Gospodarske stvari. Pokončevanje plevela. Razumea ia raarljiv ktnetovalec si bode kolikor uajbolj mogoče prizadeval iz svojega zemljišča potrebiti vse tiste rastline, katere bi ategaile njegovim pridelkom škoditi. Take škodljive rastliae, ali plevel, so dvojac; prvim piištevanio rastline, ki se |)o seineuu zaplojajo, drugim pa oae, katere se po koreuikab in stebliških izrastkih pomnožujejo. Zatiiauje takib škodljivcev se godi na maogovrstai način. 1. Njiva, ki je polaa plevela, se začae b<rlj skrbao in ob pravem časn obdelovati; posebao zdatno jc globoko oranje jcseui, večkratao vlačeajc z ostro braao. 2. Mnogo plevela se pokoača tudi, če se vsejaua setva pri ugodnem vremeau, t. j. kedar je zemlja suha, z brano dobro povlači. Brana potrga zaraščcai plcvcl ia ob euera pomore vsejauemu sadeža do zraka, svitlobe ia toplote, kar ajegovo iast vidao pospešmje. 3. Modra razvistitev sadežev; nikoli se ae sraeta 2 okopavna sadeža zaporcdom na isti ujivi aasaditi, sicer bo ajiva kmalu polua plevela. 4. Čist gaoj je velike važaosti za pokončanje pleveluih rastlia. Smeti in ponnjti iz skeduov, podov, dvorišča itd. aaj se tedaj ne aiečejo na gaojiščc, aaipak spravljajo v stran za dober kompost, sicer pride z gnojera mnogo plevelaega semena na njivo nazaj. Maogo takega škodl jivega semeaa se na ajive spravIja tudi po živinskili iztrehkih ia v gnoju zato, ker ga živali miiogo povžijejo z seaom, deteljo itd. pa mu v svojil) tiebubib veadar kaljivae moči ne zateiejo. Tukaj poniaga pareaje kime z kropora, kar vsakeniu semeaa vkonča kaljivno nioč. 5. Seme za sejatvo se aaj pripravi vselej mogoče čisto; če se poznej na njivi prikaže Ijalika, plevel, gaje treba iti plet, kar se najboljše opravlja ob viemena, ki ni premokro pa ae presušao. Pletva je madao in precej drago delo, natrgaai plevel se položi živiai za klajo. 6. Najbolj zarasča plevel na vlažaili mestih ajive, tnkaj pornaga dreaaža, bodi kakoršnakoli. 7. Kdcr so zemljišča jako razkosaaa ia daleč med diagimi posestvi razdevaaa, oadi se nahajajo tadi maoga vratišča, age, meje itd.,kder se navadao zareja vcliko plevelaatih rastlin, kojih seaie potem vcter po bližujih DJivah razaaša. V takib razmerah morajo vsi sosedi skap segnoti ia vsak po svoji agi itd. marljivo pied cveteajem pokositi in potrebiti jdevelaatc rastliae ; tako skapno in vzajemao pokončavaje tukaj aajveč zda, eden sam ne opravi aičesar, ves njcgov trad bi bil zastoaj. — 0 pridelovanju živinske krme na poljn. II. Prednosti, ki jih taka kima ima, so na kratko sledcče: 1. Se živina, ako se njej dctelja z raznimi travami pomešaaa zeleaa poklada, nikdar ne napilinc. 2. Jc taka krma zarad različue sostave mnogo boljša od čiste same rudeče detelje. 3. Se taka mešauica tadi dosti lagle saši, nego čista detelja, in tudi ae grc toliko listja v zgabo, kcr se toliko ne omane in je kraia tudi dosti boljša. 4. Vsejana knna ae pozebe tako labko ko čista dctelja. In če detelja tadi nckaj vmes pozebe, to ae dela toliko skode, ker se razaa trava tim bolj obiaste ia nastale plebe prciaste 5. Je slednjič pridelek dosti veči ko od čistc detelje. VsaU sku.šea kmetovavec ve iz večkratae skašnje, da sc včasih na tiavnika lepa trava vidi in vendar se nje le nialo aakosi. Pridelek po tcm takem ui tolik, kolikoišnega si je gospodar pričakoval ia želel, ker med visokimi travarai primanjknje tako imeaovauib pritličnih trav. Te skašaje bi morali kmetovavci, kedar knuiue rastliae sejejo, vedao pred očmi imeti in tned deteljo visoke ia nizke trave posejati. Tako bi se ne le maožina pridelka povišala, ampak tadi dobrota pridclane klaje povečala. Pri tcm se jia ni bati, da bi se po gosto posejanih travah detelji škoda delala, lšer detelja, če ji je le zeralja agodna, dosti močnejše raste, in le, če se je detelja travi amakaila, ta aa njeao mesto stopa in se lepo razrašča. Traviao seme se pa le saie sejati, ko ai vetrovno. Pii izbiri semona se pa mora posebao aa trave ozir jemati, ki v dotičaih krajib najbolj ia aajlepše divje rastcjo. Po goratili krajib seai ter tje po goličavab, mejali ia potočnih brežinah rastejo v obilni meri različne dobre trave kakor: paholka, glistaik, lesičji in pasji rep, kostreba in latovka ia več drngih, ktoili semeaa si kmetovavec ali sani po ali otrocih o priličnem času laliko uabere. Za deteljišče ma je kmalo dosti in tako si tudi laliko stroška za nakupovanje travnega seuicna prihrani ia to ravao o času, ko je Bajbolj občutljivo kaj izpod palca spustiti. Zeleti je tedaj, da bi se kmetovavci pridelovanja krmc aa pol.ju sploli, poscbuo pa po goiatih krajiii, bolj živo poprijeli ia tako živinorejo iu z njo poljedelstvo na višo stopajo povzdignili. Bradovičasta Marova jedilna buča ali tikva. Cudao jc, da zeliaarji iu kmetovavci jediluib buč ali tikev ae obrajtajo toliko, kolikor jiui po vsi pravici obrajtaBJa grc. Boljše sorte jedilaih buč dajejo piesae dobro prikuho in se aiorejo tudi kakor raznc sorto diaj vlagati, za kar sd posebao pripravae. Tndi branivna moč lazaib bac je prav velika ia zato zasluži ta sadež, da bi se poleg krompirja bolj pogosto za hrano porabil. Zato je dobro buče, kakor presno repo kubati. Najbolj oknsae so, predno popohio dozorijo. Takrat se morejo kakor kuinare pripraviti. K najboljsim sortam jedilaih bue pa spada Marova biadovičasta buča. Za vlaganje ai boljše baee. Njeni sad je okrogle podobc, ua površju je sivo bradovičasta, mcso rameuo ia želo okusao. Scme so dobiva pri razuib semeuarjih. Pomoček proti gosouicam. LetoSajo spomlad se je zopet uestcviJuo veliko goseaic zaredilo, da so v nektciiii krajib že cela drevesa ilo trolejra omuiile. Kci- so tcdaj gosenice svoja gajezda že zapnstilc, je najboljsc sredstvo jib pokoačati kamaeno »tlje. Vzeaie se čopck, pomoči v olje ib  z ujiui nkupaj sedeče goseuice potnočijo. To pokoačanje se [ia mora rano za jntra goditi, dokler še vkup sedijo med vcjaaii. Sejmovi na Štajerskeui. 19. maja: Slatina; 22. uiaja: Sv. Juii ua juž. železaici, Loee, sv.' HeBia, Rače, Loka, Lučaae, Mabreaberg, Oliiaje, Oplotnica, Mozirje, Radgoaa, Laško; 24. niaja: sv. lleleua, sv. Marjeta pod Ptajem; 25. maja: Ivnik, Ortnuž, Berače, Slivuica pri Maribtna, Vitaajc. Sejmovi ua Koroškem. 21. Biaja: Rciclieaaii; 22. maja: Celovcc, Sviaec, GuiiiBd, Krško, sv. Molior, sv. Leaart, Maiborgct; 23. laaja: Belak; 26. maja: Waldeasteia.