Linbljana, Četrtek 18. imfia 1942-XX UREDNIŠTVO LN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCLNUEVA UUCA 5 — TELEFON: 31-22, 81-28, 81-24, 81-25 tn 81-28 — Izhaja vsak dan opoldne — Meoečn a naročnina •.— Ur, aa Inozemstvo 15JO Utr IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase ta Kraljevine Italije m inozemstva trna UNIO.VE PUBBMCITA ITALIANA S. A-, MILANO Računi prt postno čekovnem zavodu: Ljubljana štev. 10-351 CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A„ MILANO. &vinglesi ricacciati dal Mediterraneo La battaglia navale di Pantelleria e nel Mediterraneo orientale dlmostro nuovamente la superiorita delle Sorze dell'Asse II Quart1cr Generala delle Forze Armate oommuea in date dl 17 giugno seguente bol-lettino di gucrra nr. 749: Le opera/ioni delle truppe dell'assc in Marmariea prosegniono favorevolmente: nel-la zona di Acroma e di El Adem posizionl fortifieate accanit:unente difese sono state conquistate đopo duri combattimenti. II bot-tino fatto nelia azione che ha portato alla conquista di Ain El Gazala e finora accer-tato ascende a 22 1 tra carrl armati et auto-blinrir, 85 cannoni varle centlnaia di auto-mezzi o cutturati. I prigionieri gia affluitl ai rampi cl i coneentramento superano i sei-niila. L'aviazione ha bombardato II porto di Tobnik e abbattuto tre Curtiss. Formazionl aeree hanno nttaccato di giorno o di notte la attrerzature belliche di Alfar e Mlcabba centrandone gli obbiettivi. Un no«tro veli-volo non ha fatto ritorno. Aviatori tedeschi hanno distrutto nei pressi della isola di Unosa un apparecchio britannico 11 cul equipaggio e stato eattu-rato. Nel t rat to di mare del canale di Sicilia dove si svolso la vittoriosa battaglia aereo-navale che prendera il nome da Pantelleria sono state raerolte alcune oe^tinaia di uffi-eiali e marinai inglesi appartenenti alle navi da guerra e mercantili incendiate o affon-date, tra essi in centinaio sono piu o meno gravemente feriti. II eonvoglio nemico pro-veniente da Alessandria e compesto di cirea 50 n nit a g1a a t tarča t i dalPaviazione italiana e germa niča mentresi dirigeva su Malta, ac- eertata la p resen za di u na n ostra poderoaa squadra da battaglia che gli m u o veva in-contro nelle acque di Creta, invertiva la rotta riniinc iando al trntativo di giungere a destinazione. Mentre ripiegava celermente sul posto di pa rt en za veniva nuovamente attaccato dalVaviazione che gli infliggeva altri grari colpi. Le perdite complessive su-bite da tale eonvoglio si possono cosi rias-sumere: ad opera dcll'aviazione tedesca quattro tra inerociatori e cacciatorpedinlere e numerosl mercantili affondati. Molte altre navi colpite e danneggiate inoltre un inero-ciatore colato a pieco da sommergibile ger-manico. Per pa rte dri nostri aviatori un carciatorpediniere affondato cinque inerociatori e quattro piroscafi gravemente dan-neggiati. Angleži pregnani s Sredozemskega moria Pomorska bitka pri Panteleriji in v vzhodnem delu Sredozemskega morja ]e znova dokazala premoč sil Osi v Sredozemlju Glavni stan Italijanskih oboroženih sil je objavil 17. junija naslednje 749. vojno poročilo: Oj>eraHjr osnih čet v Marmariki napredujejo ugodno v območju Akrome in El Adema. Itrjene tn ojrorčeno hranjene postojanko so bile zavzete po trdih bojih. Vojni plen akrije, ki je privedla do zavzetja Ain el Gazale je narastel, kolikor je bilo doslej ugotovljeno, na 224 oklopnih in blindiranih avtomobilov, 85 topov in več sto motornih vozil. Ujetnikov, ki so bili že prevedeni v taborišča ie nad 6000. Letalstvo je bombardiralo pristanišče v Tonriikn in sestrelilo 3 Curtisse. Letalski oddelki so podnevi in ponoči napadli vojaške naprave v Alfam in Mikabi ter pri tem obstreljeval razne objekte. Eno naše letalo se nI vrnilo. Nemški letalci so uničili okrog otoka Lf-nose angleško letalo, čigar posadka je bila ujeta. Na morju ob Siciskem prelivu, kjer Je potekala zmagovita letalsko-pomorska bitka, ki se bo imenovala po Pantelleriji, je bilo pobranih nekaj sto angleških častnikov in mornaric v, z vojnih in trgovskih ladij, ki so bile zažgane ali potopljene. Med rešenci Je okrog 100 bolj ali manj težko ranjenih. Sovražni konvoj, ki je prihajal iz Ale-ksandrlje In je bil sestavljen iz okrog 50 enot, je potem ko je bil napaden od italijanskega In nemškega letalstva med vožnjo proti Malti in je zapazil nag močan bojni oddelek, ki se mu je približeval v vodah okrog Krete, obrnil smer in nI niti poskusil priti na mesto, kamor je bil določen. Ko se je naglo vračal na kraj odhoda, je bil znova napaden od letalcev, ki so mu prizadeli nove hude udarce. Celotne izgube tega konvoja »e lahko označijo takole: Nemško letalstvo potopilo 4 križarke odnosno torpedne rušilee in številne trgovske ladje. Mnoge druge ladje so bile zadete in poškodovane, razen tega pa je bila ena križarka zadeta v polno od nemške podmornice. Posebej so naši letalci potopili en torpedni rušilee in težko poškodovali pet križark in štiri ladje. Rhn, 18. junija, s. Sirokopotezni manever angleške mornarice z uporabo številnih sredstev, ki je bil tvegan, da bi se Malta, ki je izstradana z več mesečno tesno letalsko-pomorsko blokado, se je zaključil z najpopolnejšim neuspehom. Dne 12. t. m. sta dve močni sovražni pomorski skupini se-stoječi prva iz nad 30 edini c, med katerimi so bile ena bojna ladja, dve nosilki letal, številne križarke in rušilci in kakih 10 parnikov, druga sestoječa iz 55 bojnih in trgovinskih ladij, krenili z Atlantika, oziroma iz Aleksandri je proti osrednjemu Sredozemskemu morju. Nagli in natančni podatki naših izvidniških letal in podmornic so omogočili izvedbo hitre postrojitve naših letalsko-pomorskih sil ter razvoj dvojnega manevra v svrho prest reženj a obeh sovražnih konvoj ev. Skupina iz vzhoda, ki so jo noši izvidniki opazili in zasledovali ves dnn dne 13. t m in katero so v množicah postrojene podmornice učinkovito napadle v noči na 14. t. m. in ki je bila decimirana od italijanskih letalskih sil južno od Sardinije dne 14. t m,, je bila končno z drznim nenadnim manevrom napadena ob zori dne 15. junija južno od Pantelerije cd naše 7. pomorske divizije, ki jo sestavljajo lahki križar ki »Eugen Sa-vojski« in »Montecuccoli« ter rušilci »VI-valdi«, »Oriani,, >Ma!ocello«, »Ascari* in »Premuda« pod poveljništvom divizijskega admirala Alberta iz Zare. V pomorskem spopadu, ki je sledil, so se odigravali dramatični prizori zaradi majhnih razdalj, zaradi silovitosti streljanja, cb-'lne uporabe umetne megle, s katero se je skvšal sovražnik zakriti pred streljanjem našega topništva in zaradi neprekinjene intervencije letal z oboh strmi. V borbi, ki se je zavlekla do prvih opoldanskih lir, je sovražnik izgubil eno križarko in d\*a rušilca, tri druge ladje sovražnika pa so bile poškodovane s stre1! iz naših križark. d očim je eno križarko in dva rušilen torpediral rušilee »Malocello«. Z intervencije letal osi je bila zrnaga še bolj popolna- Številne trgovinske ladje konvoja sc bile potopljene. Številni brodolomci z bojnih in trgovinskih ladij, ki smo jih rešili, pričajo o hudih izgubah sovražnika. Našim edinicam, ki jih je nekaj projekti-lov zadelo, je bila prizadejana neznatna škoda. Samo en rušilee je bil hudo zadet, kakor javlja vojno poročilo. Bolj bolečo izgubo ene križarke smo imeli na vzhodnem delu bojišča v teku manevra, ko je bilo treba preprečiti prehod velikega konvoja prihajajočega iz Aleksandri-je. Uspeh pa ni bil nič manjši. Sovražnik se je umaknil iz borbe, vendar za ceno opustitve smotra, zaradi katerega se je odpravil na pot po dolgih in podrobnih pripravah. Dne 14. t. f. je odšla naša bojna eskadra takoj, ko je bila obveščena o navzočnosti konvoja iz vzhoda, da bi ga prestreza v osrednjem Sredozemskem morju. Sovražnim izvidniškim letalom je uspelo ponoči najaviti naše edinice. Takoj je bila prekinjena pot konvoja proti Malti in ko ni bilo naslednjega jutra nobenega dvoma • nevarnosti od strani naših pomorskih sil, so vse sovražne ladje krenile naglo nazaj proti Aleksandri j i. k Naša oblast na Sredozemskem morju je bila s tem ponovno neoporečno dokazana z dejstvi- Dvojna nagla intervencija naših letalsko-pomorskih sil je z odločno in skladno akcijo ter s tesnim sodelovanjem letalskih oddelkov in nemških pomorskih sredstev preprečila sovražniku izvedbo manevra v največjem slogu, za katerega je sovražnik razen velikih letalskih sil uporabil tudi raznovrstna, izredno števil-na zvijačna sredstva, Dnevi junaštva in slave Podrobnosti iz pomorske bitke pričajo o hladnokrvnosti italijanskih letalcev drznosti in 5 fronte v Sredozemlju, 19. jun. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) S srilnim napadom skupin višins-kih bombnikov, atrmoglavcev in torpednih letal ob 19. uri dne 14. t. m. na morju pred Bizerto je bil sovražnik hudo preizkušen. Istočasni napad naših napadalnih letalskih sil jo končno prisilil večji del spremstva, da se je umaknil proti Gibraltarju z eno hudo poškodovano nosiilko lertal. eno zadeto bojno ladjo in z drugimi poškodovanimi bojnimi ladjami. Popoldne tega lepega dne zmage in sila ve je morje v Siciljskem kanalu kazalo nedvomne znake značaja m obsega poraza, ki so ga utrpele sovražne pomorske sile, kakor pripovedujejo letalci, ki so se udeležili raznih napadalnih operacij dne 15. t m. Na morju so plavali raznovrstni ostanki bomb in torpedov, razbitih ladij, brodi in rešilni čolni, za katere so sc oprijemali brodolomci, žareči in kadeči se kraterji zažganih sovražnih ladij, soda vseh velikosti, rešilni pasovi in raznovrstne posode z živežem. Tudi brodolomci so nudili dramatično in tragično sliko svoje od i se je. Nekateri angleški brodolomci, ki so bili ujeti, so zmedeno izpovedovali. Bili so še pod moro peklenskih napadov naših letal. 48 ur so nas bombardirali brez odmora. Bili smo izčrpani in omamljeni od peklenskega bombardiranja, je izjavil eden izmed ujetnfleov. Moja ladja je zletela v zrak in se ;e po nekaj minutah potopila. Zadeta je bila s torpedom. Jaz sem se lahko rešil s tem, da sem se oprijel ostankov transportne ladje, ki se je potapljala. Italijanski hidroplan me ;e nekaj ur nato rešil. Takih prizorov je bilo mnogo. Neko naše letalo je bilo zadeto, ko je napadalo sovražnega rušilca. Junaški pilot je sam sprožil torpedo ter takoj nato je pa moral zaradi hudih poškooJJ? na letalu pristati na morju. Sovražni rušflec je bil v polno zadet in se je v nekaj minutah potopili. To ;e bila ladja, kateri je pripadal angleški mornar, ki ga je naš reševalni hidroplan kasneje reši»L Rešena je bila rudi posadka italijanskega letaJla, V teh dveh dneh najhujše b:tke je bilo mnogo dogodkov, ki prieajo o srditosti odločitve in drznosti ter hiadnefarvnositi naših junaških letalcev. Operacijsko področje, 18. junija s. (Poročilo posebnega dopisnika ag-encije Štefani). Na5a torpedna letala so v ponedeljek ob 17.15 srečala sovražni konvoj, ki se je vračal v Aleksandrijo in so ga napadla kljub lovnem in protiletalski obrambi, ki je bila silna. Okrog trgovinskih ladij je bilo v^&č desetin rušilcev in križark. Za izvedbo napada so morala torpedna letala premagati silno oviro protiletalske obrambe z ladij in se zapletati v borbo z lovci. Neki naš oddelek dveh lovcev, katerega so napadli trije Spitfiri, je tako dobro streljal a svojimi strojnicami, da je en Spitfire ekspoldiral in izginil v vodi. Ostala dva sta se pa oddaljila in sta bila odeta z dimom, kar je pričalo, da sta se vnela. Napad na ladje je bil bliskovit; potem ko so sprožili torpeda so nastale velike eksplozije na dveh križark ah. Ena križarka se je močno nagnila. En rušilee je bil zadet v polno in se je po eksploziji potopil. Iz-vidniška letala, ki so odletela v vzhodni del Sredozemskega morja, so poročala o številnih rešilnih čolnih z brodolomci, ki so pričali o porazu angleške mornarice. Bombniki in lovci so se Izkazali do skrajnih mej svojih sil. Ponovno so dokazali svojega visokega duha, svojo pripravljenost in sposobnost ter zlasti svojo voljo do zmage nad sovražnikom. Pod vodstvom svojih šefov in poveljnikov so italijanski letalci v akcijah, ki so bile do podrobnosti pripravljene, odnesli zopet na našem morju lovor zmage nad ponosnim angleškim s o vra žnik ora. Bitka pri Pantelerlfi predstavlja dan slave sedme pomorske divizije Rim, 18. junija s. Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani z nekega pomorskega oporišča. V prvih urah dne 15. t. m se je odprla ena najlepših strani v analih slave italijanske mornarice. Sedma italijanska divizija s križarko »Eugen S a vojski«, ki jo je obkrožalo 5 ruSilcev, srn % napotila proti jugu. Ob 5. zjutraj je solnce obsijalo morje južno zappdno od Pantelerije. Ob 5.35 smo zagledan na obzorju obrise sovražjjh ladij. V sovrarni skupini sta bile dve lmžarki, 8 rušilcev in 4 korve-te ob strani konvoja. Na razdaljo 19.000 m smo prvič začeli streljati. Angleži so odgovarjali v začetku v presledkih, potem pa kakor da jih je Železna prha iz naših topov prebudila. Skupina italijanskih križa i V je pričela z odločnim napadom uničujoč preostale eđinice konvoja, ki jih je nasprotnik skušal za vsako ceno napotiti v izstradano trdnjavo na morju. Ob prvih selvah je nasprotnik spremenil smer, toda Italijani so streljali nanj z ene rt rani, z druge strani pa so bili v akciji spremljajoči rušilci. Ugoden trenutek je kmalu prifieL Nasa skupina se je usmerila naravnost p poti sovražniku. >Eugen Savojski« in »Monte-cuceoli« sta zaposlila obe sovražru križar-ki in sovražne lovce. Pričel se je dvoboj na življenje in smrt. Križarka >Eugen Sa-vojski« je streljala na vodilno ladjo v sovražni slTupini, ki se je nekaj minut nato odela z umetno meglo In se je raje odmaknila. Dala pa je očitno lovcem ukaz naj zadrže našo edinico, ki se je vrgla na sovražnika v odločitvi, da zmaga ali propade. Ob 5.45 je križarka »Engen SavojskU pričela divje streljati. Po enominutnem ogrju je bil zadet en angleški rušiec. na katerem je nastal požar. Nekaj trenutkov nato je bil zadet drugi rušilee. Angleška skupina, ki se je obotavljala za trenutek pod našimi udarci, je zopet pričela z napadom. V teku novega napada je bfl zadet sovražni vodilni rušilee, ki se je kmalu nato potopil. Ob 6.22 je bila bitka v polnem teku. Križurki >E jgen Savojski« in Montecucco-11« sta zopet napadli angleški krlžarki, ki sta bili večkrat zadeti in sta ae umaknili iz borbe. Ob 7.17 je nastala velika eksplozija na drugi krlžarki in kmalu nato »e je ladja potopila. Ostanki pomorske skupine so manevrirali kakor so znali in vedeli, da bi prišli izven strelnega cbmočja ter se niso menili za zaščito zadetih parnikov. Sovražne edinice so mogle samo še -pokrivati z meglo morje. Kmalu po 10. uri je bila zadeta petrolejska ladja, ob 11.30 pa je druga cisternska ladja zletela ▼ zrak. Preden se je hrušč polegel je eksplodiral še parnik. natovorjen z municijo. Od tega trenutka naprej so se nudili fantastični prizori. Smrt je kosila na morju, sobice je bilo navpično nad bojiščem, bitka pa j« ponehavala. Zopet je zavladal mir na morju in naše ladje so se s slavo vrnilo na oporišča. Uspešna zaščita po italijanskih lovcih prizori o važnosti in učinkovitosti letalske zaščite pomorskih sil v borbi Operacijsko področje, 19. jun. s. (Po>ro> čiio posebnega dopisnika agencije Štefani.) Moramo poro-čati o nekaterih prizorih, ki so najbolj značilni o važnesti in učinkovi-t<*rtti letalske zašoite rK>morskih sil v borbi. Junaka te£a prizora sta bila dva italijanska lcAca. ki Sla cd zore do mcakj dne 15, junij opremljala 7. pomorsko divizijo in io »eitila pred moTcbilnimi letalskimi napadi. Divizija, ki je sestejala. kakor javlja vojno poročalo >t. 748, iz k risark »tvjjen Sa vojsk i u in »Mohrccuccoli« ter petih rusilcev. je o«d-?ia na morje v borbo, da bi zaprla pot do Malte angleškim edin i ca m. ki so se ognile napadom letal dne 14. t. m. in so skušale za vsako ceno deseči o>tok Malto. Obe sovražni nosilki letal sta zapustili bojišče in se odpravili poškodovani nazaj v Gibraltar. Kraj, kjer naj bi p red vi* loma pomoT*ka bitka potekla, je bil v območju angleških torpednih letal in bombnikov z Malte. CIo- tevo je bflo. da bodo letala skušala podpirati svoje pomorske sile in nn padat i na>e sile. Toda piloti 116. italijanskih lovskih letal, ki so z viSiue stražili ves dan na>e pomorske edinice, so onemogočili z vrsto nat»Iih in preciznih intervencij sleherni «>• vražni napad. Medtem ko sta križarki »Monrecuccorti« in »Kvjjfn Save-'ski« opravljali s pomočjo ropov s sovražnimi edinicami, je njuna pov sodka z zadovoljstvom videla, da n-li letalski tovariši ze na dolu. Angleška torpedna letala, izvidniki in bombniki so so večkrat v teku dneva skušali približati našim ladjam ter jih napasti, t*xla \odno so se piloti naših »Re 2l)01« in naših U>\ cev »Mački«, »C 202« in drugih naših lovskih letal vrgli z višine na hrbet napadalcem ter jih obstreljevali s strojnicami in jih prisilili k umiku. Sc^trel ;enih je bilo 7 torpedu t h letal ir 4 bombniki ter izvidniška letala. Nadaljnjih 6 je bilo z uspehom obstreljcva-nih. K tej zmagi je posebno učinkovito prispevala skupina lovcev pod povcljnišrvo'ii podpolkovnika Quarant<viti borbi vrnila na oporišče, ne da bi ;i angleško letalstvo zaradi po*vc«ja naših lovcev m<.';_;lo prizadejati najmanjšo škoxlo. Povratek zmagovite podmornice v oporišče Posadki je bil prirejen svečan sprejem Rim, 18. junija s. V svoje pomorsko oporišče na Atlantiku je srečno dospela podmornica >Barbarigo.<, Iti je pod poveljni-štvom kapitana fregate Enza Grcssia torpedirala in potopila 20. maja ob 2.50 italijanskega časa na morju pred braziljsko obalo ameriško bo;no ladjo tipa »Mary-land« z 32.000 tonami. Kakor j-e znano, je izredno poročilo glavnega stana oboroženih sil št. 721 javilo, da jo podmornica *Bar-baiigoc opazila ameriško pomorsko skupino in jo odločno napadla v oddaljenosti nekaj sto metrov s torpedi, potem ko je Šla drzno mimo spremljajočih rušilcev. Poveljnik Grossi je zaradi svoje odlične akcije napredoval v kapitana fregate. Ob povratku v atlantsko oporišče je bila pod- mornica triumfalno sprejeta. Podmorniet >Barbarigo« so bil^ izkazane časti, kakršno so običajno deležne pcdmornice, ki z uspehom torpedirajo sovražno ladje. Vračajočo se podmornico so pozdravili vrhovni po* veljnik naših podmorniških sil v Atlantiku, šef glavnega stana oporišča, posadke navzočih podmornic ter s*kupina za.stopnikov* nemških vojaških oblasti. Ob navdušenem vzklikanju navzočih J3 posadka »topila na kopno po izredno dolgih in številnih tednih plovbe na Oceanu. Podmornica > Barba-rlgo« je dosegla razen velike zmage a potopitvijo ameriške oklopnico tudi drugo uspehe. Potopila je 38.000 ton sovražnega trgovinskega brodovja, o čemer je poročalo vojno poročilo dne 1. junija. Nemško vojno poročilo Novi vdori v se vas topol j ske utrdbe — Odbiti sovjetski napadi pri Ibnenskem jezeru in Volhovu Iz Hitlerjevega glavnega stana, 17. jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Napadi nemških In romunskih čet na trdnjavo Sevastopolj so bili kljub ogorčenemu odpora in velikim terenskim težkočam nadalje uspešni. Vdori v sovražnikov obrambni sistem so bili močno razširjeni in zabiti odtod globoki klini v utrdbene črte. Močno branjene višinske postojanke in utrdbe so bile v težkih borbah zavzete na obeh napadalnih krilih. V današnjih jutranjih urah je bila zavzeta znatna utrdba »Sibirija«. Letalstvo je odlično podpiralo boje pehote. V srednjem odseku vzhodne fronte so bile v ozadju fronte razpršene sovražne čete uničene. Sovražnikovi napadi južno od II-menskega jezera so se izjalovili. Na fronti pri Volhovu je skušal sovražnik ponovno z močnimi silami prebiti po nemških četah ie teden dni na močvirnatem in gozdnatem ozemlju čvrsto branjene postojanke. Vsi napadi so ostali brez uspeha. Obroč okrog sovražnikovih skupin, ki so obkoljene severno od teh postojank, je bil še bolj stisnjen. Letalstvo je zadalo južno-vzhodno od Ilmenskega jezera in na fronti pri Volhovu sovražniku znatne Izgube. Na obali Ledenega morja je bila v luki Jokomgi potopljena z bombami sovražnikova trgovska ladja s 3000 br. reg. tonami. V severni Afriki so se izjalovili poizkusi prodora zapadno od Akrome obkoljenih angleških čet. Doslej je bilo v bojih zadnjih dni za postojanko pri Ain el Garali ujetih nad 5000 angleških vojakov. Razen tega je bilo zaplenjenih ali uničenih 224 tankov, 45 topov in nad 500 tovornih avtomobilov. V odseku pri El Adem u so bile sovražnikove postojanke kljub ogorčeni obrambi zavzete. V letalskih bitkah so izgubili Angleži 21 letal. Kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, so zadali oddelki nemškega letalstva ln edinice nemške vojne mornarice ob sodelovanju z italijanskimi letalskimi pomorskimi silami angleški mornarici in sovražnikovi oskrbovalni plovbi na Sredozemskem morju hude udarce. V času od IS. do 15. junija so nemške letalske in pomorske sile potopile v močno zavarovanih angleških konvojih 4 križarke in rušilee, 2 zaščitni ladji in 6 trgovskih ladij s skupno 56.001 tonami. Bazen tega so bfli 1 rušilee in 8 trgovskih ladij zadeti s torpedi, zažgani ali tako hudo poškodovani, da je računati z njihovo Izgubo. Sest nadaljnjih vojnih ladij in 6 trgovskih ladij ie bilo zadetih t bombami ali torpedi. V spopadih z lovskimi letali, U so varovala konvoje, je nemško letalstvo sestrelilo 83 sovražnikovih letal. Pri tem je biio izgubljenih 10 nemških letal. Pri tem uspehu so imeli posebne zaslugo letalski oddelki, ki so bili pod vrhovnim poveljstvom generalnega maršala Kenselringa ter pod vodstvom letalskega generala Lorzerja, letalskega generala CJeisslerja in generalnega poročnika v. VValdaua. Poseben delež pri tem uspehu Ima nadalje podmornica pod vodstvom pomorskega poročnika Reschkcja, ki je potopila sovražno križarko. Ob angleški južni obali je potopilo letalstvo pri nočnih ln dnevnih napadih 3 trgovske ladje srednje velikosti. Pri Brightonn in Portlandu so bile zadete z bombami važne vojaške naprave. Angleška letala so v pretekli noči Izvršila motilne polete nad zapadno nemško ozemlje. Nočni lovci In protiletalski topovi so sestrelili 9 napada joči h bombnikov. Berlin, 18. junija, s. Iz vojaškega vira se doznava, da nemško napredovanje vzhodno od Donca zmagovito nadaljuje. Med drugim je bilo postavljenih več mostišč na nekem pritoku Donca, ki so med seboj v zvezi, kar omogoča nadaljnje akcije proti vzhodu. Glede trditve radijske postaje v Moskvi, da so bili nemški napadi odbiti z najbolj krvavimi izgubami za Nemce, izjavljajo v pristojnih krogih, da vest ni resnična, kajti nemško napredovanje se nadaljuje in zaradi napredovanja so bile izgube doslej zelo majhne. S finske fronte Helsinki, 18. junija, s. Na fronti Kare-lijske ožine je biio včeraj delovanj-* topništva in metalcev granat ži\*ahno. Kinako topništvo je prisililo k molku 8 sovjetskih baten srednjega kalibra in je uničilo številna gnezda težkih sirojnlc ter sodelujoč z metalci bomb, razpršilo več sovražnih oddelkov in jim zalalo izgube. Na aunuški fronti je finsko topmfitvo uničilo številna sovjetska odporna središča. V vzhodnem pasu ožine je bila odbita z izgubami sovjetska stotnija, ki je skušala izvesti izvidniške akcije za hrbtom finskih položajev. V drugih delih front-j so bile odbite številne manj obsežne sovjetske patrulje. V južnem odseku fronte v vzhodni Kareliji je finsko topništvo rxn^ročilo požare v sovražnih taboriščih in obrtreljevaJo prednje ruske postojanke ter oteikočalo tud! oskrbovalno službo v sovražnikovem zaledju. V severnem olseku področja pri Rukajervjiu in Uhtujl je beležiti obojestransko nidlegovalno delovanje topništva. V letalski borbi severno od Svim so finski lovci sestrelili enega ruskega lovca tipa Mig. druerega istega tina, so pa hudo poškodovali. V nredp-etekli noči so skušale večkrat vel%e skupine .«ovjetskih !c tal bombardirati Zotko, trvia protiletalska obramba jih je vedno odbila t Stran 1 »SLOVENSKI N A R O D t,četrtek, 18. junija 1942-XX •tev. 138 Telesno vzgojni natečaj in prireditve v Hrena Priprave za velik sertanek mladine osnih držav in njihovih zaveznikov Ljubljana, 18. junija. V telovadnici GILL-a je Zvezni pod poveljnik pregledal žensko skupino, ki bo sodelovala na telesno vzgojnem državnem natečaju v Montecatini. Mlade Italijanke v predpisanem kroju in popolnem pohodnem redu so nosile nahrbtnike, vsebujoče opremo in potrebno telovadno orodje. Po'eg mladih atletinj so se uvrstile izbrane to-varišice, ki bodo nastopile na fiorentinskih kulturnih prireditvah. Pomen te^a sestanka, prvega svoje vrste, ki ga organizirata generalno poveljstvo GIL-a v sporazumu s poveljstvom »Hitler-jugend*. j^ sedaj že znan. Začel se bo v Weimarju in zaključil v Firenzi. Sodelovala bo^.o tuja mladinska odposlanstva, in sicer Japoncev, Bolgarov, Hrvatov, Dan- cev, Fincev, Rumunov, Portugalcev, Slovakov, Spancev, Madžarov, Holandcev, Belgijcev, Norvežanov in Švicarjev. Na tem sestanku se bo uresničilo neobhodno nujno kulturno sodelovanje potrebno, da se usmerijo zanimanja zadevnih držav proti novim nalogam ure, ki zapovedljivo bije v kvadrantu sedanje zgodovine. Zvezni Pod poveljnik je pojasnil smotre obeh važnih mladinskih sestankov in dal odredbe, da bi tisti, ki so imeli srečo, da bodo sodelovali, vložili ves svoj trud za vidno in častno predstavljanje imena mesta Ljubljane. Kasneje se je Podpoveljnik razgovarjal tudi z mladeniči, ki se bode udeležili fiorenrinskega sestanka. Dal je povelja in nasvete ter končno izrekel vsem svoj pozdrav in tople želje za dober uspeh. Pe deželi sta kradla konje in jih prodajala v Ljubljani Z njima so se morali zagovarjati štirje kupci, odroma prikrivale! — Glavni obtoženec je bil obsojen na 1 leto in pol strogega zapora Ljubljana, 18. junija V razprnvni dvorani okrožnega sodišča je bila včeraj pot in polurna razprava proti šestim obtožencem, od katerih sta bila dva obdolžena več primerov konjskih tatvin, o*»*a!i pa da ?o jih. vc-doč, da gre za ukradene konje, kupovali odnosno prikrivali. Eden izmed obtožencev ;e bi'1 obtožen tudi zločinstva, ker da je dal izstaviti javno li^tmo z lažnimi činjenicami. Glavni akter v vsej zadevi je bil ze večkrat kaznovani samski delavec 291etni Anton ZeiefceJ, po rodu iz Dolnjega Križa pri Žužemberku, sedaj stanujoč v Ljubljani na Ža-bjaku. Po razsul u bivše jugo6i!ovans»ke vojske se je znašel v Albaniji, od koder je prinesel s sebor, kakor je sm iredstev duhovno moč pobožne in irrne duše italijanskega naroda, moč. ki je skozi dogodke stoletij dominirala na trdem, toda nezadržanem pohodu Domovine in ki tudi danes goni z nezmotljivo odločnostjo in junaškim samopremagpvanjem naroda, ki se bori v Rufiji, kakor se je bil včeraj v Španiji v akciji za uničenje in definitivno likvidacijo boljševizma. Razstava, na kateri sodelujejo vse italijanske pokrajine z raznimi objekti in materialom pobožne in wrske vsebine, zaobljubami, paramenti, tiskom, se bo zaokrožila v logično in harmonično celoto različnih in slikovitih vpogledov in izrazov narodne poboinosti ter razvija sedem poglavitnih tem: pobožnost v hiši, pobožnost pri delu, po-božnost na morju, pobožnost pri svečanostih naroda, ikonografija, pobožnost vojaka. Skozi vse teme sledi sinteza kot odlomki iz domačega okolja, ognjišč, bivališče, procesije v hribih, jaslice, procesije na morju, jadra, bandera, relikvije, sivta oblačila, posode, tisk in drugo bogato gradivo v okviru resne izbire. Na samem prestopu proga razstave v notranjosti se bo izražal v hiši simboličen pomen prireditve, ki bo vezal obiskovalca v veri in mističnem razpoloženju skozi vse dvorane. K a velikem stopnišču bo šel obiskovalec skozi di'e vrsti vernih, razvrščenih ob straneh kakor pri procesijah ter oblečenih v karakteristične nošnje iz vseh delov kraljevine, kateri bodo sprejemali razne poklone \*erske narave. Na hodnikih bodo na. ogled razni simbolični grafikoni ter velik mozaik iz časa Napoleona, lasi muzeja Carrer. Za vse to bogato gradivo se Je treba zahvaliti pobudi ON D j kateri je Stranka zaupala nalogo, poveličati s popolno in sugestivno predočbo pobožni utrip duše italijanskega naroda, in navdušenemu poletu ter sodelovanju duhovščine vse Italije. Direktive predsedstva OND pred otvoritvijo počitniških ugodnosti Zarodi vojnih časov ne bodo imela letovanja Dopolavoristov v letošnjem poletju tistih r.^7?er in obsegov kakor prejšnje čase. Vsak luksus se izključuje, ker imajo počitnice dandanes edini cilj in namen, nuditi Dopolavoristom pravi počitek in zasluženi odmor. Na razpolago bodo dani hoteli vseh štirih kategorij, s katerimi so dogovorjene posebne ugodnosti za Dopola\x>riste za celotni pansion (stanovanje in hrana. 1U litra vina na obrok, tujskoprometna taksa, prometni da\'ek in vračunana napitnina), vendar z&rndi danih razmer in pieobremenje-nosti železnic ne bo moglo potovati naenkrat v isti kraj več ko pet oseb. Otvoritev in bivanje je mogoče za: morska letovišča in kopališča od 15. junija do 15. septembra, gorska letovišča in kopališča od 1. julija do 30. septembra. Teh ugodnosti so lahko deležni vsi Dopola\i>risti in sorodniki (rodbina), ki so člani Dopclavoia ter so poravnali članarino za leto XX. Za vse informacije se je treba obrniti na pokrajinski Dopol avoro v Ljubljani. P3pu5tS na železnicah za Dopola vor iste Zaradi velikega zanimanja za OND so državne železnice odobrile in potrdile ugodnost posebnega popusta v višini 70 % za leto XX v korist OND za vse nacionalne prireditve in man ifestacije v organizaciji Dopolavora, ki se bodo vi šile v tekočem letu. Trn ukrep državnih železnic v danem trenutku zasluži zanimanje vseh Dopolavoristov, ki bodo tako lahko v velikem itevilu prisoetvo\'ali in sodelovali v raznih mani fes taci j tih in prireditvah, ki jih ima Dopo-lavoro za letos v programu. Dopolavoro v Atenah V vojaškem gledališču v Atenah se je vršila na pobudo in v organizaciji Inspektorata Dopola\'ora Oboroženih Sil v Grčiji predsta\'a. kateri so prisostvo\ ali oficirji in člani itaiijansko-nemške vojLške zajednice v Atenah. Namesto običajne vstopnine so biti gledalci naptošeni duro\'ttti cigarete, namenjene v dar in razdelitei' italijanskim vojakom v vojaških bolnišnicah v Atenah. Pobuda je našla med obiskovalci predstave ogromen odziv, tako da je lahko Inspektorat OND izročil ra\matelju bolnic mnogo te originalne vstopnine. Pokrajinsko poverjeni-tvo za tujski promet Ljubljana. 18. junija Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je odredil, da se ustanovi s sedežem v Ljubljani Pokrajinsko Poverjeništvo za tujski promet s samostojnim ustrojem in upravo, ki je podrejeno Visokemu Komisa-rijatu za Ljubljansko pokrajino. Osebje Zveze za tujski promet Ljubljanske pokrajine prevzame poverjeništvo s prvotnimi položaj: in s tem, da obdrži doslej pridobljene pravice. Vse terjatve in udeležbe Zveze za tujski promet, zlasti proti Putniku dd. Beogradu se prenesejo na Pokrajinsko poverjeništvo. Za upravnega komisarja pri Pokrajinskem poverjeništvu za tujski promet Ljubljanske pokrajine z nalogami in pravicami, ki jih določa naredba, kakor tudi z nalogom, da preloži pravilnik za izvrševanje naredbe in pravila za upravno poslovanje poverjeništva se imenuje Fašist Giovanni L ura tt i. Društvo železničarjev Ljubljanske pokrajine Ljubljana. 18. junija Visoki Komisar za Ljubljansko pokra;i-no je odredil, da se združijo vsa doslej obstoječa društva železničarjev Ljubljanske pokrajine v eno samo društvo pod imenom Društvo železničarjev Ljubljanske pokrajine. Imovina društev, združenih v enotno, se prenese na Društvo železničarjev Ljubljanske pokrajine, ostane pa pridržana prvotnemu namenu. Pri prvi uporabi te naredbe ostanejo v veljavi prispevki. In so jih dosedaj obstoječa društva že določi za tekoče leto. Za predsednika Društva železničarev Ljubljanske pokrajine je imenoval Visoki komisar inž. Janeza Lebna. Za zaupnika Visokega Komisarja pri Društvu železničarjev Ljubljanske pokrajine se imenuje Fašist ing. G vi don Sar ti. * — Iz »Službnega Usta«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino št. 48 z dne 17. junija 1942-XX. E. F. objavlja naredbe Visokega Komisarja o ustanovitvi Društva železničarjev Ljubljanske pokrajine, ustanovitvi Pokrajinskega poverjeništva za tujski promet in o dodatku k naredbi o cenah vin ter odločbe Visokega Komisarja o imenovanju predsednika Društva železničarjev Ljubljanske pokrajine zaupnika pri Društvu železničarjev Ljubljanske pokrajine in upravnega komisarja Pokrajinskega poverjeništva za tujski promet, med objavami pa cenik za zelenjavo in sadje št. 16. sitna prigodba" pred 93 leti Na današnji dan je pri v Mil prvi „hlapon" v Ljubljano - Praznik tradicionalnega ljubljanskega £irbca Ljubljana, 18. junija Danes pred 93 leti je doživela Ljubljana pomemben dogodek. Dograjena je bila namreč železniška proga od Celja do Ljubljane. Radovednost, ki jo je že nekaj let vzbujala v mestu gradnja železniške proge, je dosegla v-šek. Sicer so mnogi že leta prej sLšali, da so začeli po Evropi graditi po genialnem izumu Angleža Ste-phensona »železne ceste«, toda le redki so bili, ki so kaj takega videH, še redkejši pa tisti, ki so se z vlakom že vozili. Tola prihod prvega »hlapona« ali »luka matije«, kakor so ga imenovali kmetje, je bil glasen dokaz, da ni bilo zaman prizadevanje ljubljanskih meščanov, da so prepričali projektante, ki so gradili odsek proge od Celja do Ljubljane, da bo najprimerneje, če bo tekla nova proga proti Triestu po dolini Savinje in Save, ne pa po Tuhinjski dolini na Kamnik, torej mimo Ljubljane. Takoj so bile pozabljene vse nevščenosti, ki so jih imeli mnogi z odstopanjem zemlje in s tujimi delavci. V3e mesto je bilo na nogah. Prihod prvega vlaka, ki pa ni bĐ združen z otvoritvijo proge — uradna otvoritev proge oi Celja do Ljubljane je bila šele v septembru — je spravil na noge staro in mlado. Vse je hotelo videti prvi vlak. Mesto se je izpraznilo: kolodvor in proga sta bila še daleč izven meeta. Po veiiki cesti in po blatni vasi so hitele velike množice ljudi proti novemu postajnemu poslopju, mnogi so pa stali tudi vzdolž orvue, ki takrat še ni bila ograjena. Navdušenqe je bilo ogromno. Zgodilo se je menda prvič, da je odpovedala policijska služba, da policija m mogla sama vzdrževati reda ln da je moral priskočiti na pomoč magistrat s svojimi reditelji. Da je vsej množici, ki je prvi hip ostrmela, ko je zagledala za današnje pojme simero majhne ln čudn-» vagoncke in lokomotive, zaigralo srce in da so se meščani pošteno razvneli, si lahks mislima. O prihodu vlaka, so >Novicec pisale: »Druga imenitna prigoda tega dneva je bila. da se je popoldne ob treh pervikrat po železni cesti lz Celja v Ljubljano pripeljal hlapce (Lokomotiv), kterimu kmetje luka matija pravijo. Brez vse spotike se je pripeljal, lično ovenčan v 4 in pol urah iz Celja. Drugo pot pa bo lahko v treh urah prišel, ker ne bo imel po poti nič preiskati kakor idej, ko je bila preiz- Tako je novi del proge od Dunaja do Triesta prestal prvo preizkušnjo. Mimogrede naj še omenimo, da je bila proga j do Triesta dovršena šele po osmih letih, j Javnemu prometu je bila izročena 28. junija 1857, nakar so vlaki vozili redno od Dunaja do Triesta. Ob življenju te proge se je širila tudi Ljubljana, ki je imela od nje velike gospodarske koristi. Sicer je res, da je pivi h:p prinesla v ljubljanske idilične razmere precej trdih preizkušenj za nekatere poklice, toda to ni trajalo dolgo. Železnica je potrebovala mnogo ljudi na vseh krajih in položajih. Ljubljana in z njo vsa Slovenija je z novo progo dobila nov pomen, ki ga ni izgubila niti danes, ko polagoma Izpodrivajo železnico avtomobili in letala. ŠAH Turnir v Solnogradu je stopil v drugo polovico V soboto so na šahovskem turnirju v Solnogradu nadaljevali prekinjene igre iz četrtega in petega kola. s Čemer je biLa zaključena prva polovica turnirja. Vse igre iz četrtega kola, in sicer med Keresom in BogoljuDovom, Stoltzem in dr. Aljehinom ter Jungom in Schmidtom so se končale neodločeno. Iz petega kola sta viseli dve partiji. V prvi Je Sohmidt proti Stoltzu imel materialno prednost, ki jo je po nadaljevanju kmalu uveljavil in je po 42. potezah švedskega mojstra matiral. Poraz je doletel tudi Keresa v partiji proti Aljehinu. Svojo položaj no prednost je svetovni prvak izboljšal še s tem, da je odvzel Keresu kmeta- tako da je postajal zanj položaj brezupen. Keres se je moral udati. Po petem kolu je bilo stanje naslednje: Bogoljubov 3 in pol točke, Keres 3, Aljehin 2 in pol, Stoltz, Junge in Schmidt 2 točki. V nedeljo se je s šestim kolom začela druga polovica zanimivega turnirja. Splošno zanimanje gledalcev je bilo tokrat osredotočeno okoli ponovnega srečanja Aljehi-na in Bogoljubova Kakor znano, je v prvem spopadu med obema mojstroma zmagal Bogoljubov. Do prekinitve je bil položaj Bogoljubova nekoliko boljši. V nadaljevanju pa se je slika kmalu spremenila Bogoljubov je igral nepazljivo in pogrešil. Izgubil je figuro in partij a Kakor prva se je tudi druga partija med Schmidtom in Keresom končala neodločeno. Prekinjena je bila partija med Jungom in Stoltzem. Junge je Stoltzu odvzel kmeta, kasneje še enega, tako da ima ob prekinitvi vse izglede za zmago. Stanje po šestem kolu je bilo naslednje: Bogoljubov, dr. Aljehin, Keres 3 in pol točke. Schmidt 2 in pol, Junge in Stoltz 2 (1). <3e/ esnica KOLEDAR Danes: četrtek, IS. junija: Marko in Marceli jan, Efrem. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Post ržek. Kino Sloga: Toreadorjeva ljubezen. Kino 1'nion: Smola slamnatega vdovca. Razstava Gorše-Maleš v Jakopičevem paviljonu. DEZIRNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek. Resi jeva cesta 1, Ba-hovec. Kongresni trg 12. in Nada Ko motar, Vič. Tržaška cesta. S Spodnfe Štajerske — nim o Friedrieliu Velikem v Mariboru. V kinu Esplanade v Mariboru je zdaj na sporedu veliki film »Veliki kralj<, ki igra v nJem glavno vlogo Otto Gebiihr. Poleg odlomka iz življenja ruskega kralja prikazuje film tudi življenje nemškega vojaka. — Novi grobovi. V Mariboru so umrli Ba-sebnica Marija Gabrič iz Rogaške Slatine, stara 41 let. železničarjev sinček Vaclav Meglic, star 7 let in žena predsednika sodišča Marija Ziher, stara 5G let. — Drugi simfonični koncert v Olju. V zvezi z dnevom glasbe bo prirejen 19. t. m. koncert v velikem obsegu. V Celju priredi mestni simfonični orkester v dvorani Nemškega doma svoj drugi simfonični koncert. Dirigiral bo vodja okrožne glasbene šole Gustav Miiller in s koncertom bo zaključen dan glasbe. Na njem nastopi tudi Marija Tutta. ki je pola svoj Čas v Ljubljani, zdaj pa živi v Trbovljah. Poleg nje nastopi kot solistka znana pianistka Hilda Forster iz Judenburga. — Velenjčan padel na vzhodnem bojišču. Na vzhodnem bojišču je padel medicinec Rihard Tischler iz Velenja. Njegova rodbina je bila vedno odločno nemška. Pokojni je odšel na bojišče kot dobrovoljec. — Težka nesreča. V Gornji Polskavi se je pripetila v torek popoldne težka nesreča. Tovorni avto. s katerim se je vozilo več delavcev, je vozil proti St. Lenartu v Slov. goricah. Med vožnjo je pa skočil 30-letni delavec Mihael Rošker z avtomobila in padel tako nesrečno, da si je zlomil medenico. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. — Iz Dol>me ln Rimskih topile. V Dobrni sta se poročila Vincenc Strahovnlk iz Črne in Rozalija Serdoner iz Pesjega pri Velenju. Umrla je Marija Mešel lz Strmca, stara 41 let. V Rimskih toplicah je bilo v zadnjem tednu rojenih 6 otrok; poročila sta se Sicgfried Blagatinšek ln Ivanka Ka-seznik iz Škofje vasi. Umrla je Uršula F r-me rojena Novak, stara 77 let, doma iz Rečice. Nase gledališče DRAMA Četrtek 18. junija, ob 17.30 uri: Sola za žene. Red Četrtek. Petek 19. junija zaprto. (Generalka) Sobota 20. junija, ob 17 30: Kralj na Beta j novi. Red Premierski. Nedelja 21. junija, ob 17.: Romoo in Julija. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek 22. junija: Zaprto. J. P. Mollere: »ftola za zene.« Dramatik Je postavil v to petdejansko komedijo kot glavno osebo tip nekoliko patološkega meščana iz baroka, ki si hoče po sili vzgojiti popolno ženo, a je zaradi svoje sebičnosti ogoljufan, preden jo more poročiti. Igrali bodo: Arnolpha — Gregorin, Agnezo — Levarjeva, Horaca — Nakrst, Chrvsalda — V. Skrblnšek, Oronta — M. Skrbinšek, Enriqua — Košuta, Alalna — Potokar, Georgetto — Kraljeva. Režiser in inscena-tor: ing. B. Stupica. Muzikalne intermezze igra pianist B. Adamič. V soboto bo prva letoAnja uprizoritev Cankarjeve drame »Kralj na Betajnovi« za red Premierski. Zasedba bo naslednja: Kantor — Pavel Kovic, Hana — Gorin-škova, Francka — Kraljeva, Nina — Sim-čičeva, Krneč — Košič, Maks — VI. Skrbinšek, župnik — J. Kovic, Bernot — Nakrst, sodnik — Gorinšek. njegova žena — Kovičeva, Lu žar i ca — Starčeva, oskrbnik — Košuta, kmetje: Malec, Verdonik, Ver-tin. Režiser: Jože Kovic. OPERA Četrtek 18. junija, ob 16.30 uri: Evgenij Onjegin. Red B. Petek 19. junija ob 17.: La Boheme, Izven. Gostovanje Zlate GJungjenčeve. Cene od 24 lir navzdol. Sobota 20. junija, ob 16.30: Carmen. Red A. Gostovanje Elze Karlovčeve. Nedelja 21. junija ob 15.: Boccaccio. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Ponedeljek 22. junija: Zaprto. P. I. Cajkovskij: »Evgenij Onjegin«. Opera v sedmih slikah. Peli bodo: Larina — Poličeva, Tatjana — Heybalova, Olga — španova, Onjegin — Primožič. Lenski — Sladoljev, Gremin — Lupša, Fil:pjevna — Stritarjeva, Triquet — B. Sancin, stotnik — Skabar, Zareckl — Dol ni čar, Gillot — Mencin. Dirigent — A. Neffat, režiser: C. Debevec, zborovodja — R. Simoni ti, koreograf: inž. P. Golovin. Drugo gostovanje Zlate Gjungjenčeve bo v petek 19. t. m. ob 17. uri v Puccinijevi operi »La Boheme«, v kateri bo pela partijo Mirni. Pevske in igralske kvalitete te umetnice so našemu občinstvu izza njenega delovanja v Ljubljani dobro znane in cenjene, zato bo njeno gostovanje pozdravilo ■ posebnim zadovoljstvom. Opozarjamo, naj si občinstvo pravočasno zagotovi vstopnice. Obnovite naročnino! 138 »SLOVENSKI H AltODe.cetrtdc, 18. Krniji 1942-XX Strmo S Kako potekajo meje velike Ljubljane Ob izdaji novih načrtov LJubljane — Da kam segajo mestne meje na Bacfsf I Ljubljana, IS. junija Ce vzamemo v roke najnovejši načrt Ljubljane, ne opazimo na njem na prvi pogled nič posebnega; iz samega tega načrta ne moremo razbrati razvoja mesta. Primerjati bi b'.lo treba zgodovinsko karto ljubljanskega ozemlja, da bi sprevideli, kako silno so se razširile mestne meje. Razširitev mestnih mej sama na sebi sicer ne pomeni napredka, seveda so se pa mestne meje pomaknile na ven. ker se je povečala zazidana mestna površina in ker je mestna okolica postala organsko zvezana z mestom. Predaleč bi se morali spustiti, če bi hoteli natančno opisati, kako se je širilo mestno ozemlje od postanka Ljubljane do dandanes Ob tej priliki navajamo le nekaj glavnih podatkov za primerjavo z novim načrtom Ljubljane. Karta o razvoju Ljubljane Doslej je bila n&jCrž izdelana le ena karta o razvoju Ljubljane. Izdelali so jo v geografskem Institutu ljubljanske univerze v studijskem letu 1929-30. Hkrati so izdelali talni načrt Ljubljane iz srede 17. stoletja. Pri tem so se posluževali slike Ljubljane iz dobe okrog 1. 1660. To je slika iz Valvasorjeve zbirke in hrani jo univerzitetna knjižnica v Zagrebu. Dalje so uporabili dva načrta Linbljane iz srede 17. stoletja, slike Ljubljane, objavljene v Valvasorjevi »Slavi Vojvodine Kranjske« in še razne druge vire. Karti sta bili objavljeni v »Geografskem vestntku* 1 1930. Kdor hoče proučevati Ljubljano, zlasti njeno preteklost, ne more pogrešati teh kart. Seveda bi jih morali poznati tudi Izdelovalci načrta mesta, čeprav je takšen načrt, ki služI v glavnem le za orientacijo ljudem, lahko mnogo bolj površen* Delitev Ljubljane po razvoju Ce hočemo deliti posamezne mestne okraje po starosti in razvoju, ugotovimo po karti o razvoju Ljubljane 7 stopenj. Pri tem pa Se ni upoštevana nova mestna meja po priključitvi okoliških občin 1. 1935. Najstarejši del mesta šentjakobskega okraja, ozemlje, ki ima v glavnem obliko trikotnika, ob južno vzhodnem vznožju Gradu. To je najstarejše jedro srednjeveške Ljubljane, med 2abjakom in Trančo, Gradom in Ljubljanico. V 13. stoletju se je Ljubljana razširila na levi breg Ljubljanice; ta del mesta se je imenoval Novi trg (.ves okraj) in je bil nekoliko manjši od najstarejšega dela Ljubljane. Tretje razširjenje Ljubljane je priključitev Mestnega (včasih Glavnega) trga in sedanje ulice Pred škofijo. Mesto se je tedaj raztegnilo do začetka Poljan, odnosno do sedanjega Krekovega trga. To se je zgodilo najpozneje do začetka 14. stoletja. Poslej je ostalo mesino ozemlje nespremenjeno do 1. 1533. ko mu je bilo priključeno deželno knežje zemljišče med Rožno in Hrenovo ulico. Dokler je bila Ljuhljana obzidana, se seveda ni mogla, pa tudi ne smela širiti. Znano je. da v srednjem veku zunaj mestnega obzidja blizu mesta niso smeli zidati, da bi sovražnik, ko bi oblegal mesto, ne našel v bližini zavetja. Do 1. 1S25. se je mesto razširilo na ozemlje nekdanje Emone in od tam proti severu do Ajdovščine in še nekoliko dalje, a v precej ozkem pasu. Drugi, še ožji pas. se je razprostiral proti kraju, kjer smo pozneje dobili glavni kolodvor, a prav do tja ni segal. Mesto se je razširilo tudi vzdolž Scntpeterske ceste in ob začetku Poljan in pridobilo j'c Krakovo in Trnovo. Do svetovne vojne se je mesto razširilo najbolj proti vzhodu in severu. Priključena sta mu bila Vodmat in Spodnja &:ška, za Bežigradom so bile sezidane velike vojašnice in tam so stale v bližini tudi že hranilniške hiše. Na zahodno stran se je mesto razširilo cio južne železnice in delno vzdolž Tržaške ceste in začela se je razvijati Rožna dolina. Po svetovni vojni, do časa, ko je bila izdelana karta, ki prikazuje razvoj Ljubljane, se mesto ni več tako širilo na vzhod, temveč skoraj vse strani, najbolj pa na sever. Razvilo se je pa tudi zelo na zahodni strani, zlasti v Rožni dolini. Mnogo so zidali v Šiški in za Bežigradom. Do svetovne vojne je bilo Mirje še slabo zazidano in na njem je nastal nov okraj šele v zadnjih desetletjih, tako da nI več vrzeli med starim delom mesta in Trnovim. V novejšem času se pa Mirje tudi že zliva z Glineami, na drugi strani Gradaščice pa Trnovo, odnosno Kolezija z Vičem. Meje na severni strani Mestne meje se 1. 1935. niso pomaknile na sever posebno daleč, zlasti v primeri s tem, da se je mesto v to stran najhitreje širilo. Prej so mestne meje potekale ob pokopališču pri Sv. Križu proti severozahod«! (v lomi jeni črti) skoraj na istem kraju kakor zdaj. Meja je zdaj samo bolj zravnana ter pomaknjena do Novih Jarš za nekaj sto metrov; poteka po poljski cesti do Blei-weisove (prej Tvrševe) ceste, nakar drži dobrih 400 m po tej cesti, potem pa zavije proti zahodu ob Stoženski ulici do kamniške železnice. Ob tej železnici drži 200 m proti severu, nakar zavije zopet zahodno proti Klecam, poteka za Klečami po cesti v zahodni smeri, potem pa po cesti — ki je podaljšek Vodovodne — proti Savijam. Pri Savijah poteka meja za Zapnžami in Drsvljami v lomljeni črti proti Doinicam in LTtiSkim hribom, odnosno Podutiku. Vzhodna meja Vzhodna mestna meja je v primeri * severno sorazmerno kratka. Od Novih Jarš drži proti vzhodu-jugu do Studenca. Od tam poteka nekaj časa ob južni železnici. Od železnice do Ljubljanice poteka meja skoraj naravnost proti jugu za Zg. Kašljem, potem pa ob levem bregu Ljubljanice okrog 350 m proti zahodu. Na desnem bregu poteka mestna meja po meji med Zgornjo Krušico ln Stepanjo vasjo. Stepanja vas spada pod Ljubljano, Hrušica je pa še vas v pravem pomenu besede. Meja poteka ob poljskih poteh do Golovca, potem pa po golovški eesti navkreber. Severni del Golovca, po površini skoraj tako velik kakor Rožnik s Šišenskim hribom, spada pod mestno občino. Z Golovca se meja spušča proti Rakovniku v zahodni smeri. Na južni strani Rakovnika poteka mestna meja po Dolenjski cesti do Babnega polja, to je približno 600 m dale«, I nakar zavije ob Peruzzijevi poti v dolžini ; 200 m, potem pa poteka zopet vzporedno ! z Dolenjsko cesto ob Knezovem jtradonu v j dolžini pol kilometra. Ob koncu Rnszovega j Stradona zavije proti Jugu na cesto Na potem. Mestne meje na Barju V nobenem načrtu mesta doslej niso bile Se začrtane mestne meje na Barju. Mesto se razteza daleč na jug, namreč mestna občina, med tem ko so tla še kmečka. Barje je Se mnogo bolj kmečko kakor Trnovo. Kljub temu je severni del Barja že gosto naseljen in prav bi bilo, da bi to upoštevali tudi izdelovalci načrta Ljubljane. Na Barju je cela vrsta »štradonov« in cest, a tudi v najboljšem načrtu mesta jih ne najdete. Za južni del mesta, to se pravi Barja, Izdelovalcem namreč poide papir. Novi načrt Ljubljane (izdelal ga je stavbni tehnik Mi-ljutin Zupančič) ima vrisano Barje do izliva Iške v Ljubljanico. Onkraj je Se Crna vas, ki tudi spada pod mestno občino, dalje Ilovica. Hauptmanica itd. Novi načrt tudi ni dovolj velik, da bi bila lahko zarisana na rtjem vsa zahodna meja. Na zahodni strani poteka mestna meja 5e daleč za Rožnikom ob Utiških hribih. Prav bi pa bilo. da bi načrt obsegal vsaj še ozemlje ob Bokalcah. Bokalskega gradu in novega mestnega zavetišča na načrtu ni. Ko »se loviš« po Ljubljani Po svoji površini je Ljubljana veliko mesto; v tem pogledu spada res med velemesta ter se celo kosa z Rimom. Po podatkih iz leta 1938 znaša mestna površina 653S hektarjev, 19 arov in 5 m-. Če mesta res dobro ne poznaš, zelo težko najdeš na tej veliki površini to ali ono uličico brez načrta. Lahko se loviš po ves dan, kajti včasih se pripeti, da kdo išče ulico, ki je na Barju, na Posavju. Prehoditi je treba več kilometrov poti. a še včasih zaman. Načrt mesta je res nujno potreben te kot orientacijski pripomoček. V kratkem času smo dobili dva načrta mesta. Kot publikacija te vrste sta dobra, strožje presoje bi pa ne prenesla. Služita lahko dobro tujcem kot orientacijski pripomoček, ne pa toliko, da bi is njiju spoznali Ljubljano. Toda, če služita bolj za orientacijo in ne toliko kakor dober vodič, smemo zahtevati, d« bi na bilo podobnih pomanjkljivsti. kakršno smo zasledili v Zupančičevem načrtu, da je po pomoti vpisana ena ln ista ulica dvakrat, tako da imamo dve Langusovi ulici (namestil Lepega pota). Prav tako bi bUo treba v načrtu delati razliko med projektiranimi in že odprtimi ulicami, kajti projektirane ulice v raravi ne vidimo. Toda ob tej priliki ni »š namen presojati novih načrtov mesta ia ne iskati njihovih pomanjkljvosti — sicer bi ne smeli prezreti tudi dobrih strani. Ob novih načrtih smo se le zamislili nad razvojem Ljubljane in zato smo tudi omenili karto, ki so jo izdelali v geografskem institutu. O razvoju Ljubljane pa lahko povemo kaj tehtnega le v več člankih in ta naj služi le kot uvod. DNEVNE VESTI — Umrl je senator R. Tarqetrt. V Milanu je umrl v svojem stanovanju senator inž. Raimondo Targetti, star 72 let. Po vsej Italiji je užival sloves izvrstnega industrijskega organizatorja. Svojo kariero je pričel v Pratu, kjer je bil župan. Pozneje je bil predsednik osrednje konfederacije indu-strijcev in več let predsednik lombardske industrijske federacije. — Nagrade po 100.009 in 50.000 lir. Izžrebane so bile sledeče štev. zakladnih bonov: v seriji V. štev. 810.601 in 1,116,985 za nagradi 100.000 lir, štev. 598 643, 872.102, 1,175.559 in 1,379.760 za nagrade po 50.000 lir. Po 10.000 lir bodo prejeli lastniki štev." 137.882, 350.569; 537.317; 592.690; 716.75-S; 886.399; 1,145.395; 1.338.001; 1,400.780; 1,473.709; 1,536.639; 1,731.732; l,928.ei8; 138.874; 365.055. 559.846; 621.416. — Sestre LeSeano so postale italijanske državljanke. Sestre Lei-eano. ki tvorijo znameniti trio, so bile doslej nizozemske državljanke. Vse tri, Aleksandrina, Judita in Katarina, so zaprosile za italijansko državljanstvo, ki jim je bilo podeljeno. Prisegle so no magistratu v Torinu. Priči treh znamenitih pevk pri slovesnem sporočilu in prisegi sta bila glasbenika Pipo Bar-sizza in Karol Prato, — Mladi pianisti. Pri tekmovanju najboljših mladih italijanskih umetnikov, ki se je vršilo v smislu razpira na sedežu Konservatorija sv. Cecilije v Rimu, so dosegli najlepši uspeh Rosana Bottni, Žita Lana-Cuchelli, Evgen Bagnoli, Julij ana Brengola-Bordoni, Lilia Caraian, Lea Car-taino, Lidia Proj^tti, Guido-Borciani, Viktorija Baracchi in Aleksandra Perego. — Minister Reviczkv v Rimu. Iz Milana, kjer je prisostvoval otvoritvi dnevov italijansko madžarske«!! kulturnega sodelovanja, je prispel v Rim madžarski minisier Reviczkv, glavni vodja madžarskega tiska in propagande. Na kolodvoru v Rimu so ga sprejelj madžarski posl^ik, grof Cirt-adini kot zastopnik ministra za ljudsko kulturo in drugi rimski predstavniki. — Kinematografsko sodelovanje med Italijo iu Madžarsko. V okviru italijansko-madžarskega kulturnega sodelovanja je bil sklenjen med posebno italijansko ter madžarsko delegacijo sporazum, ki se nanaša na intenzivnejše sodelovanje med filmskima organizacijama obeh držav. Sodelovanje se ne bo omejevalo samo na proizvajanje, ampak je raztegnjeno tudi na smo-treno izmenjavo iHmov. Italijanski delegaciji je predsedoval glavni direktor za kinematografijo pri ministrstvu ljudske kulture. — Svečana poroka vojnega slepca, V domu lombard=kib slepcev v Milanu je bila svečana poroka vojre<*a slepca. Dina Sna-Rio Uccelii«. — Gospodarski kcmisirijat v Makedonci. Grški uradni list je objavil dekret o ustanovitvi gospodarskega kernisari. r.ta v generalnem guvememantu M:\kodo-rija. — Kontrola ravarovalnie na, Hrvatskem. Vse zavarovalnice na Hrvatskem, ki se pečajo z zavarovanjem za primer smrti ali elementarne nesreče, morajo sesrtavljati svoje b'lance po predpsanem vzoreu in jih objaviti vsako leto najkasneje do 30. apiila v hrvatske muradnem listu. Posebni organi državne kontrole bodo vsako leto pregledali bilance zavarovalnic. — Potnidki promet med Madžarsko in Hrvatsko. S 1. ulijem začno izdajati tudi na lirvatskih železnicah direktne vozne l$g> ke v potniškem prometu z Madžarsko. Doslej so lahko dobili potn ki na Hrvatskem direktne vozne listke od . aprila za potovanje v Rumunijo, od 1. maja pa za potovanje v Srbijo, Grčijo in Bolgarijo. — Tovorni promet med Nemčijo in Hrvatsko. 15. t. m. so stop le v veljavo nove dololbe glede tovornega prometa med Nemčijo in Hrvatsko. Za pošiljke iz Hrvatske m:ra poiiljatelj plačati stroške za prevoz po brv8t&klh zek-zracah. prejemnik pa stroške za prevoz po nemških železnicah. Voznino skoi Bf&dSardko kot tranz tno deželo nosi pošiljatelj stioške za prevoz skozi Italijo ali Slovaško pa prejemnik. IZ LJUBLJANE —lj Košnja zastala zarad* slabega vremena, pre šnji teden se je začela košnja v večjem cbseju in nekaterim sx? je zdelo že samo pc sobi umevno, da bo lepo vreme še trajalo. K:sili so, ko se je vreme že začelo sprevračati :n ko je že deževalo. Na nekaterih travn.kih leži trava še zdaj že od sobote V tem tednu bi bila kežnja v glavnem že konča aa, če bi bilo lepo vreme, zdaj je pa delo na travnikih povsem zastalo. Še vedno ne moremo pričakovati z vso za-nesl ivostjo. da se bo vreme temeljito izboljšalo. Včeraj je deževalo skoraj vse popoldne z manjimi presledki. Ozračje je zelo hladno in zdi se nam, da je jesen, ne pa kres. Na brž se vreme v tem mesecu ne bo še ustaUlo. da bo junij upravičil tudi ltto^ svoj sloves kot drugi najbolj deževen me»ec na leto. —lj Ureditev Ceste na Rožnik. La-jl so v glavnem končali večja cestna dela na Cest; na Rcžuilc med železnico in Svetčevo ulico. Ni pa bilo še kenčno utrjeno cestišče ob Svet cevi ulici. Dele je ustavilo hladno vreme s snegom prece; zgodaj, že pred zimo. Zdaj bodo končali tudi to delo. Cestišče je že posuto z lomi juncem, ki ga bodo še povaljali s težkim parnim valjarjem,. —lj Sestanek poljedelskih delavcev. Pokrajinska delavska zveza — sndikat po-Ijevielskih de" vcev v Ljubljani, vabi vse poljedelske delavce — kmečke hlapce, dekle in dninarje iz Ljuhljvajie in okolice, da se udeleže sestanka poljedelskih lelavcev. ki se bo vrš 1 v nedeljo dne 21. junija ob j 10. uri dopoldne v pisarni Oddelka poljedelskih delojemalcev v palači Delavske soornice. Ljubljana, Miklošičeva c- 22» EL nadstropje. Na dnevnem redu sestanka je razjasnitev osnutka kolektivne pogodbe za zv:šan;e plač poljedelskih delavcev. PDZ vabi vse zainteres'rare lelavoe, da se sestanka sigurno udeleže. •j— PToda'a ^»adoieao in MaseJc po ulicah ter liroSn*arjenje s slaščicami v javnih j lokalih je z mmistrsko uredbo prepoveda- j no tudi v Ljubljani in po vsej Ljubljanski pokrajini. Prodajanje sladoleda po ulicah je v Lubljani sicer že več let prepovedano, vendar so se pr prodajalci spet pcrjevlh zlasti ea robu mestne občine Mestno poglavarstvo bo po svoj'h organih strogo nadzorovalo izvajanje te naredbe m prestopka tudi kaznovalo. VSE PRAVLJICE SV NK SA619f JAJO ENAKO — Mama, aH se aaeenjajo vse pravljic« s besedami: Bflo je nekoč? — Ne otrok moj, večkrat ae začne tudi: Imel sem tako dolgo konferenco... KINEMATOGRAFI v Predstave ob delavnikih ob 16. in 18-15. ob nedeljah m praznikih ob 10.30. 14.30. 1630 in 18.30 KINO MATICA — TELEFON 21-41 ftalaliifcl v—lo gm aa Hlmskan pUrnu! Edea MJkattB fltircv wom! ULI A SILVI fcvTOOBks Dean-ia Durfein*). AMEDVO NAZZARI Najnovtjle pop* v V«! IUNO UNION — TELEFON 2£-'f« Ii pokrajine GerlzSa — Mrtvec na cefrtL. V naselb'ni Pcnte del Torione pri Pieviimcntu del Caivar.o so našli mrtvega na cesti 331etncga polj?vlelca Jo*.pa Ga»>r.elcica Iz PoEKta S- \a.JiLno. Pri njem je leialo na tieh njegovo kjlo. Verjetno ga je zadela kap. — Nezg-ode. STlelni delavec Antr>n Guerzani se je ponesrečil pri delu v Ra-maasu. Fadel je in ii zicniU levico. .r>i"-ieLna Leticija Canduzo iz ulice Barrk ra 12 v Go»iz2T. si je pii padcu na si nicali zlomila lesno zapestje. Oba ponaaroc^fnca se zdravita v bolirci ; Brigata Pavla*. — Zarodi tajnega razpečavonja 2;:anja je bil obsojen pred soc-ščem v Gori^ii delavec Ludvik isinuch iz Vortojbe na t-i n;eiece zapora. Nastopil je svojo kazen v zaporih v ulici Berzellini. — Zaidjučni koncert le'oSnje sezone v Gorizii je bil s'noči v dvorani Kulturnoga krc&ka. NaotopJ je znani čelist Artur B -nuni. Pri kavlrju ga je spremljala gdč. L'ćija Pro>tti. — Predpisi za prevoz jajc s strani proizvajalcev. Agit poro*a iz Rima, ta s > pristojna o'o.'astva na Številna vprašanja iz notranjosti države gle«-** dopua*T prevoza jajc s strani proizvajalcev pod obnove pojasnila zadevne pre.pise. P^o'zva-jrdcem in zakupnikom kmečkih posestev je dopusten prevoz v občno hr-a1!*1*'« cid'no tistih Ja;c, ki so bila na lastnem posestvu pridobi jena, ali ki so j h upravičenci dob.l. od naseljencev na svoiih p->sestv!h r>~d naslovom zakupnine. Mncž'.na ne sme presegali količin, ki so po.rošriii družne najnujnejše potrebne. Določil jo bo prehianie-raini odsek pokrajine, v kateri je sedež proizvaja1 nega podjetja, po lastnem preudarku. O izdanem dovoljenju mora prehranjevalni odsek obvestiti odsek tiste po-krajtie, v kateri bolo jejca potroš?r.a. Tudi za izvoz valiln h jajc je potrebno posebno dovoljenje prehranjevalnega odseka. tAgit.) — Javna t"e!a za ure:l"tev plovbe po palu. Pristojni ministrski činitelji posvečajo siaino pažnjo razvoju itaJ.janske notranje plovbe. Posebna skrb velja plovbi po reki Padu. Zadevna dela se stalno izvajajo in nadaljujejo se sedaj regulacije izlivov Adi-že in Mincia, tako da bo Pad ploven tudi za ladje lo 600 ton nrealnosti. Za vsoto 12.5 milijona lir so bili urejeni števi-rri rečni ovinki. V zvezi s temi deli je zgraditev glavnega prekopa MIlan—demona— Po s pristaniščema v Milanu in Cremoni. Ta prekop bo gradil poseben konzorcij, v katerem so zastopane dr'-ava, milanska in cremctfu-ka pokrajina Ln občine v obeh. Načrt za gradnjo je vrhovni svet za javna dela že odobril. Stroški bodo znašali 600 milijonov lir. Država bo prispevala 360 milijonov lir. Prekop naj bi bil zgrajen ▼ 7 letih. S plovno p:vgo po Padu je povezana tudi proga, ki se odcepa od Pada pri Pontelar,ojci:ro 'n vodi v Ferraro. v Vola-no z odvo.om pri MigUarinu v Ostelatto m pciataniflcem Garibaldi. Strcski za dopolnitev progo iz Migliarlna v Osteliato znašajo 30 r.:U:Jonov lir. (Agit.) Iz pnp-mime Trieste — Sprememlie v župniji Planina. Z od- lokoia sv. kunsistorialao kongregacije z dno 18. apiila 1942 se ugoicvlja, da je podružnična* cerkev naselbine Planina.::i Gorn s kraji okoli Vrha Grmade in Gheciirovez pripojena župniij Studeno v triestinski škofiji. Tako eo naselbine Caccia. Vrh, S. Can-ziano, M;ilni. DtbtU Kamen s po«t:'jajnl ob cesti iz Postumie v Caccio ter iz Postumt*" na Debeli Catnen priključene župuiji stumia v škofiji Trieste. _Ker so odtegnili 167.200 kg usnja redni potrošnji, eo bili obsojeni pred »odiacem četrte kaztnu Ue. sekcije v Triestu Foderico Piert na S leta ln 9 nieaecev ječe in 14.600 lir globe. Antonio Bemetti in Avgust W-glia na 3 l?ta in 6 mesecev ječe ln 12.000 lir globe, Fausta Fasetto na 1 leto in 15 dni ječe ter 7500 lir globe. Peter Sanzln na 9 mesecev ječo in 2000 lir yh be, Franc Janier, Leopold Pictrt in Lino Pvamieri na 7 mesecev jc^če in 1000 lir globe. Zanier. Leopold Pletrl in lAv.n Ramieri na 7 mesecev ječe in 1000 Ur globe. — (TpokoJMev učlteP-V M Je MI v Avstriji eb^ojon na smrt. Te dni je stopil v Trioatu v rfltfrrr*H pokoj učitelj Ermano Mirr.cchi, ki je izpolnil 35 let vestnega uči-teUskesra ter tiijliiJUl 1 Jclnaaa delovanja. V aprilu leta 1910 ro ga avatrtjsk« oMastl aretirale. Najprej je bil zo.prt na ljubljanskem graiu. nakar so pa prapetJaU v gra-",:o vojaške aspore. ZasMlevanjo je trajalo do noven^bia 1015, r.rUsr je h:l c bsojen na smrt. Sr.irtna kazen bi imela biti izvršena v maju 1916, pa se je njegovemu branilcu posrečilo, da mu je bl!a kazen spremenjena bil rv-^jm v prisilno delnvnico Po prevratu iois. leta se Je vmil v Trieste, kjer je razvil živahno vzgojno delavnost. — Prodaja ■Hafillllikrii dr;. .« :*no»tl. V dvorani zn,T.' galerije Miehellazzi so na prodaj ItavUne iimetntthf dragocenosti, med drugim »like ume trikov Palma, Car-racci, Laaaartnl D. Ti. p>lo, Bia'icid. CLar-di, DeUeani, De Nittis. Fattori in Signorlni. — Plemenito volilo. Znani lussinianskl kirurg dr. Ivrm Stunari-h ki ji užival v Triestu f p 1 osno Epu* Lov: m V zaradi svoje srčne dobrote, je v« ii' 80.000 Ur dobrodelnemu društvu v TrieatU, 35.000 Uf ožinama Lussiirpiccolo in lllgl ■IKkl za ob-<^in«lb1 SE V VSEH LEKARNAH Nobeni skrivnost ni. da imajo oglasi v »Slo. remkem Naroda« velik as peh. Kadar potrebujeta kar koli. s« poaluiite oglaaa v »Slo renskem Naroda«. OGLAS V aSL NARODUe POMENI USPEH U mn dam ipr*t*> aa oglasu oddelek aarocils mer ona smo do f. are do#>- Massale mrali Silate voi stesse lana. lino, canapa Knie^ce gospodinje« predite same volno, lan in konopljo IGRALCI, PEVCI IN GOVORNIKI ne pijejo pred nastopom rtoa, pač pa medico, Id Jim ičistl gla-aflke. Pristno Ambro-t*Tm međico dobile le v Medaral, Ljubljana, Sldovska ulica 6. La 99Filatrice Mani di FataM mette chtunque in građo di filare e rltorcere con la masslma faci* lita: lana, lino, canapa. Costruita m legno g^eggio, robusta. morl-mento a pedale velocisslmo, dopplo supporto del volano. 81 vende completa di 3 rocchetti, un uncinetto e iatruzionl per Tuao. Completa firanco Milano Ure 110.— Per spedizioni aggiungere Lire 25.- per spese postali ed imballagglo. Kolovrat „Mani di Fata" •mogoča vsakomur brez vsake teikoče presti ln sukati niti ta volne, lanu in konoplje. Zgrajen je iz surovega lesa, zelo močan, pogon na nogo, dvojno oprt vitelj. Prodaja se kompleten s tremi motki, eno kvačko in navodilom za uporabo. Kewpf*tM franko Milano lir 110.— Ta pošiljko je dodati lir 25.— za postne stroške ln embalažo. EKEBl CANETTA — MILANO VIA CAKLO ALBEKTO TA Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«,Čctrtek, 18. junija 1942-XX 138 Cerkniškega jezera ne bo več? Vpliv razSiritve požiralnikov Cerkniškega jezera — Letos je j zelo zgodaj Pogled na del Cerkniškega Jezera J Ljubljana, 18. Junija Cerkniško jezero je nedvomno naša največja naravna znamenitost Redka so tako velika presihajoča jezera na svetu in v nekem pogledu je Cerkniško jezero sploh edinstveno. Dandanes pa ne gledamo nanj le kot na naravnost posebnost; tudi tu odloča gospodarska stran. Zato spada Cerkniško jezero med kraška polja, ki jih nameravajo osušiti ter meliorirati. Velika površina prcsihajočega jezera bi naj bila mnogo bolj koristno izrabljena za kmetijske namene Nekateri strokovnjaki, ki so proučevali vprašanje osušitve Cerkniškega jezera, trde, da bodo sicer veliki stroški melioracije kmalu poplačani z bogatimi pridelki pridobljene rodovitne zemlje. V strokovne podrobnosti melioracije Cerkniškega polja (jezera) se zdaj ne spuščamo; naj opozorimo le na značilnosti tega jezera in kako je na nje gledal Valvasor, ki ga je imenoval »pravo čudo narave«. Najstarejši pisci o Cerkniškem jezeru Valvasor ni prvi omenjal Cerkniškega jezera; budilo je veliko zanimanje že zdavnaj prej. Toda pred Valvasorjem ga ni nihče primerno opisal in ne proučil. Govorili so o njem kot o nečem posebno skrivnostnem, ki je pa veljalo prav zaradi svoje skrivnosti za tem večjo znamenitost. Valvasor pravi, da so jezero stari pisci imenovali n. pr. Lugeam paludem ali Lugeam lacum. Novejši pisci so ga pa imenovali že po Cerknici, in sicer Lacus Zirknicensis. Valvasor se čudi, zakaj jezera ni nihče proučil in opisal, čeprav je priplačevalo zelo Številne potnike. Pravi tudi, da je pre-nekaterega tujca prignala radovednost do jezera. Toda navadno niso imeli sreče, ker so prišli, ko je bilo navadno suho in prazno. Od domačinov pa tudi niso zvedeli kaj več, da se jezero napolni, potem pa ob določenem času zopet presahne. V Valvasorjevih časih, 1. 1684, je potoval k jezeru iz Romanije (kakor pripoveduje Valvasor), Ravenne, mestni župnik Francesco Negri. Pri jezeru se je mudil nekaj mesecev, vrnil se je pa še naslednje leto ni ostal tam nekaj tednov. Valvasor ga je svaril, naj ne jemlje vsesa za čisto zlato, kar mu bodo ljudje povedali. Negri ni razumel »kranjskega jezika«, zato je moral biti še tem bolj previden. Iz vseh podatkov, ki jih je Negri zbral, pa menda ni mogel sestaviti primernega opisa. Prav tako Valvasor ni cenil Schoniebnovega opisa jezera, češ da je zelo površen. Zato se je pa sam lotil temeljitega proučevanja jezerskih posebnosti, ki jih je zelo obširno opisal. Njegovi opisi so še vedno zelo zanimivi, v nekem pogledu prav zaradi tistega srednjeveškega znanstvenega zanosa in neznanja. V Valvasorjevem času si seveda niso Še znali razlagati kraških pojavov. Geologije, vsaj v dandanašnjem pomenu besede, tedaj sploh še ni bilo. Valvasor očitno ni poznal lastnosti apnenca, njegove topljivosti v vodi. Iz Valvasorjevega opisa Valvasor si je res mnogo prizadeval, da bi spoznal vse skrivnosti in značilnosti Cerkniškega jezera. Bil je vsekakor pravi pionir med raziskovalci tega jezera. V svojem opisu pravi, da je »sam napravil risbo in po naravi postavil radovednemu bralcu pred oči jezero z vsem, kar se da videti v njem ali okrog njega, potem ko je kolikor mogoče vse pregledal, naj marljive je zapisal in zaznamenoval.« K jezeru se je napotil večkrat v letih 1684 in 1685, »ko je usihalo in ko je zopet prihajalo na dan, ko je bilo povsem polno in ko je bilo popolnoma usahlo ali suho.« Pripomnil je: »Zdi se mi, da je jezero vredno, da sem se zaradi njega toliko potrudil, ker ga imam za eno največjih naravnih čudes, Mislim, da ni ne v Evropi niti v ostalih treh delih sveta (Avstralija tedaj še ni bila znana) tako čudovitega jezera, ki bi vsebovalo toliko redkih lastnosti kakor to.* Po tem uvodu je opisal jezero v zemljepisnem pogledu precej natančno. Med drugim pravi: »V jezeru je mnogo jam ali lukenj, tudi mnogo tokov ali dolgih jarkov, kanalom podobnih, in prav tako mnogo gričev, ker dno ni posebno ravno. Na dnu med letom lahko ribarijo, zajce gonijo, divjačino, medvede, divje svinje in podobno strelj-ajo, prepelice in druge ptice s sokoli love, travo kose, proso sejejo in žanjejo, se z vo- I zom ali ladjo vozijo, lahko tovor po ledu j vlečejo in vsakovrstno perjad stre-.iajo. Otoki nastajajo in izginjajo, kakor se pač i jezero prikaže ali usahne, kajti Qe je, napravi iz takšnih koncev otoke, če se pa posuši, izgube ti konci obliko otoka in so enaki ostali pokrajini. Vse to lahko opravljajo med letom na dnu jezera v veliko začudenje tujcev.« Valvasor našteva vasi in gradove v okolici jezera, našteje tudi osem potokov, ki se izlivajo v jezeru, nakar prehaja k jezerskim posebnostim: »...jezero je... okrog in okrog visoko zadelano z gorami, nima drugega odtoka ali pravega izhoda kakor skozi nekatere luknje. Pravi izhod sta samo dve jami, ki je od njih ena nekoliko manjša. Manjša se imenuje Mala Karlovica, večja pa Velika Karlovica. Obe vodita v goro, in sicer v najtršo skalo v višini jezera. Ko je voda stekla v obe jami, se zopet prikaže na drugi strani hriba, teče pri Skočijanu skozi hrib in v jamo; to traja toliko časa, da začne jezero upadati ... Ce začne upadati, v pet in dvajsetih dneh povsem odteče; v tem času se prazni na ta način, da se pet lukenj ali jam ne izteče obenem, temveč vsakih pet dni ena ...« Potem našteva jezerske požiralnike po imenu in vrstnem redu izsušitve ter omenja, kako dolgo se praznijo. Naštel jih je 18, omenja pa« da razen »naštetih osemnajstih jam so še druge, ki se odtekajo hkrati z njimi.« Ribolov na jezeru v starih časih Zelo zanimiv je Valvasorjev opis ribolova na Cerkniškem jezeru v starih časih. Pravico do ribolova so imele okoliške graščine. Gosposka je naložila kmetom, da so morali varovati jezero pred ribjimi tatovi, ko je bilo polno. Ko je začela voda upadati, je moral cerkovnik obalne vasi skrbeti, da je to naznanil ob pravem času z zvonjenjem. Čim so ljudje zaslišali zvonjenje, so pustili delo na polju in so se naglo zbrali s saki ob vodi. Valvasor opisuje lov tako." »Ko zadoni zvonjenje in ga ljudje zaslišijo, popuste delo na polju, se naglo zbero s saki, vržejo obleko in sramežljivost od sebe in hite k jezeru čisto nagi. kakršni so prišli iz materinega telesa ... Nihče se ne briga za figova peresa, kajti nihče ne gleda na ljudi, temveč ribe, ki jih s saki marljivo zasledujejo... Kraj, kjer segajo s saki v vodo___je sicer ves z zelišči In travo zarasel in nima jam ali lukenj, ima pa zato mnogo lepih rib. Ko jih polove, jih razdele v dva dela, en del vzame knez Eg-genberški« (od ribolova v Malem Obrhu) *kot deželno sodni gospod, drugi del si razdele kmetje z Gornjega jezera kot plačilo za straženje. Tudi za lov v Velikem Obrhu dajo znamenje z zvonom; love isti kmetje kakor v Malem Obrhu in razdele lov kakor v Malem Obrhu... Ta kraj se nikdar prav ne posuši, temveč na sredi vedno ohrani vodo... V jami Vodonosu vrže mrežo prvič knez Eggenberški s Planinskega gradu, drugič grof Turjaški s Turjaka, tretjič zopet knez Eggenberški, Četrtič grof Turjaški, petič knez Eggenberški, šestič grof Turjaški. Delj ne morejo loviti ne vreči mreže. Zgodi se večkrat, da le dvakrat vržejo in da morajo potem nehati, če voda preveč ne usahne. Zato nastane pogosto med ribiči obeh graščin prerekanje in prepir, če začno prepozno loviti. Cas in uro lova je treba prav natanko upoštevati, da ne gre lov prepočasi... Mreža, ki jo vržejo, se imenuje vlak; to je dolga ribiška mreža . .. Dolga je dvajset sežnjev. Ladja ;o vzame s seboj, vendar tako, da ostane konec na suhem, kjer ga nekdo z rokami drži. Tisti ki ima ostali del v ladji, se zapelje okrog jame, njegov pomočnik v ladji pa meče polagoma mrežo v vodo, dokler ne napravi kroga in zopet pride na suho. Tedaj jo na obeh koncih zviečejo na suho in potegnejo ribe iz nje. Ce je pa mreža zaobjela preveč rib in so jo preobtežile, da se ne da vleči, tedaj jih polagoma s saki polove... Ko je voda upadla že na dva ali tri sežnje, je lov pri kraju; pričakovati ni več, ker je tedaj globoka jama skoraj vse ribe pogoltnila. Vendar jih drugo jame, Ki niso tako globoke, ne pcžro tako hitro... Ko so tako polovi U v zadnji jami, da cer- kovnik pri cerkvi sv. Janeza Krstnika blizu Cerknice znamenje z zvonom. Tedaj pritečejo ljudje iz omenjenega trga Cerknice in vseh okolnih vasi. moški in ženske, stari in mladi vsake vrste, po večini vsi lepo nagi, odeti le z lastno kožo. s saki, koški, vrečami in drugo posodo, da bi pobrali ostanke. Ko teko mimo cerkve, pa mora vsak plačati cerkovniku, ki je z zvonom znamenje dal, beneški soln. Nato gredo nekateri v trstje... Drugi gredo preiskovat s saki jame, kjer je še nekaj vode ostalo. Nekateri rijejo pc travi .. . Spuščalo *e celo pod zemljo v različne skalnate luknje in najdejo tam še mnogo rib. Zabavno je gledati, kako se sto in sto ljudi podi in si marljivo prizadeva, mladi in stari, mo>k. m ženske, čeprav se vstopajo v razne čudne položaje ... Ta nesramna navada je tako ukoreninjena, da jo je nemogoče iztrebiti. Celo kartuzijanci niso mogli nič opraviti zoper preveč ukoreninjeni običaj, čeprav so, ko so dobili ribolov, poskušali odpraviti, da bi ljudje nagi in brez sramu tekali okrog...« Valvasor je še obširno opisoval razne načine ribolova, dalje, kako se jezero polni in prazni, posebej »vzroke nekaterih čudnih pojavov Cerkniškega jezera« itd. Omenja, da se jezero ne odteče vsako leto. Pogosto se zgodi, da jezero ne presahne po več let po vrsti, večkrat pa tudi odreče v enem letu po dvakrat ali celo trikrat. Ko voda odieče, zrase po dvajsetih dneh trava. Ko travo pokosi, zemljo preorjejo in po-sejejo proso. Dandanes je seveda moderniziran tudi ribolov in stari običaji so izumrli. Tudi jezero sarr.o ni več povsem takšno, kakršno je gledal Valvasor. Ohranilo je sicer šj v glavnem svoje značilnosti. 2e pred leti so začeli rar.širjatj jezerske požiralnike in poslej se voda mnogo hitreje odteka. Namen velikih del, ki bodo končana pestopno, je, da bi jezero osušili čim bolj, tako da bi se jazero spremenilo v polje. Letos je jezero začelo zelo zgodaj presihati, kar je treba v veliki meri pripisovati sedanji »uši. Kaže, da bo presahnilo približno mesec dni prej kakor normalno in prihodnji mesec se bo najbrž že začel ribolov. kave. Nove cene so bile določene končno tudi za cement. - V Srbiji so bile določene maksimalne cene za pivo in rudniški les. V Grčiji pa za žarnice v trgovini na debelo. Nove maksimirane cene v jMgovzhoisi Evropi Ulcrepi za ureditev cen na Madžarskem, v Bolgariji, Rcsasuniji, Tusiiji, Srfelji in Grčiji V jugovahoded Evropi so bili storjeni v aprilu mnogi ukrepi za ureditev cen v trgovini na debelo. Madžarska vlada je na novo uredila pog-ojo za pridelovanje sladkorne pese in izdelovanje sladkorja v tekočem letu. Doslej so morald pridelovalci sladkorne pese plačevati posebne davščine od prodane pese ko so jo dovažali v sladkorne tovarne. Ta davščina je bila zdaj odpravljena. Na novo so bile urejene tudi cene sladkorju. Tako v trgovini na debelo, k/&or na drobno so bile cene znižane. V steklarstvu so bile določene nove maksimalne cene za dobave in delo. Zvišane so hile cene volne, aluminija, modre galice, umetnih gnojil in olja za mazanje strojev. Cene briketom so se dvgnile za 8 do 20^. V Bolgariji je kmetijski minister izjavil, da odklanja vsako novo zvlSanje cen v svojem resoru, poč pa da hoče doseči povečanje proizvodnje. Zato v bolgarskem kmetij- stvu ni pričakovati nobenih izprememb v pogledu cen. Nove cene so bile določene tudi za špirit iz koruze, bakreno žico, gumijaste odpadke in vseh vrst prejo. Po odredbi državnega podtajništva so bile v Rimvuniji zvišane za 20% cene domačega papirja odnosno kartona, papirnih vrečic in časopisnega papirja. Posledica tega je bila zvišanje naročnin vseh listov ter omejitev njihovega obsega. Določene so bile maksimalne cene za bombažno prejo in zvišane cene za hrastove prage . Iz Turčije pa poročajo, da namerava trgovinsko ministrstvo zamenjati zdaj veljavne najnižjo cene z maksimalnimi za celo vrsto izvoznega blaga, zlasti za olivno olje, ovčje in kozje kože. krompir in laneno seme. S tem hoče Turčija preprečiti podražitev tega blaga na domačem trgu. Turška monopolska uprava je zvišala cene namizne in kuhinjske soli, pa tudi čaja in Cstri ukrepi prati bolgarskim Židom V inozemstvu živeči židje. ki po—dujejo v Bolgariji nepremičnine, so bili po bolgar>kih oblasteh pozvani, naj se v enem mesecu javijo, ker bo sicer njihovo premoženje zaseženo v korist države. Bolgarski listi so objavili seznam 14 Židov, na katere se nanašajo določbe zakona za preprečenje špekulacij z nepremičninami. Pristojne OMaltl so tudi odredile, da v Bolgariji živeči Udjfl brez dovoljenja političnih oblasti ne smejo menjati svojega bivališča. Kolikor so odpotovali kam drugam se morajo takoj vrniti. V bolgarskih kopališčih in zdravil ^Vi židje ne smejo uporabljati stanovanj tudi Če so jih že najeli. Uradno se ugotavlja, da so pravice, ki jih daje zakon za zaščito naroda takozvanim privilegiranim Židom, vezane na osebo m ne morejo biti prenesene na potomce« >ITtro« je objavilo zahtevo, naj bi dr.' i \ zasegla mnoga židovska podjetja, ki so prešla samo na videz v roke nezidovskih 1 U nikov, za katerimi se skrivajo, židje kot pravi lastniki. Slovaška omejuje uvoz filmov Slovaška filmska družba »Nastup* z delniško glavnieo 1.000.000 slovaških kron je imela oni dan v Bratislavi svoj letošnji občni zbor. Bilanca za lansko leto Izkazuje 9S1.279 kron čistega dobička. Od tega [e bilo preodkn^anih 6S0.000 kron fondu za pospeševanje slovaške filmske industli , SO.000 kron pa v kulturne svrhe. Na ^<> zboru je bilo sklenjeno znižati število u\ d-ženih filmov od 4S0 na 150 letno, kar odgovarja reorganizaciji slovaških kinemato>rt n-fdv. Lani je Slovaška uvozila 135 zabavu h in kulturnih filmov običajne dolžine in 116 kratkih kulturnih filmov. Med zabavnimi filmi jih je bilo 117 iz Nemčije. Kulturnih je bilo pa iz Nemčije 19. a kratkih MM Cl Italije je dobila Slovaška 18 zabavnih in 10 kratkih kulturnih filmov. Glede uvoza filmov iz špaivje. Francije, švedske Finske in Protektorata so se pa šele pričel i | janja. Zadnji kolhoz razpušcen V vasi Koidanov v minskem okrožju M nemške okupacijske oblasti razpustile - 1 nji kolhoz in s tem je bila razdelitev zemlje med kmete v B^lorusiji praktično sahlju-čena. Nemške okupacijske oblasti so likvidirale vse kolektivne kmetije v rn urili ni h vzhodnih pokrajinah, samo v okrajih Sluck in Minsk je bilo razpuščenih 1940 kolk z 3500 vasmi in 122.000 kmeti jami. Te M -vilke se nanniajo na starosovjetski del Be-lorusije. dočim so bili v bivšem poljskem ozemlju kolhozi razpuščeni takoj po pri nemških čet. Razdelitev zadnjega kolhoza v Koidanovu, kjer so na velikonočno nedeljo svečano praznovali ta dogodek, je n;i voril beloruske kmete generalni komtaar Gauleiter Kube. Inserira) v „Slov. Narodu" i POSOJILNICA V TREBNJEM obvešča, da je v torek po daljšem trpljenju preminul na svojem domu na Veliki Loki nje dolgoletni član upravnega cdbdra, gospod ZIJ GUHA POSESTNIK IN BIVŠI ŽUPAN OBČINE VELIKA LOKA Neumornega člana trebanjske posojilnice bo zavod ohranil v najlepšem spominu* Trebnje, dne 17« junija 1942« UPRAVNI ODBOR T>. Da Maurier; 22 Roman Prihajala sem v vrtnarjevo hišico, s polnim jer-bašekom grozdja in breskev za bolno starko. Ta je iztezala roke proti meni: »Bog vas blagoslovi, gospa, ki ste tako dobri. . .«, jaz pa sem ponavljala običajne besede: »Ako krj potrebujete, sporočite mi v vilo.. .« Gospa de VVinter. Jaz bom gospa de Win-ter. Videla sem bleščečo mizo z brezmadežno belim prtom in visoke sveče v svečnikih. Maksim je sedel na gornjem koncu. Obed za štiri in dvajset gostov. Jaz sem imela cvetko v laseh. In vsi so se obračali proti meni in dvigali kelihe. »Izpijem to čašo na zdravje soproge .....€ In potem mi je Maksim govoril: • Nikoli te še nisem videl tako Jjubke.* Velike, hladne dvorane, polne cvetlic. Moja spalnica, kjer gori pozin-i ogenj: nekdo trka na vrata, v sobo stopi gospa, smehlja se, Maksimova sestra je. »Kar čudno je, kako ste ga osrečili,« mi de, »vsi smo tako zadovoljni, pravi čudež ste storili.« Gospa de Winter. Jaz bom gospa de Winter. »Ostanek te mandarine je kisel, bolje bo, da ga pojeva,c je rekel. Ozrla sem se vanj in počasi dojela besede, nato sem pogledala sad na svojem krožniku. Zadnji koščki so bili trdi m zelenkasti. Prav je imel. Mandarina je bila dokaj kisla. Pustila mi je bila v ustih rezek, grenkljast okus, šele zdaj sem ga čutila. »Ali naj jaz povem veliko novico gospe Van Hop-perjevi, ali ji jo poveste sami?« je vprašal, zložil p rtič in odrinil krožnik. Čemu ta ravnodušni glas, kakor bi šlo za brezpomembno stvar, za navadno izpremembo načrtov? Meni je bilo, kakor bi se bila razpočila bomba na tisoč koscev. »Povejte ji vi,« sem zaprosila. »Kdo ve, kako se bo utogotila.« Vstala sem izza mize, jaz vznernirjena, rdeča v obraz in vsa drhteča. Pričakovala sem skoraj, da me prime za komolec in z nasmeškom poreče natakarju: »Čestitajte nama, gospodična in jaz se poročiva,« In vsi ostali natakarji bi slišali, med prikloni in smehljaji bi stopala po prehodu, za nama bi šlo kakor val veselega razburjenja. Toda on ni rekel ničesar. Brez besede je zapustil dvorano in jaz sem šla z njim k dvigalu. Krenila sva mimo tajnikove pisarne; nihče naju ni pogledal. Uradnik, ki je imel pred seboj kup papirjev, je govoril s tovarišem in nama kazal hrbet. Ta ne ve, sem pomislila, da bom gospa de VVinter. Živela bom v Manderlevu. Manderley bo moj. V prvem nadstropju sva se ustavila in zavila po hodniku. Spotoma me je držal za roko ter nihal z njo naprej in nazaj. »Ali se vam zdi dva in štirideset let mnogo?« je vprašal. Moj odgovor je bil kar prenagel in prehlasten. »Oh ne, mladi fantje mi ne ugajajo.« Bila sva pred vrati stanovanja. »Mislim, da bo najbolje, če sam opravim,« je dejal. »A povejte mi nekaj: bi vam bilo nevšečno, če bi se hitro poročila? Saj vam menda ni do bale in do podobnih neumnosti? Vso stvar lahko prekrasno urediva v nekaj dneh. Na konzulatu, pred uradnikom — In potem jo ubereva z avtomobilom v Benetke ali kamor vas bo veselilo.« »Ne v cerkvi?« sem vprašala, »Brez bele obleke, družic, zvonov in pevcev? Kaj poreko vaši prijatelji in vaša rodbina?« »Ne pozabite, da sem vso to ceremonijo že enkrat preživel,« je odgovoril. Obstala sva bila pred vrati stanovanja. Videla sem, da je častnik še gledal iz skrinjice za pisma. Z gospo Van Hopperjevo sva imeli pri zajtrku preveč drugih skrbi, da bi bili utegnili misliti na čitanje. »Torej? Kaj storiva« me je opomnil. »Seveda, v prvem trenutku sem mislila, da se poročiva* na Angleškem. A jasno je, da ne čakam ne na cerkev ne na goste ne na kaj drugega...« sem odgovorila. Nasmehnila sem se mu ter napravila vesel obraz, »Saj bo tudi tako lepo.« - Obrnil se je k vratom in jih odprl. Stopila sva v malo predsobje. »Ste vi?« je zaklicala gospa Van Hopper iz salona. »Kaj hudimana delate? Trrkrat sem že telefonirala v pisarno, pa pravijo, da vas še niso videli« Zgrabila me je nenadna želja, da bi jokala in se smejala, vse vprek, in hkratu me je stisnilo v že- lodcu kakor nekakšna slabost. Za hip me je popadel strah, in zaželela sem, da se ne bi bilo nič zgodilo: da bi bila kje daleč, na izprehodu, brez vseh skrbi... »Bojim se, da sem vsega jaz kriv,« je rekel in stopil v salon. In v tem, ko je zapiral vrata za seboj, sem začula presenečeni vzklik gospe Van Hopper-jeve. Sla sem v svojo sobo in sedla k odprtemu oknu. Zdelo se mi je, da sem v zdravniški čakalnici in moram listati po revijah, gledati fotografije, ki mi ni nič do njih, in citati članke, ki me ne zanimajo, dokler ne pride strežnica in ne poreče: »Vse je slo po sreči, operacija jo uspela. Ni se za kaj vznemirjati. Da sem na vašem mestu, bi šla domov in bi se korenito naspala.« Zidovi hotela so bili debeli; noben hrup in noben glas ni prihajal do mene. Kaj ji je le govoril ? Kako je postavljal besede? Morda je rekel: »Zaljubil sem se vanjo že prvi dan, ko sem jo zagledal. In potem sva se vsak dan videla,..« Ona pa: »Oh, gospod de Winter, nikoli še nisem slišala tako romantične zgodbe.« Romantične: evo besede, ki mi je bila na misli, ko sem stala v dvigalu. Kakopak. Romantične. Tako pravijo ljudje. Vse je bilo tako nepričakovano in romantično. Sklenila sta, da se kar nanagloma poročita. Kakšna prigoda! Smehljaje se sem pritiskala kolena na okensko polico in mislila, kako lepo je vse to in kako srečna bom. Poročila se bom s človekom, ki ra ljubim. Postala bom gospa de VVinter. Dre ju je Je sip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za Inseratzd del Usta: Ljubomir Volčič — Vsi ▼ Ljubljani