla, zadet od srčne kapi. Star je bil še le 47 let. Nagle smrti reši nas, Gospod! N. p. v m.!
Iz Dvora. (Pristop h katoliški cerkvi.) Med tem, ko na tolikih krajih brezverni ljudje odpadajo od naše cerkve, je pristopil tukaj nadepoln mladenič, rodom Žid, v našo katoliško cerkev. — Že v mladih dneh mu je vzbudila njegova izgoji-teljica, katera je bila katoličanka, ljubezen do naše sv. vere, in od tiste dobe naprej je on že molil katoliške molitve. Yedno je čutil veliko zanimanje za našo sv. vero, rad bral sv. pismo starega in novega testamenta, in izvrstno se je naučil katekizma. Zdaj, ko je postal star 24 let in dovršil svoje nauke, ter postal zdravnik, prosil je za vspre-jem v katoliško cerkev iz golega prepričanja, da je naša vera edina prava in izveličalna. — Dan 10. septembra je bil za njega nad vse srečen in pomenljiv, ta dan je tekla krstna voda čez njegovo glavo v cerkvi na Dvoru, ta dan je sprejel med sv. mašo tudi svojega Boga v sv. Rešujem Telesu. Ganljiv je bil ta prizor, v očeh marsikaterega so igrale solze in vsi pričujoči so ganjeni molili za novega krščenca. Zdaj je šel v Frankobrod ob Majnu, kjer je nameščen za zdravnika. Pač lep vzgled za marsikatere katoličane, ki zgubijo vero in Boga; ta mladenič pa jo je našel in jo bode z božjo pomočjo tudi ohranil, kakor je pri sv. krstu slovesno obljubil.
Iz Rožeka. (Ogenj.) Ob enajsti uri po noči 14. sept. je vstrašil glas zvona in požarne trobente prebivalce rožeške. Gorelo je pohištvo Marije Ibov-nik p. d. Franci. Prihiteča požarna bramba je mogla samo toliko zabraniti, da strop stanovanja ni pregorel. Drugo je bilo že vse v plamenih. Gosp. slikar Markovič je prvi zagledal ogenj in s sosedom sta vlomila v hišo, rešila živino in nekaj pohištva in žita. Začelo je goreti v skednju, kjer je slama in seno zgorelo; odtod je ogenj skočil na stanovanje in je tudi to upepelil z vso obleko vred, ki je bila pod streho shranjena. Kako se je vnelo, ni dognano, ker posestnica ni bila doma in je hiša bila zaklenjena. Sodi se, da je zažgala hudobna roka. Nekaj malega je posestnica zavarovana in zato v prav trdi nadlogi, ker je živež za njo in tri otroke in živino zgorel in sama nima gozda, da bi mogla še pred zimo pripraviti si streho, če ji dobri ljudje ne bodo hitro pomagali. To je v tem letu že drugi požar v naši občini; sploh pa je gornja rožna dolina v zadnjih dveh letih priča že šesterih požarov, a v nobenem slučaju se ne more najti vzrok.	—r.
Od sv.Magdalene pri Beljaku. (Požar.) Ob 1/s2. uri popoludne, 13. septembra, je začelo goreti tukaj v nekem skednju; ne vé se, kdo je zasmodil. V kratkem času je bilo vpepeljenih 6 hiš, vkljub temu, da je hitro prišla požarna bramba iz Beljaka ter dobro gasila. Le cerkvico se je posrečilo oteti ognju.
Novičar.
Na Koroškem.
(„Bauernbimd“) je dné 16. sept. zboroval pri Raku na Ruštatu ob Velikovcu. Napravili so ta shod zaradi obč. volitev v važenberski občini. Zbrali so se znani „bauernbundarji“ in „nemški“
Velikovčani, drugih poslušalcev je bilo malo. Predsedoval je Papič, govorili so Tschernigg, pliberški Metnic in Plaveč. Ta je kazal vso svojo modrost in „ljubezen“ do kmeta s tem, da je udrihal po skladišču v Sinčivasi in pogreval tista lažnjiva očitanja in zavijanja, katera je bil svoj čas v deželnem zboru privlekel na dan in katerih neresničnost smo že dokazali v našem listu. — V oči je Bbauernbundarje“ bodla naša slavnost pri nKrajcarju1* in „K. W.u se ne sramuje trditi, da smo ta „tabor“ napravili samo zavoljo „bauerntag“-a pri Raku! O ne, cenjeni gg. „bauernbundarji“ ! Toliko časti Vam pa ne delamo. Mi smo svojo slavnost naznanili že dné 6. septembra, Vi pa „bauerntag“ šele cele osem dni pozneje! Torej kar podtikate nam, to ste storili sami! Kako malo se Vam je ta namera posrečila, kaže ogromna udeležba pri naši slavnosti!
(Dopolnilna TOliter.) Dné 15. sept. je bila za okraj Rožek-Beljak-Paternijon dopolnilna volitev za deželni zbor. Med Nemci je nastal vsled te volitve hud razpor. Še-le po dolgih posvetovanjih so se zjedinili na skupnega kandidata Jožefa Hu-berja, posestnika v Rutah pri Polju. Izvoljen je z 72 glasovi. Novoizvoljeni poslanec je protestant. V deželnem zboru so sedaj trije poslanci z imenom „Huber“, namreč Janez, Franc in Jožef.
(Duhorske zadere.) Prestavljeni so: g. L. Franta, provizor v Nemškem Grebinju, v Wei-tensfeld; g. Mat. Streit, provizor v Št. Boštijanu, v Osoje: g. M. Mii 11 er, provizor vWeitensfeldu, v Nemški Grebinj ; M. Thaler, provizor v Malem Cerknem, v Hohenpressen; g. J. Schwabl, provizor v Dobrijah, postane kaplan v Št. Petru v Kačtalu.
(Osebne novice.) Preč. gosp. stolni kanonik dr. Jožef So mer je imenovan udom c. kr. deželnega šolskega sveta. — G. šolski voditelj Anton Katnik na Suhi je imenovan nadučiteljem na Suhi. Prestavljena je učiteljica gdč. M. Aich-holzer iz Trbiža v Št. Vid, za učiteljico na Vratih je nastavljena gdč. J. E1 g e t z. — Zdravnik v La-budu, g. dr. M. Dvorak, je imenovan za okrožnega zdravnika ravnotam. — V Celovcu je umrl znani ustanovitelj požarnih bramb, Ferd. J e r g i č, star 65 let.
(Drobiž.) Cesar je potrdil od našega deželnega zbora sklenjeno postavo, da se občina Muta v Zgornji zilski dolini razdeli v dve občini. — — Običajna dirka je bila na vresu v nedeljo dné 9. t. m. Udeležba je bila dobra. — Deželna učiteljska konferenca se je vršila v Celovcu dné 17., 18. in 19. sept. — Celovško gledališče prične s predstavami dné 29. sept. — V Velikovcu se je ustrelila žena urarja A. T.
Križem sveta.
(Petek — nedelja.) Petek je baje nesrečen dan in v mnogih krajih ljudje v to verujejo. Na Francoskem n. pr. so železnični vlakovi v petek navadno prazni. Kronane glave imajo „svoj“ petek v nedeljo. Kralj Humbert je bil ustreljen v nedeljo; oba prejšnja napada na njega 1. 1878. in 1893. sta bila tudi v nedeljo. Car Aleksander II. je bil umorjen v nedeljo 13. sušca 1881. Francoski predsednik Carnet je bil od laškega anarhista zaboden v nedeljo 24. junija 1894. Španjski mi-nisterski predsednik Canovas je postal žrtev morilca tudi v nedeljo pred tremi leti.
Kaša gospodarska organizacija.
Deseti letopis slovenskih posojilnic. Dobili smo lepo sestavljeno knjigo »X. letopis slovenskih posojilnic za leto 1899.“ Sestavil Fr. Jošt, tajnik nZaveze slovenskih posojilnic" v Celju. Leto 1899. Izdala in založila „Zveza slovenskih posojilnic". Tiskal Dragotin Hribar v Celju. 66 strani v četverki. — „Zveza slovenskih posojilnic" deluje pod vodstvom domoljuba stare korenine, g. Miha Vošnjaka, že 20 let. To društvo pospešuje z besedo in peresom, s poukom, z duševno in drugo raznovrstno podporo razvitek slovenskega posojil-ništva. Ko je začelo to društvo delovati, nismo imeli Slovenci niti 20 posojilnic, a zdaj jih bode kmalu vseh blizu 200. Polovica teh pa se je osnovala po neposrednem ali po posrednem vplivanju „Zveze slovenskih posojilnic", ki tudi nadzoruje tiste posojilnice, katere se jej kot društvenice pridružijo. Ta letnik prinaša enako prejšnjim statistiko o 98 slovenskih posojilnicah (20 je koroških, 27 kranjskih, 11 primorskih, 40 štajerskih), ki so pri „Zvezi“, namreč : imenik posojilnic, statistika o 1. 1899., in v tekstu vse polno lepih navodov za pravilno poslovanje naših domačih posojilnic. Statistika je razdeljena na tri dele in sicer prinaša ista gradivo, razvrščeno po štirih kronovinah, v katerih ima „Zveza“ svoj delokrog, namreč Koroško, Kranjsko, celo Primorsko in Štajersko. Ob koncu je sestavljen skupni pregled statističnega gradiva
vseh štirih kronovin, iz katerega je razvidno, da razpolagajo zvezne posojilnice čez 36,304.777 kron 53 vin. aktiv. Čistega dobička pa so napravile vse te posojilnice 250.984 kron 04 vin., to je velikanska svčta, katera bi sicer šla v prid tujim denarnim zavodom, ako ne bi imeli Slovenci lastnih svojih posojilnic.	Po „Dom.u
Gospodarske stvari.
Kmetje, pozor na setev! .Kakor setev — taka žetev", pravi pregovor, in drug pregovor trdi, da se kmetu v Žaklju pozna, kdo jé! Ali ste že kedaj videli, kako so setve na poljih grajščakov in gospode veliko lepše, kot kmečke, in da pridnim kmetom polje veliko boljši obrodi? Stvar je znana, vsak kmet vé, kako je. Rodovitnost zemljišč je sicer odvisna od mnogih odnošajev, a prvi pogoj dobre žetve je vendar le dobro semenjsko blago! Mi moramo pač. sejati, kar imamo, bo morebiti kdo rekel, a prijatelj, če si vedno s tem zadovoljen, kar imaš, nikamor ne boš prišel, potem moraš zadovoljen molčati v svoji revščini. In ni res, da bi kmet ne imel dobrega semena za setev, imaš dobro in slabo, a oboje imaš zmešano ; loči oboje in slabše zrnje bo za kruh, dobro, lepo, čisto seme pa vsej na polje in prepričal se boš, kako je rast vsa druga, in kako dobro ti bo obrodilo!
Žalostno dejstvo je, da sejejo kmetje vsako leto mnogo, mnogo plevela in ljulike na svoja polja, ter si tako samim sebi delajo ogromno škodo, ker ne sejejo racijonelno in pametno.
Za rast je sposobno le zdravo, celo, dobro zraščeno zrnce. Vzemi pest zrnja in oglej si ga; kako različno je? Med dobrim zrnjem je mnogo bolnejšega, polsuhega, zlomljenega, kratko zrnje, ki ali sploh ne raste, ali pa, če je že rastlo nima prave rasti v sebi! Tako seme je vse izgubljeno, vrženo v njivo, ko bi se za kruh ali krmo bilo lahko dobro porabilo. Zato je treba s strojem ločiti dobro zrnje od slabega, da se seje samo dobro. Tako seme se potem lahko seje bolj redko in žito bo vendar gošče, kot pri gosti setvi slabega semena, slabo seme pa se doma porabi. Zato čistite seme s čistilnim strojem — trijerjem. Sevé da stroja nima vsakdo, a zdaj ima velik stroj Gospodarska zadruga v Sinčivasi, ki lahko služi vsem. Vzemite si toliko časa, dobro se vam bo splačal ; prihranili si bodete semena pri setvi, žito bo vse lepše rastlo in bolj obrodilo, če v njem ne bo več toliko plevela, in pri prodaji bodete dobili več zanj, kakor za tako zmes, ki se le prepogostoma vozi na trg.
Tržne cene.
V Celovcu, dné 13. septembra 1900.
Ime blaga	na birne		na hektolitre		Prignalo se je
	A	V	A	V	
pšenica . .	10	72	13	30	— konjev
rž ....	10	8	12	60	— pitana vola
ječmen.	.	. oves .	. .	4	45	5	56	52 vprežnih volov
turšica.	.	.	—				12 juncev
pšeno . . .	16	40	20	50	67 krav
proso . . .	8	—	10	—	— telic
krompir . . deteljno seme	1	80	3	24	— pitanih svinj
ajda.	10	—	12	50	— prašeč
Pitani voli so po — jBT do — K, vprežni voli po
255 K do 288 K, krave po 78 K do 304 K.
Sladko seno je meterski cent po 4 iT 80 » do 5 X 60 v, kislo seno po 3 jK — ® do 4 A 40 r, slama po 3 A 20 ® do 3 A 60 v.
Promet je bil slab. Sena in slame se je pripeljalo 193 vozov.
Velikovec, dné 12. septembra. Prignali so: 1 bika, 104 vole, 49 krav, 3 telice, 4 telet. Cena za pitano živino 60 do 64 kron za meterski cent žive vage. 59 ovc, 74 svinj, 2 kozi. Promet je bil slab.
Za prihodnje leto išče zanesljivega, vedno treznega
liostlljona
c. kr*, poštni m*Mxl JEPlrberk.
Znati mora brati in za silo pisati, ter znati tudi kmetijska dela, sejati in oskrbovati konje, biti ubogljiv ter imeti veselje do službe. — Plača 18 kron mesečno in dobra oskrba.
Podjetje brez konkurence išče zanesljivih
za prodajo novih, povsod porabljivih pridelkov. Visoka provizija, oziroma trdna plača zajamčena. Ponudbe sprejema J. Klimeš, Praga, št. 1134 — II.
Neobhodno potrebno za gospodarstvo!
Dr. Rosa balzam
za želodec,
iz lekarne B. FRAGJlER-ja v PRAGI,
je že 30 let splošno znano domače zdravilo, katero pospešuje tek, olajšuje prebavo in lahko odvaja. Pri rednemu vporabljanju ojačnje prebavne organe in je drži v pravem toku. Velika steklenica 2 kroni, mala 1 krono. Ako se prej vpošlje 2.56 K, pošlje se velika steklenica, in za 1'50 K mala steklenica franko na vse postaje avstro-ogerske države.
Pozor! Vsi deli zavoja imajo zraven natisnjeno in zakonito priznano varstveno znamko.
Pražko hišno zdravilo,
iz lekarne B. FRAGIER-ja v PRAGI,
je staro, najprej v Pragi uporabljevano hišno zdravilo, katero vzdržuje rane čiste in jih tudi obvaruje nečistobe ter ublažujoče deluje na vročino ter bolečine.
V škatljah po 70 in 50 v, s pošto 12 v več. Ako se vpošlje 3‘16 K, se pošljejo 4/i škatljice, za 3 36 K % škatljice, za 4 60 K 6/t škat-Ijice, za 4.96 K % škatljice franko na vse postaje avstro-ogerske države.
Pozor! Vsi deli zavoja imajo zraven stoječo in za-konito priznano varstveno znamko.
Glavna zaloga: lekarna B. Fragner-ja,
c. in kr. dvornega zalagatelja,
„pri črnem orlu“ v Pragi, Mala strana, štev. 333.
Po pošti se razpošilja vsak dan. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske.
I
Jako dobra kmetija
z lepo hišo in gospodarskim poslopjem, kovačnico in mlinom, vse v dobrem stanu, je na prodaj. Obsega 62 oralov sveta, velik sadni vrt, vse obkroženo. Jako pripravna za večjo živinorejo, oddaljena samo 20 minut od železniške postaje in 3/4 ure od večjega kopališča. Pri hiši je gostilna in prodajal-nica z mešanim blagom z dobrim prometom ; isto-tako je pri hiši manjša žgalnica in sušilnica za sadje. — Opisana kmetija se prodà radi družbin-skih razmer z jako ugodnimi pogoji takoj iz proste roke. — Naslov pové upravništvo „Mir“-a.
Jakob Petschounig,
usnjarski trgovec
v Celovcu, na novem trgu št. 4.,
med gostilno „pri Kleeblatt-u“ in Kopper-jevo prodajalnieo.
Kdor hoče dobro, trdno in zoper mokroto stanovitno usnje, naj se obrne k meni, kjer mu bodem povsem s svojo Pf* veliko zalogo vsakovrstnega najboljšega usnja,	kakor tudi pravo rusko
irhovino po najnižji ceni postregel. — Prodajam tud] vsakovrstno čevljarsko orodje. — Izdelujem in prodajam najizvrstnejšo mast za čevlje. — Kupujem vsakovrstne živinske kože za stroj.
Slavno občinstvo uljudno vabim na vsakojaki poskus, da se prepriča o kakovosti robe ter je opozarjam, četudi se je roba splošno podražila, se pri meni dobiva po stari ceni.
Vzgojišče za deklice
(Internat)
cč. šolskih sester v .Narodni šoli'
družbe sv. Cirila in Metoda
v Velikovcu
se priporoča p. n. slovenskim starišem.
V hiši je trirazredna ljudska šola; poseben ozir se jemlje na pouk v ženskih ročnih delih.
Šolsko leto se začne dné 15. oktobra t.l. Plačila 8 gld. mesečno.
Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v Velikovcu na Koroškem.
Izjava!
Podpisani Jurij Morak, župan v Št. Petru na Vašinjah, s tem izjavljam, da se vse častižaljive obdolžitve, katere sem zoper gospoda Aleksandra Braun de Praun, višjega nadzornika zavarovalnice „Franco-Hongroise“ v Gradcu, in zoper gosp. Valentina Koraka, agenta iste zavarovalnice, storil javno ali nejavno, ali katerih objavljenje sem povzročil, — ne vjemajo z resnico.
Jaz sem se nasprotno prepričal, da imenovana gospoda pravilno sklepata zavarovalne pogodbe in zato živo obžalujem, da sem se neopravičeno dotaknil časti imenovanih po krivičnih obdolžitvah in sramočenjih, kar vse izrecno preklicujem.
V Velikovcu, dné 6. septembra 1900.
Jurij Morak.
Tiskarna družbe sv. Mohorja
se uljudno priporoča za natiskovanje vizitnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah.
Brady-jeve
želodčne kapljice
________(prej Mariiaceliske želodčne
'kapljice)
pripravljene v lekarni „pri ogerskem kralju"
C.Brady-a na Dunaja I.,Flmdiniarktl,
so starodavno in znano pomagilo, ki krepča želodec pri slabi prebavi in želodčnih težavah.
Ena steklenica stane .	.	.	40 kr.
Dvoj nata steklenica.	70 ,,
Zopet moram opozarjati, da moje kapljice ponarejajo. Pazi se naj torej pri nakupu na zgornjo var-stveno znamko s podpisom C# Brady in zavrne se naj vsak izdelek, ki nima zgornje varstvene znamke in podpis C. Brady.
Želodčne kapljice ‘An?
(prej Marijaceljske želodčne kapljice) so zavite v rudeče škatljice in imajo podobo Marijaceljske matere božje kot varstveno znamko. Pod varstveno
znamko mora biti zraven stoječi podpis C\/foaiVf Posamezni deli so navedeni.
Želodčne kapljice se pristne dobivajo v vseh lekarnah.
iatilnice
na ročno gonjo, vitle ali par,
IVii.jix.v i-f-t iK-jssi, priznano najboljši
jekleni plugi, z 1, 2, 3 in 4 lemeži, brane za travnike in blata, z verižicami in dijapnalne, poljske valjarje iz jeklene pločevine, sejalnice «A-griltola44, stroje za košnjo trave, detelje in žita, vile za seno, obračilnice za seno, patentovane sušilnice za sadje, zelenjavo itd. stiskalnice za vino in sadje ter za vse namene,
mline za sadje in grozdje, robkalnice za grozdje,
samo od sebe delujoče	-----; — _
naženteraas Sktmllales za stQxije, gtenkaljieo la vitle, da se napreže 1 do 6 živme. Najnovejše _ žitne krma ul ..OTMfJtr	čistilnice, trijerje, robkalnice za koruzo, rezalmce za
nppmakliive štedilnQ reči	krmo, rezalnice za repo, stiskalnice za seno in slamo,
parnioe za kmo“	na ročno gonjo, stoječe’ali na kolesih, kakor vse druge
kmetijske stroje izdelujejo in pošiljajo v najnovejši sestavi
PH. MAYFARTH in sodr., '•tr' |,r1'- “"SS*	“™ “
Ustanovljeno 1872.	na Dunaja, II/l. Taborstrasse 71.............. 750 delavcev.
Odlikovana z čez 400 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami na vseh večjih razstavah..	_
EPT" llustrovani ceniki in mnoga priznalna pisma zastonj. — ZastopnMtMnjirekiipci^
fooooox^xscxsa&aaosK
^ Dr. Alojzij Kraut, ^
w	odvetnik v Celovcu,	w
Q na benediktinskem trgu št. 4., I. nadstropje.
Uradne ure so od do 12. ure zjutraj Vf in od 3. do 6. ure popoludne.	\
w	Ob nedeljah je pisarna zaprta.	W
Kakao sladiti čaj
Doktorja pLTrnkóczyja
mnogo preskušena zdravilna in redilna sredstva, pre-skušena že mnogo let, priporoča in razpošilja
lekarna Trnkóczyja v Ljubljani,
Kranjsko.
Najceneje se dobivajo v podpisani lekarni, če se naroča po pošti, odkoder se ta zdravila vsak dan na vse strani sveta z obratno pošto s poštnim povzetjem takoj pošiljajo, tudi celo samo jeden komad z natančnim navodilom o uporabi.
Za štedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in ruskega čaja doktorja pl. Trnkóczyja
• priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in
najceneje hranilno sredstvo. Zavojček (1/1 kile vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K.
Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnkóczyja v ■	| v	kapljice. Izborno sred-
stvo za želodec. Deluje BIMBI 4 li V/ pomirjujoče, krepilno, bo-lest utešujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tacata 2 K.
odvajalne, želodec čistilne. Čistijo želodec, od-J vajajo blato, odpravljajo _ napenjanje in zabasanje želodca brez vseh bolečin, kakor se to čestokrat pripeti pri drugih krogijicah. Škatlja 42 h, šest škatljic ‘i K 10 7«. — Pocukrene krogljice. Škatlja 8Ò h, tri škatlje 2 K. nk	• pljučni in kašljev sok ali zeliščni
H"l'Kflll sirup, prirejen z lahko raztvarljivim H I ni a SI ^ apnenim železom, utišuje kašelj, raz-tvarja sliz, .lajša bòi in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tacata 5 K.
• o «ali udov cvet
Drgnilni ffiSVS
poročljiv je kot bòli utešujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgem hodu in težkem deiu. Steklenica 1 K, šest steklenic 4 A 50 7«.
Krogljice
Varst. znamka.
Tinktura za kurja očesa,
preskušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, šest steklenic S K Ò0 h. Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnkóczyja redilne pripravke za živino. Doktorja pl. Trnkóczyja
Varstvena znamka.
živinski
redilni prašek za
notranjo rabo pri kravali, volih in konjih. Že blizu 50 let z najboljšim uspehom uporab-ijevan, kedar krave
v voti in tla
Varstvena znamka.
nočejo žreti, in da se zboljšnje mleko. Zavoiček z navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkov samo 4 K.
Prašičji
redilni in krmilni prašek. Varstveno in
dijetetično sredstvo za	------
prašiče. Za notranjo	Varstvena znamka,
rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K.
Glasom razglasa visoke c. kr. deželne vlade z dné 18. julija 1899 smejo ta prašek tudi trgovci prodajati. Zahteva naj se pa pri istih samo pod imenom doktorja pl. Trnkóczyja prašičji prašek,
pristen samo z gorenjo varstveno znamko.
Lastnik 1» M.j.l.li Gr.9.r Eli,«pi.l.r, iup.it v P.dU,«,.. - Odjov.rni urednik l„n TerSelli. - Tiskarna druflre s,. Metroria , Celovcu