V torek, Mrtck irmolotn izhaja in felja v Mari-dura brez pošiljanja na dom za v«e leto Hgl. — k. /a pol leta . . 4 „ - „ ;a četrt leta . S „ SO ,,
I* u pošli:
Za ?«e Uto 10 (1. - k. za pol leta § „ — ,, la . .tri M. ■■  „   60 „
VredniAtvo in iiurainiMro je ni itolneni lrgu(Dom-platz) hii. št. 17!>.
Oznnnlln:
/.a navadno dreetopno-
Trato ne plačnje kr., le »e natiune lkrat kr. ta *» tuka Škrat kr. te «e tieka Škrat, i pUnir-iike se plata-jejo po prostora.
Za tsak tinek je planit -kolek (Jteinpelj) 7a 30 k.
Kokopini ** n* »rafajo, dopisi naj ■.. MagoToljno frankujejo.
st. 102.
V Mariboru 31« avgusta 1869.
TeoaJ II.
v Še enkrat slovanska vzajemnost.
Zoper naše sestavke „Slovenci in slovanska vzajemnost" je prinesla „Zukunft" dva članka, eden J. K. podpisan, drugi je bil dopis iz spodnjega Štajerskega, kterima moremo še le zdaj odgovarjati, ker so nam nujnoje stvari dozdaj jemale potrebni prostor.
J. K. se glede ruskega jezika v principu z nami slaga, kar pa smo o Hrvatih in jugoslovanstvu omenili, hudo ga jo razkačilo. Iz dopisa iz spodnj. Štajerskega pa puhti samo sovraštvo do Rusije. Mi mislimo oba stavka tu nekoliko pretresovati, ne da spreobernemo našo nasprotnike, ampak iz druzih vzrokov.
Soditi po njegovi pisariji je J. K. Hrvat in spada v tisti krog hrvaških politikarjev, ki za Jugoslovane le od neko jugoslovauske skupine s hrvaškim, ko vladajočem jezikom, vso srečo pričakujejo. Trdnega prepričanja, da samo njegova vera ie prava, nas z našim mnenjem h koncu v otroč-nico zapodi.
Mi se zaradi tega no bomo opravičevali, to pa bomo g. J. K. povedali, da smo, čeravno nas leta še ne tarejo, precej skušeni zajec v slovanskih zlasti v jugoslovanskih zadevah. Marsikaj smo v tem obziru doživeli. Videli smo, kako je v teku časa o teh zadevah spremenil svoje mnenje ta in oni; mi svojega nismo spremenili in najmanj vzroka imamo ga zdaj spremeniti, ampak zdi se nam čas, da ga javno izrečemo.
Že v našem prejšnjem spisu smo rekli, da so nam popolno zedinjenje vseh Jugoslovanov nemogoče zdi, taka skupina pa, kakor bi morebiti Hrvatom zadostovala, no bi imela nikakoršne važnosti za nas , ne v političnem, ne v jezičnem obziru; zdaj zato ne, ker je Hrvaška magjarska provincija, potlej pa zaradi tega ne, ker v nji ne vidimo nobeno garancije za našo slovansko prihodnost.
Zdaj bi bilo povekšanjo trojedno kraljevino lo povekšanje magjarskc moči. Na Hrvaškem je opozicija že skoraj popolnoma ugasnila. Krog tistih narodnjakov, ki se magjarski vladi niso vdali, se stiska od dnu do dne. Co se tu in tam od magjarskc strani hrvaščini v učilnah in pisarnah še nekoliko streže, je le zato, da so s tem slopi narodna stranka v Dalmaciji, ter tako v agitiranji za zedinjenje s Hrvaško utrdi. Tako bo Magjarom laže tudi Dalmacijo in granico pod so spraviti. Kader še to dosežejo Magjari, bodo strune magjaronstva še huje napeli v trojedni kraljevini. Magjarska vlada bo že zato skrbela, da so tisti narodnjaki dalmatinski, ki zdaj za zc-dinjenjo s Hrvaško agitiraio in tako magjarski vladi vodo na mlin napclja-vajo, ne bodo volili za poslance v zbor trojedno kraljevine; volili se bodo ravno njihovi sedanji nasprotniki, ki bodo tudi v Dalmaciji z Magjari poto-
gnili jo, kakor so jo potognili v hrvaškem primorji. Slovenci, zdruzeč se zdajlmeki", iskajoči po starih pismih pravice do kacega kosa Kranjsko in misleč,
buditi prostega našega naroda. Brez tega pa jo vso naše prizadevanje prazno delo in bilo bi zanemarjanje prostega naroda demokratičnim idejam nasprotno. Inteligenciji slovenski pa za više izobražonje hrvaški jezik ne zadostujo, kakor jej tudi sam slovenski ne zadostujo. Mi bi dobrega časa konec jemali, ako bi nam od neizmernega slovanskega sveta ne bilo prisojeno drugo nogo kotiček okoli Zagreba skrčenega jugoslovanskega kraljestva in od ogromnega duševnega gradiva slovanstva samo košček male hrvaško literature. Nam so tako zdi, kakor da hi ravnanje Hrvatov ne bila resnobna politika, ampak neko detinsko spakovanje. S hrvaškim jezikom se no prido daleč, kakor tudi z magjarskim no. Zato so pa Magjar in Hrvat nemškega jezika nikakor od-križati ne moreta; še doma ne. Kakor se ganeta, poslužujeta so nemškega jezika. Lo taki jeziki, ki se govore na dolgo in široko , se zamorejo tako ukoreniniti in tako veljavnost pridobiti* da spodrinejo vso druge in sami gospodarijo v svojih krajih. Na Pruskem, Saksonskem in tudi drugod so dan-denes mnogo ljudi vojniškega, diplomatiškega in kupčijskega stanu ruski uči, da bi mogli občovati z Rusi. Tako se uče ljudjo tudi francozki, angležki itd., magjarski in hrvaški pa so tujci no uče. Za izobraženega Magjara in Hrvata jo neobhodno potreba, da nemški — italijanski na jugu —zna. Izobraženemu Rusu pa znanje druzih jezikov ni neobhodno potrebno. Ako bi mi Slovenci hrvaški jezik prijeli, bi nemščino zanaprej ravno tako trli, kakor zdaj.  To jo ena.
Druga pa je, — naj nam g. J. K. no zamiri, — da, kar se nas tiče, bi po tem, kar smo o Hrvatih skusili, Slovencem ne svetovali , njih osodo hrvaškim politikarjem izročiti. Če prav so tu in tam trdi, da bi jugo-slovnnstvo le nekako prestopno stanjo bilo, mi hrvaškim obljubam nič kaj no j verjamemo. Nam so dozdeva, da Hrvatom jugoslovanstvo, če še tako pokve-čeno, ni sredstvo, ampak cilj in konec. Ako bi Hrvatje do tega prišli, da skrpijo kako jugoslovansko sadrugo, zvezali bi so s komur bodi proti slovan-stvu, samo da ohranijo svojega raalika. Denašnji Hrvatje so kaj malo podobni tistim 1848. leta. Pričakovanje, da bodo Rachovo preganjanjo in zatiranje hrvaško narodnosti slovansko zavest v njih le še bolj zbudilo in spoznanje potrebe slovanske vzajemnosti le še bolj utrdilo, so ni vreničilo. Ko je Bachov absolutizem razrušil se, so čudni partikularisti iz pod njega prilezli. Mi ne sodimo kar tjo v en dan, tudi no pišemo teh vrstic za kratek čas. Nam so stvar preveč važna zdi, da bi o nji molčali, mnenjo našo pa se opira na dejanja. Pod Šmerlingom in Rolkrcdi-jom so imeli Hrvatje dovolj avtonomije, in še več prilike, pokazati se, kakšni Slovani so. V zagrebškem dežolnem zboru se jo mnogo govorilo — vse, kar jo komu na jezik prišlo. Svobodno jo bilo hrvaškim poslancem postaviti so na slovansko stališče, pa iskal si med njimi zastonj sinov majko Slave! bili so zbrani le „ku-
s Hrvati bi prišli iz dežja pod kap. Taka bo, dokler no bo konec dualizma.
Kar pa so bodočnosti tiče, menimo da se duševno in dejanstveno lehko podpiramo drug druzega, brez da se politično zedinimo in brez da mi Slovenci svoj jezik s hrvaškim zamenimo. Mi Slovenci moramo pridržati za domače potrebo svoj slovenski jezik; brez njega ne moremo podučevati in
da so, Rog vo kaj doprinesli, ko so Srbe za enakopravno razglasili. „Pozor" jo takrat Slovanov le sarkastično omenjal, besedi „panslavist" in „Rus" jo rabil le v pomene zagriznenega zaničevanja slovanstva. Takim ljudem svojo osodo zaupati za Slovana ni varno; treba jo tedaj, tla odločbo o naši prihodnosti pridržimo v svojih rokah.   Mi zarad tega nikakor no obupamo o
■ /s
Življenje po toplicah.
II.
Gleichenberg. 1.
15. avgusta 18G2. leta so imeli slovenski domoljubje v Bledu zbor, kteiega sem se tudi jaz kot že takrat „nadepolni pesnik slovenski" (gotovo komat ni žal, da te „nado" še denes nisem spolnil —) in kot živ gimnazijski študent z nekterimi svojih starših tovarišev vdeložil. Kakor pri vseli tacih shodih, slovenskih in nemških, ustavoljubih in ustavi nasprotnih, klerikalnih in liberalnih, bilo so tudi takrat v Bledu razen navadnega petja, ilobro jedi in pošteno pijačo n a p i t n i c e poglavitna stvar. Posebno pa sem si zapomnil dveh gospodov obrazo, nekaj zavoljo njih govorov, nekaj zavoljo osebnosti in njih projšnjega in poznejšega delovanja za našo slovensko '. Ta dva gospoda sta dr. Toman in dr. Srnec
Nikoli ne bom pozabil, kako je dr. Toman, takrat še na svojo slave vrhuncu stoječ „regeut bodoče Tomanije," kakor golobček belo oblečen „od M>g do glavo" s povzdignenim glasom prisegal pri Triglavu in vseh druzih slovenskih snežnikih, malih in velikih, da „Bled mora postati slovenska Olim-pija," kjer so bodo zbirali pesniki in pisatelji od vseh vetrov slovensko domovine ter boreči se za lovorov venec svojo iu preljube Sloveuije slavo in &Mt raznašali po vsej Evropi. In hoteč tudi dejansko pokazati, da ga je v°lja „slovenski Olimpiji" temelj položiti, nagovoril jo enega nazočih »pesnikov", da naj nam izdcklamuje svoje pesmi, za kar mu jo dr. Toman po-foril tisti lovorov venec, s kterim je v ljubljanskem teatru 3. lebr. 1858. 1. •Slovenija" (če so no motim, v podobi takrat lope gospodičino Maierjevo) (lVpnčala prvemu slovenskemu pesniku glavo.
Kdo se ho čudil, da je tu ideja mene, ki som žo takrat, nad vse lju-Mi originalno (hko in njihovo narodno naprave, tako navdušila, da, ko so
moji tovariši dr. Tomnna vzdignili na svoje rame, sem ga tudi jaz zgrabil za eno peto ter mu na vso kripljo „živio" kričal. Mislil sem, kaka lepa tva-rina za balado bi bila to , ko bi razbojniki kakega slovenskega pesnika v Bled „na pevski skus" potujočega v Goboveu pobili. In ko bi to balado jaz zložil! In ko bi potlej, — Ali kaka sreča bi meno doletela, ko bi me kdo v Medanjskeni klanjcu na meh odri , — mene, „nadepolnega pesnika I" Kdo jn pred Schillerjem poznal Ibika in njegovo žrjavoV   In potlej? —
Sedem kratkih let je niinolo od tega časa, pa kako so je vso spremenilo ! Dr. Toman no misli več na slovensko Olinipijo, ampak na tantiemo, ki mu jih bo donašala mimo Bleda zidana železnica ; nič več no hodi med slovenske pesnike delit lovorovih vencev, a po ministričnih salonih raji sam deklamuje Preširnovo pesmi; slovenski študentje nimajo več priložnosti — in menda tudi veselja ne — vzdigati ga na svoje rame, a za to mu mali poslanec reichenberški — der viol schreibende, diplomatisch lachelnde, schalmoien hlasendo — pomenljivo stiska roko !
Dr. Srnca pa som si zapomnil prod vsem zarad njegovega govora, ki so jo takole glasil: „Gospodje, ko sem se včeraj peljal iz Maribora v Ljubljano, vprašal mo je na Zidanem mostu nemšk popoten tovariš, ki so je z menoj vozil, kje vendar je prava meja med Kranjsko in spodnjo-štajersko do-želo. Jaz sem mu pa odgovoril: Gospod, od Spie/felda do Triglava ni nobeno meje! .... No vem, ali je dr. Srnec takrat že mislil na zedi-njeuo Slovenijo ali ne, gotovo pa jo, da gromovita „slava", ki jo govorniku pretrgala besedo, je pokazala, da jo že takrat, so vo da no razvita, v naših prsih klila tista ideja, ki dan denes pretresa vsa slovenska srca in ki mora biti začetek in konec vsega in vsacega našega programa.
Ni me sram povedati (kajti obče znano jo, koliko se človek na gimnaziji nauči geografije), da takrat šo nisem vedel, da vas in postaja Spiel-teld jo proti severu zadnji slovenski kraj ob južni železnici. Zapomnil pa sem si ga od tega časa toliko bolj. Kader sem se poznejša leta todi mimo vozil na Dunaj, vselej sem pri Spiclfeldu slovo jemal od svojo domovino, iz vagona še enkrat se ozrl po slovenskih goricah ter vzdihnil: „Z bogom, slovenska dežolal"
naših bratih; trdnega zaupanja smo, da bo novi zarod na Hrvaškem pleme-nitojših načel poprijel ^e. Denašnja hrvaška mladost so bo puhlosti in nevarnosti sedanjo hrvaške politike prepričali in spoznala potrebo slovanske vzajemnosti. Nadejamo so, da se zgodi \ • to k o pravem času. Kader Hrvatje do tega pridejo, kader opuste misel o vodstva jugoslovanstva in o vpoljauji njihovega jezika pri Slovencih, bomo Stali ko brat polog brata in s združenimi močmi bomo branili se svojih m številnih sovražnikov. Vemo, da bo kdo prašal: kdo pa hoče vriniti Slovencem hrvaški jezik? Na to bi nam bil odgovor lagak, kajti od naših prijateljev na Hrvaškem nam dohajajo pisma pripovedajoč, knko si ravno zdaj Hrvatje prizadevajo, da bi se o prihodnjem dijaškim shodu v Ljubljani prijel hrvaški, no pa ruski jezik, ko literarni jezik Slovencev. Nam se abotno zdi , da Hrvatje hočejo z Rusi konkurirati.
Na to, kar smo tukaj izrekli, bi se dalo ugovarjali, da bi naše politike držeč se Slovenci preveč na samem ostali, zlasti, ako se Cehi z dunajsko vlado jiorazuinejo. Čehi bi nam onda ne samo nič no pomagali, ampak bi še vladno namere , Slovence z Nemci v eno skupino, Inneroesterreicli, združiti podpirali, kajti to je program, ki so ga Čehi o Slovencih že enkrat razglasili ali vsaj omenili.
Z dunajsko vlado in z Nemci in Lahi bomo vsakakn morali sami boriti se. Mi Slovenci smo narod, ki so hoče šo ignorirati od nemške in vladno strani. Veliko bi V tem obziru že moglo na boljem biti, pa čo pomislimo , da nismo imeli politično izobraženih vodjev, kakor jih davno že imajo drugi Slovani, moramo biti zadovoljni s tem, kar se je žo doseglo, namreč da so jo saj toliko doseglo — mi mislimo moralnih dobičkov. Ako se Čehi z dunajsko vlado porazumejo, se bo vsa nemška moč proti nam obrnila, pa vendar mi nič kaj provolicega. strahu pred njo nimamo. Mi prvič šo nič tega, kar nam gre in kar tirjamo, in še tudi tega ne, kar nam je zagotovljeno, dobili nismo; tedaj tudi nič zgubiti no moremo. Drugič smo po skušnjah do tega prišli, ka že zdaj vsacega rodoljuba, ki v vladno službo stopi, za narod zgubljenega štejemo ; po tem takem nam pre-ganjanjo, čo bi šo hujšo bilo, nego jo zdaj, posebne škodo prizadejati ne moro; mi mislimo preganjanje ljudi, ki so od vlade odvisni. — Kar pa so zadeva preganjanja zasebnikov, je vladna moč precej omejena. Lo pomislimo, kaj so je doseglo s preganjanjem na Loni-barškem in Reneškem. Mi smo celo prepričani, da vsako tako preganjanje bo naši stvari več basni prineslo, nego škodo storilo. Sicer jo naš narod čvrst in srčen; tudi drži veliko na čast in poštenje, in kakor nam več prilik kaže, si no da nagajati in žaliti se. Politično smo tudi tako razcepljeni, da huje nikakor biti ne moremo. Kaj imamo tedaj zgubiti in kaj dobiti? Zgubiti nič, dobiti vse. Narodnosti in jezika nam ne morejo vzeti; jih nam v tisoč letih niso mogli, jih nam zdaj tudi ne bojo. Dobili pa moremo vse, kar nam gro in kar po pravici tirjamo; tu mi na prvem mestu zedinjenje vseh Slovencev, vpoljnnjo slovenskega jezika v urade in šole itd. Vse to bomo tudi dosegli, samo nesmemo udati se ali otrpniti v borbi. Rrez prenehanja in brez strahu moramo po tahorjih, po društvih , po zborih in po časnikih tirjati, da se nam da, kar nam gre --- tako dolgo da dobimo vse. Dobili pa bomo, čo lo sami no omagamo.
Nemec, kader vidi, da nič no opravi, odjenja. Tako so jo odjcnjali Magjarom, tako jo mislijo zdaj Čehom in lako jo bodo enkrat tudi nam. Za zdaj nam ne ostane druzega, ko buditi svoj narod, ga podučevati o nje pravicah in o njegovi važnosti in imenitnosti, ko del najvećega evropskega, namreč slovanskega naroda. V tem obziru imajo časniki veliko nalogo, spolnih jo bodo lo tedaj, ako tako pišejo, da jih bo narod razumel, namreč — kolikor so da, — čisto slovensko. Mi moramo jezik imeti za sredstvo — za pripomoček, da ž njim dosežemo vikšo namene, če bomo pisali ncumljivo je vsa naša pisarija, vos naš trud zastonj.   Kam bomo prišli, ako bo odon
govih K
bližal se Hrvatom, drugi Cehom, tretji staroslovanščini ? Nastala bo babilonska zmešnjava! Čas jo prti, ko se je mislilo, da se s približevanjem pride do enega slovanskega ali vsaj jugoslovanskega jezika.
Cehi so pripravljajo zdaj k 'debelemu obedu. Dober jim tek, saj so si ga zaslužili. Dosti dolgo so se zanj potili. Samo to se bojimo, da ga no bodo predolgo vživali. Bo prišel potres, ho spravil na nogo celo Lvropo. Takrat bo bila za nas Slovence in tudi za Oehe osodepolna ura. Naše stanje zdaj jo trudno in britko, prava nevarnost za nas pa še le nastane , ako razpade habsburška država. Kaj nam jo tedaj početi? Tuje prilično vprašanje, ali bi ne bilo bolje, se, kar prej mogoče, s Hrvati zedi-niti? Mi od tako zveze ali zedinjenja nič ne pričakujemo, kajti ako bi tudi dobili Hrvatje kako jugoslovansko samostalnost, postala bi iz to državo druga Poljska. Hrvatje, kakor mi, pa so bomo borili do zadnjega trenotka za obstanek države. Ako bo premagana ta, bodo premagani tudi Hrvatje z nami in drugimi vred; našo osode tedaj ne bo odločila no naša, ne hrvaška materijalna moč. Sile, s kterimi bomo imeli računati o taki priliki, bodo prevelike. Rešiti nas more samo ena stvar, in to je slovauska vzajemnost. Mi stavimo veliko zaupanja v to vzajomnost, naj si bodo znamenja na slovanskem nebu šo tako neugodna. V natančnejšo pretrosovanje te stvari se zdaj no bomo spuščali. Omenimo lo šo to, da so nam za naš prihodnji obstanek gojenje slovanske vzajemnosti ravno tako važno zdi, kakor borba z 'Nemci in z dunajsko vlado za našo sedanjo veljavnost. Prvi kamen za našo prihodnost bomo položili, ako sprimemo ruski jezik za občeslovanski. Naj nas no moti to, kar zdaj Čehi počnejo. Kljubu temu, kar so zdaj na Češkem počenja, jo slovanska zavest na Češkem bolj ukoreninjena, nego med Jugoslovani. Svit koruno češke jih ni zamogel toliko oslepiti, da bi svojo osodo no videli, in vsi njihovi programi jih pri učenji ruskega jezika ne morejo zmotiti. ; N
[) opis i.
Iz Ljubljane, 27. avg. [Izv. dop.] O praski, ktero popisuje „N. fr. Pr.", da jo jo dobil nositelj pozdravila kranjsko deželo v Celjo, čuli smo nekako mitično pripovedko tudi ini šo tisti večer. Prinesel jo je namreč okoli 10. uro v gostilnico „zur Schnale" znani „publicist" dr. Schaffer z besedami: „heute ist vviedor der Dežuran tichtig zugerichtet vvorden." Menda so kaj tacega ovaduhu slovenskega naroda zgodi pogosto , sicer bi imenovani stražnik ne bil mogol priti s besedo: „\vioder." Ker drug dan Dež-inanov organ ni prinesel v svoji škandalkroniki tega strašnega atentata, bili smo o resnici tega napada sicer šo bolj potrjeni; vendar natanjčnega nismo mogli zvoditi. Mislili smo namreč, da je morda g. kustos, kteremu so sosedno dijaško ulico žo od nekdaj tako priljubljene, naletel to pot na kako hudo ponoćno Tusneldo, in da zarad tega ni hotel oskrunjevati „lugenblatta" s svojo rano. Da jo je poslal poznejo židskemu novinarju na Dunaj, kaže pa dovolj očito, da jo Dežman dobro podučen, koliko se veruje njegovemu organu. Popisal je to reč le zato v „N. fr. Pr.", da bi naredil temu napadu bolj verjetno in bolj resno lice. Pa posebno mično cvetko so ovaduhu „be-raike Kranjske" tudi v prihodnje no mislijo potresati. Rekruti in drugi iz deželo v Ljubljano dohajoči vojaki se mnogo interesirajo za Dežmana. — Zavračati pa moram vso tiste, ki menijo, da jo Dežman ros „factoturn" na iranjskem. To ni res; on rije v endan brez posebnega cilja in konca. Sicer pa je obupal sam nad seboj, nad svetom in Bogom. Edino, kar ga zna malo pogreti, jo nezaupnica, ktoro nm mislijo napraviti njegovi tovariši v konšt. društvu zarad govora v Celji, kjer je nohote sebe in svoje kranjske pajdaše pred štirskimi ustavoljubnoži tako po domačo blamiral. Ker so pa naši konstitucijonalci kar so tiče potriotizma ravno tako črni, kakor on sam, bodo mu prej ko ne odpustili to blamažo.   Vederetno!
In kader sem z Dunaja prihajal na počitnice, vselej sem pri Spiell'ehhi veselega srca zaklicali „Ljuba Slovenija, bog to pozdravi?" V tej zadevi sem nekako podoben enemu svojih prijateljev, ki mi jo enkrat pravil, da kader gro na Dunaj ali z Dunaja bodi si po zimi ali po leti. po dnevi ali po noči, bodi-si na poln ali na prazen želodec, vselej vMariboru — spije polič vina. In ko som so mu za tega delj čudil (kajti vedel sem. da ne izda rad kebra za tako „nepotrebno" stvar), ter ga vprašal, zakaj da ravno v Mariboru ; odgovoril mi je : Zalo ker v Maribor pijem — ali vsaj tako mislim —zadnjo pošteno slovensko kapljo.
In po mislih in besedah tega svojega prijatelja sem se ravnal tudi jaz, ko sem zoper vso svojo pričakovanje potovaje iz Doberne v (lloichon-borg prišel v Spiclfeld ter tukaj, skoro bi djal, v edini krčmi in hiši tolažil svojega telesa krizo in težavo. Spominjal som so vrh tega že. omenjenega shoda v Bledu, spominjal Srnčovega govora, spominjal predrago Slovenije, ktero sem imel ravno zapustiti, spominjal pa pred vsem vseh veselih ur, ktere sem zadnji čas preživel na trikrat blaženi slovenski štajerski zemlji! Na tihoma pa sem hvalil tudi boga, da jo mojim očem dal spoznati slavnega mariborskega nemško - demokratiškega društva velikega predsednika, čigar 1 i-beralnost je tako ogromna, da od jako potrpežljivih poslušalcev zahteva dajati mu odgovor za na pravem mestu izrečeno „oho" ; čigar demokrati š k o p r o p r i ča n j o ga tako navdušuje, da svojega politiškega nasprotnika imenuje ,, hinavca" in ki tako taktno predseduje in debatuje, da kmalu „brezpogojno" oporeka, kar malo poprej spregovori. Hvalil sera dalje boga, da je dal mojim očem tudi od obličja do obličja gledati tistega strašnega moža, ki bo kot slovenski poslanec čudečim se Nemcem ob kratkem imel priložnost „računo polagati," koliko tisoč rabljev so prejeli štajerski Slovenci od ruske vlado in koliko sto frankov je njegov nasprotni propali kandidat poslal žo v Rim sv. očotu papežu. Hvalil sem boga, da jo dodelil mojim ušesom slišati kako govori ta mož, kader je „non paratus". Land-stube, to so boš pa šo le tresla, kader bo „paratus" začel grmeti!
Kako lepo pa so odlikujo tem možem nasproti slovonski štajerski ve-
ljaki! Njih prijazni, domači, d o ni o krat i š k i značaj jih dobrodojno loči no samo od ustavoljubih, ampak ludi od nekterih kranjskih in goriških ar isto- in a v t o k r a t i č n i h vodnikov, ki ti ne dade radi lepe besede, ako so jim do tal ne priklanjaš, ako jih v zvozdo ne kuješ, ako kadilnico ne vihtiš in nko nisi vsaj podprvak.
.Med takim premišljanjem pa sem skoro pozabil, da sedim v krčmi tik na moji slovenske zemljo, da sem iz domoljubja začel piti slovensko vino, ter potem ga )>il zarad njegovo lastne dobrote , in da so moram spet pri Spielfeldu posloviti od svoje domovine.
. So le, ko mo jo postiljonove trobento glas vzdignil izza mize, domislil sem se poštnega voza. Zdaj pa sem skušal, kako so ljubezen do domovine in do slov. vina nad človekom vidno in občutljivo raaščujo. Dasiravno Bom bil prvi v Spielfeldu, sem vendar med vsemi popotniki dobil najslabši sedež. Oni-lo — no vem, ali hi rekel gospe ali gospodičnu, kajti po letih (kakih 24!) hi bilo obojo lehko, toda rokovica pokriva roko s tistim prstom, na kteroni navadno tiči pomcinhe polni zlati prstan, — oni-lo lepo rašteni dami tedaj z velikimi, duhovitimi, črnimi očmi, dolgoličniin. pa lepim obrazom bi sicer že privoščil prav iz srca prvi sedež, in to že za tega delj, da bi jaz sedel, ne zraven nje, ampak, kar je zmirom prijetnišo, njej nasproti, ko bi se le tako vragovo resnobno no držala, ko bi me le onkrat lepo pogledala in ko ■— ko bi vsaj 10 liber manj tujih črnili kodrov v glavi nosila. Toda da so je koj zraven njo na najboljši sedež zavalil dobro rejen mož z debelo zlato verigo okoli vratu in s zlatom okovanimi prsti na rokah ter svojega prostora ne prepustil kašljajočomu, zraven mene na nizkem in tesnem sedeži čepečemu mlademu gospodu , ampak da jo še celo brez vsega vsini-ljenja spuščal iz svojo britanijo sive oblake lopi dumi pod nos, ali pa bledemu gospodu v obraz , to mo jo pa že malo zgrabilo. In celo, ko mo jo v voz stopivšega pozdravil z neprimernim „gutlioil!," potem spustil nekaj dovtipov, ki so stali že prod 14. dnevi v „Seppol-nu" ali v „Kikoriki-ju," dalje (če ga, tudi ni nih(xe vprašal) o bodočem celjskem „voi l'a.,suiigstngu", povedal nekaj fraz, ktoro sem že B dni prej čilal v graškeni Monitourju, nato začel rohneti
Pismo iz Delnic v št. 100. Vašaga lista zbudilo je po Ljubljani veliko nevoljo. Nihče ni mogel verjeti, da bi se po tolikanjih, tako brojno ob-iskovanih slov. taborih mogle goditi pri naših prvakih za vse Slovence tako sramotno reči. Res, to je več kot škandal! Dr. Kosti, ki jo — če smo prav podučeni — menda celo rekel , da ga nihče ne more siliti, da bi ura-doval slovenski, pa mi kar odločno povemo , da ga kot dež. odbornika, kot prvosednika „Slov. Matice", lahko silimo, da misli in se obnaša kot Slovenec. Žalostno je pa dovolj, da ga siliti moramo; šo bolj žalostno bo pa zanj, kadar ga več silili ne bomo. Potem naj pa še pridejo „Novice," da „Slov. Narod" črni uajbolj značajne rodoljube.   Facta loquntur !*)
Znani kasir Kenda , ki so ga lansko leto zasačili, da jo polagoma iz dež. kase pokral okoli 11 tisoč gold., je bil včeraj obsojen na 4 leta zapora.   In menda je šo rekuriral. — x
Iz Šmarja pri Celji. 20. avgusta. [Izv. dop.] V naglici vam nazuanjam novo pridobitvo na narodnem polji v našem okraji. Rila je namreč denes v okrajnom zastopu volitev okrajuih šolskih svetovalcev, in izvoljeni so na čast in blagor našemu narodu sledeči gospodje: France Skaza, Jurij Ferlinc, Anton Nagi, Jože Grabler in DragOtin Jagodic. Ni mi treba šo posebno omenjati, da so vsi znajdeni in skušeni možje, ampak z veseljem omeniti moram, ka so vsi vrli narodnjaki. Upamo da bodo v prihodnje nemščini, ktera se se je dozdaj tako bahato po naših učilnicah šopirila na škodo in sramoto slov. naroda, prostorček odmerili, kteri jej gre. — ne več. Da smo pa pri volitvi zmagali, gro v prvi vrsti hvala in čast našim kmetom , ki so trdno stali za našimi kandidati in tako kjubu vsemu agitovanju nasprotne stranko vendar-le nazadnjo zmagali. Nov dokaz laž-n ji vi „Tagespošti" kako „verfassungstreu gesinnt" je naš okraj.
Sploh pa so je narodna stvar v našem okraji veliko na bolje obrnila, akoravno še imamo nekterih zagrizenih nomškutarjev, ki so ne sramujejo grde laži med ljudstvo trositi in ga z votlimi frazami pitati, na pr.: da bo-demo morali veliko več davka plačevati, ako se ločimo od nemškega Stir-skega in se zedinimo z drugimi slov. brati, in tacih neumnosti več, akoravno jim je že večkrat naš okraj očitno pokazal, da so noče potegovati za veliko Nemčijo. Naš kmet se zavoda, da uemškutarjem ni za nas niti za naš napredek, ampak lo naše lopo dežele, ktere bi radi po germanizaciji k Nemčiji pripeli, kar nam jasno priča velika pruska zastava celjskih nomškutarjev. Prihodnjič več o našem šolskem svetu. *)
Iz Ormuža 28. avg. [Izv. dop.] J.....2'..... Dno 19. t. m.
60 se zbrali okrajni zastopniki Ormuškega okraja, ter volili okrajno šolske svetovalce. Izvoljeni so gg. Vanino, Murgel, Sartori, Martinec in Robič. Žali božo so vsi razun zadnjega, trdi nemškutarji in hudi nasprotniki vsega, kar po slovenskem diši. Kako so more tedaj za šole Ormuškega okraja kaj dobrega pričakovati? Gotovo bodo ti možje svojo moč lo na to potrosili, da se bode naš materini jezik v šolah kar najbolj mogoče zanemarjal. A kdo jo vsemu temu kriv? Nikdo drugi, nego volilci sami. Kajti kmeti, kteri so volili so, r. malim izjemkom, sami nemškutarji. Ni se tedaj čuditi , če si take može izvolijo. Najvekši zaslužek pa si jo pri tej volitvi pridobil g. A. P., iz Mihovec pri Veliki nedelji, okrajnega zastopa odbornik. Ako lega ne bi bilo poleg, gotovo bi bila slovenska stranka zmagala. Imenovani gospod je vetornjak v pravem pomenu besede. Kakor se komu bolj prikupi, jo zdaj Nemec zdaj pa Slovenec. Morali bi ga vidoti, kako jo bil navdušen dno t. m. pri taboru v Ormužu! Zmirom jo bil eden med prvimi, ki so, kakor je ravno priložnost zahtevala, rekoč: hočemo, ne smo biti, živijo itd. roko kvi-ško molili!   Kako smo so vsi veselili nad njim, vido njega Cisto spi eobr-
*) Mi pomilujemo Slovake, Dalmatine i. t. d., pa kedaj smo tako nenaravne čine
slišali o prvosedniku „Slovaško ali „Dalmatinske Matico ?* Kdo je toraj veći revež, tisti ki pomiluje, ali ki jo pomilovan v *)    Prosimo, no pozabite na svojo obljubo. Vredn.
njega, kajti kot hudega našega nasprotnika smo njega žo pred poznali! A žali bože ukanili smo se, prerano je bilo veseljo naše! Dospel jo namreč dan omenjeno volitve, in pri tej priliki jo dokazal, da so jo spreobrnil samo na videz, sicer pa jo ostal nemškutar. Da pri nemškutarski naši gospodi ne bi zgubil svojega poprejšnjega kredita (kajti nič se mu boljo ne dopado, kakor če mu je dana priložnost s kakim gospodom govoriti in kako nemško besedico ziniti; omenim še, da slovenski zlo malo, nemški pa šo manj zna), postal je „oin blindes vverkzeug liberalnih trotelnov" , ter obdeloval druge vo-lilce,^ da so glasovali za nasprotno stranko , namesto za narodna kandidata gg. Čuleka in Zanjkoviča iz Središča. Rogu še so moramo zahvaliti, da gospodu A. P. ni sploh mogoče, še pri druzih kmetih narodno navdušenost zatroti. —
Iz Ptuja 30. avg. [Izv. dop.] (Kaj pa jo „nomško-slo-venski ?") Ptujski nemškutarji se zovejo ljudje po rodu Slovenci, inači pa razkačeni in strastni nasprotniki Slovencem, in vsemu narodnemu razvoju, ker zavoljo duševne slabosti ali nemarnosti in opešanosti namič dotle ne morejo dognati, da bi umeli slovensko knjigo in spise čitati z razumom in pisati, kar zna količkaj pameten viničar, nagornjak in kmet. V tem toraj pod njimi stojo nemškutarji, ki hodijo po okolici kakor volkovi ogmeni v ovčje kožo pregovarjajoči in vabeči izlasti župane, pa tudi dingo seljake, da pridejo bodočega meseca v Ptuj na neki „verfassungstag," odvračajoči od taborstva, nagovarjajoči na nemštvo-slovenstvo, trdeči, ka niso za samo nemščino nego i slovenščino, razumi: kakor jo došlo bilo. No dvojimo, ka ne bi ulovili marsikteroga butastega kalina na lepek, kalinov pa še imamo na obilje, kteri na besedo vorujo ncniškutarjem za nos jo vodećim. Najmočnejo pa vleče nastavnica: nemško-slovenski , to ravno jo sirensko *) petje za nevedne, neuke, okolnosti ne znajočo, tujstvom skvarjene, vsaj v sužnosti so radujoče uboge ljudi. Zvedenca uči skušnja, kaj pomeni nemško-slovenski, isto namreč, kar magjarsko-slovonski, kar laško-slovenski in vse to črni grob slovenskemu jeziku in narodnosti; takega metuljegose-soništva no uajdeš na vsem voljnem svetu pri nijenem pametnem in živeti botečem narodu , le nam Slovencem se hočejo toj kugo oči zbrizati. Ljudsko učilnice na Slovenskem , po pravem lo nemčovalnice, imelo so nemško-slo-venske abecednike, čisto nemške čitanke in slovnice, zopet nemško-slovensko čitanke in celo ričetno slovnico, kar jo razum razglasil za neumnost, vsomu temu pletenju pa jo bil edini namen lo nomčiti Slovence, nikar bistriti in učiti otročičo**). Zakaj? zato, da bi uredniki lehko po pisarnicah izhajali z nemščino, in tako sebi pridržali službe, slovenščino pa nepotrebno, nesposobno in Perun si ga vedi kako nesnažno razbobnali, ter poslednjič nam jezik in narodnost utopili v lakotnem nemstvu; to jo vzrok, ka sedaj imamo in redimo ter drago plačujemo uredniko ne znajočo niti dobro slovenski govoriti , kamoli pisati in uredovati, in vrh tega jo marsikteri Slovenec toliko nepazljiv in nespameten , ka spoznava služebnika za svojega gospoda, sebo pa radovoljno dela za služebnika, čeravno po pravem velja nasprotna razmera. Ravno taka in šo veča napaka je v učiliščih. V Mariboru je poprej učiteljoval na glavni učilnici v najvišem razredu nek Nomec desetnik, potlo pa mnogo leta nek jecljavec isto krvi, v gimnazijah so je v prvem razredu postavljal za učitelja Nemec ali Neslovonec, kar so i sedaj še godi ; v mariborski realki so nahajajo učitelji Nomci pogostoma nas psujoči, kruhek pa si lo radi lomijo. V kterem predolu lako hire bitja nosijo sramežljivost? Po tem poti so so na stržaj odprla vrata lujcom med nami, zasuli so nas skoro,
*) Sirene so bajsko device na cvetnem travniku nekega otoka, ki čarobnim petjem
lnamijo mornarje na otok, da bi jo ugonobilo. Dopisnik, **) Vemo tudi, zakaj jo magjarski popečitelj  za uk in bogočastje, baron Eotvds slovenskim IVekmurcem urinol magjarsko-slovenske učilnisko knjigo. Slovenci Magjaijem diše kakor Nemcem in Lahom, samo pazite, da vam ne presedejo.
Dopisnik.
zoper farjo in konkordat in na zadnja zabavljal „bindiškim psom in pritli-kovcem": videl sem, da imam Mariborčaua, hudega Rrandstiitterjovega „tigra", pred seboj. In ker za razgovor jako prijetni moj levi sosed zarad bo-lehnosti in zarad strašanskega prahu, v ktorega je bila vedno zagrnei.a naša kočija, ni mogol dosti kouverzirati, in ker sem pri dami dobil na neklere poskušajo jako kratko odgovore, priklanjati so in svojo bosodo v lepe frazo zavijati pa so mi ui ljubilo (in kdo ve, ali bi jej bilo tudi drago ?), mariborskega „levičnjaka" pa poslušati nisom hotel: zamašil sem si usta, nos in ušesa ter pustil samo oči odprte. Usta in nos zoper sitni prah, ušesa zoper neslano jezikanjo ustavoljubega „konkordatopompeža" (kakor bi jezikourna ,Dan." djala); z očmi pa — za boga nisem koketiral ne — a gledal sem po vinskih goricah na lovo, po dolgočasnem koruznem in bučnem polji na desno, po pustih vaseh na levo in desno ter na zadnje iz samega ljubega dolgočasa začel šteti tolegrofovo kolo ob cesti. To pa me jo spet domislilo atlantskega Kabla, Pacific- in Tchnantepec-železnico, dra. Tomana in Meda, sueškega prekopa in V. C. Supana, mostu, ki ga hočojo Angleži zidati čez Canal la Manche in železniške črto, ktero bodo — o hvalite boga vsi jo-liini bolniki, ki so vozito v Gleichenberg I — ktero bodo ob kratkem traso-'sli iz Spielfelda do gleichenberških toplic.
V Mu roku smo menjali sedeže, konjo in popotnike. Lepa dama J9 stopila z aristokratiškim priklonom z voza ter zginila za voglom.
Man \vus9te nicht, woher sie kam.
Schiller. In nisem vedel, kam je Sla.
Paulue.
Na njeno mesto so je usedel moj levi popotni tovariš. Mariborčan ]" pred odhodom na dolgo in široko pripovedoval, da gro nekam vino skuhat in za odhod je šo enekrati zatrobil svoj „gut hcil!" na naša ušesa. P°hil sem zdaj boljši sedež in prijetnišo družbo. Ožnoran Atilov sin so mi K že predno jo stopil na voz, prikupil s tem, da so je kakor otrok igral s Ntnim Azorjom ter mu motal zelena jabolka po dvorišči, potem božal in
miloval konje ter oštel postiljona, zakaj jih boljo no čedi; povedal je tudi poštarju nekaj gorkih, zakaj ima tako težko nerodno vozove, pred odhodom pa plačal vozniku in dvema okoli voza in konj postopajočima hlapcema bokal vina in kos kruha. Mož jo bil jako zgovoren , pa ne nadležen, ponoson pa ne ošaben, izviren pa no surov. Dasiravno je bil tudi on po svojem po-litiškem prepričanji „tiger", so jo vendar velikansko razlikoval od mariborskega kričača, Ril jo, kakor vsi njegovi rojaki, hud politikar, ter mi naštel čez deset miljonov M a g j aro v (to jo Slovakov, Srbov, Nemcev, ki žive pod ogersko krono.) Nisem ga hotel motiti v njegovi veri, kajti vedel sem, da vso poskušnjo prepričati ga, bilo bi zastonj. Cc sem mu hotel kedaj kaj I ugovarjati, brž mi je prestrigel besedo ter navdušeno govoril o Magjariji, njeni politiki, njeni veljavi, potem prešel na poljedelstvo, vinorejo in druge enake stvari. Kedaj bo Slovan, posebno „mrzli" Slovenec tako govoril o svoji domovini ? Pravil mi jo tudi, da zarad svojega bolnega grla potuje v toplice, toda na njegovem krepkem organu so mu ta bolezen ni poznala.
Med takimi pogovori smo so pripeljali po dolgočasni in dolgo trajajoči vožnji v Gleichenberg.
Gleichenberg ni mesto, niti vas, niti trg, pa tudi toplico (bad) ne, ampak, kakor pravi uradni napis na tabli tik cesto stoječi — „curort", to je (so ve, da v svobodni prestavi) kraj, ker po leti zdravi bogati ljudje, za drag denar nekaj tednov dobro in brezskrbno žive, in kamor hodijo kašljajoči bolniki — no vem s kakim vspehom — zdravja iskat in pit — kozjo mleko zmešano s kislo vodo. Ozreti se ti jo treba samo enkrat po krasnih vilah in hotelih — kterih je v vsem skupaj čez 30 — samo enkrat pogledati po lepih sprehajališčih in parkih , stopiti enkrat v restavracijo ali salon, in prepričal so boš, da mora šo nekaj ljudi biti no svetu, ki imajo kaj denarja in da mora precej teh ljudi zahajati vsako leto v Gleichenberg. O teh ljudeh, dragi čitatelj , pa se pomeniva prihodnjič; denes to prosim samo šo to : ne bodi nejevoljen, če se ti je zevalo pri tega popotnega lista čitanji.
Paul u s.
vrli našinci pa ko morali in šo morajo poinod lioiliti s trebuhom za kruhom. Takisto ptujski nemškutarji ne vedo slovenski dobro govoriti, ne ritati ne pisati, iu zarad tega so za nemško-slovenski, kar M po našom broju pravi Nemci in nemškutarji so zato, da se vsak Blovtnčeh in Slovenska trudi in trapi ter dragi in zlati ras trati z nemščino jim za ljubo, da po takem osta ncjo oni na lebkem gospdjo in oblastniki nad Slovenci ; za kožo jibovega gospodstva nad nami se idc, ki so gotovo zruši, ako smo vredni iu značajni Slovenci zahtevajoči brezobzirno in brez straha slovenščino na Slovenskem v uredili in učiliščih. Mi nikomur nismo branili in nikoli ne bodemo, kdor koli čuti potrebo in razpolaga s časom, učiti se francoščine, angleščino, ruščine, nemščine, ali kterega koli druzega jezika na širokem svetu, toda pod izlikoj vrivavanja iu učenja nemškega jezika delati, da bi tujci bili naši gospodje, v to so nikdar ne udarno , tloma hočemo biti sami svoji gospodje. Nemško-slovenski toraj je — ljudsko učilnice tlačiti, v njih mnogo zlatega časa ubijati ter pospeli ovirati; nemško slovenski jo — zaničevati svojo slo-vonske roditelj* iu jihov lepi govor; nemško-slovenski je — nespametno sam sebo vkovati v tujstvo, ter si nalagati jarem bridko sužnosti ; nemško-slovenski jo — tujo gospodstvo širiti in podpirati nad Slovenci; nemško-slovenski je — tujcem pomagati do mastnih služcb med nami, našinoe pa po svetu preganjati, nemško-slovenski jo — tlačiti in smrtni grob kopati svojemu jeziku in narodnosti; nemško-slovenski jo — duševni in narodni samomor. — Ne hodimo toraj v pogubno zanjke — na vide/, strdjo pomazane, nego stojimo za svojo narodnost trdno kakor siva pečina; ne bodimo še mi črni izdajalci in brozsramni odpadniki, kterih menda nijcu narod na svojo sramoto toliko no zmore, kolikor se jih jo Sprevrglo iz našega naroda, kakor so pre-vržo pšenica v pir ali oves.   Orno jim lice.
Iz Gorice, 29. avg. [Izv. dop.] Včeraj se jo končalo drugo pol-letjo na tukajšnji gimnazii. Slovenski študentje, poznani narodnjaki, niso hoteli zapustiti Gorice , brez da hi napravili izpit tudi iz deklanmtorike, v kteri jih jo uril prijatelj slovenske mladino, g. dr. Lavrič. Napravili so v ta namen besedo v čitalnici, in peli zraven druzega med deklamacijama „Pevčcva kletev" in „Povodnji mož" tudi dva napova od mladega skladatelja A. Lebana. Peklamovalo so je po dcklamatoriških pravilih, govorilo primerno. Cela beseda jc dokazala, kako neprav jo bilo dvomiti o dobri volji naših študentov, kader so jo odprla doklamatoriška šola. Prid, ki ga jo pokazala naša mladina v tem času, opravičujo nado, da se ho pridno obiskovala šola za dcklamoratiko in govorništvo, ki jo napravi dr. Lavrič prihodnjo leto ter da odgoji dobro govorniko, kterih ravno mi Slovenci zlo pogrešamo in katerih tirja čas, v kojem živimo.
Po besedi v čitalnici so so sešli vsi dijaki pri Faifcrju , kjer so si k slovesu roko podajajo obljubovali, da ne zapuste poti, po kteri so doslej hodili. Med gorkimi napitnicami, ki so se vrstile, naj Vam prijavim tudi nagovor dr. Lavriča, ki velja celi slovenski mladini in so glasi:
„Mladi prijatelji moji! Brez vsacega vvoda vprašam le kar: kako in po kakem potu so pri Grkih in Rimljanih in drugih svobodnih narodih mladeniči bistre glave in dobro voljo postali izvrstni, slavni možje V Zgodovina nam odgovarja, da je veliko pripomoglo to, da so se ž njimi pečali, da so jih k dobremu in velikemu z besedo in posebno z lastnim izgledom navduševali starejši izvrstnjaki. Tom je bilo namreč zmerom mar, da obstane in če jo mogoče tudi raste naroda iu države moč in slava. Zgodovina nam pa tudi pripoveduje, da so si dajali taki mladeniči v svoje duše vtisniti žlahtna načela, po kterih so poznej delali, in da so že zgodaj začeli kropiti svojo voljo. — Kdor hoče domovini zares koristiti, gotovo si mora pridobiti veliko znanosti in skušenj; ali glavni pogoj, conditio sine qua non, jo krepka volja, je žlahtni značaj. To jo tista lastnost, vsled ktero človek neoniahljivo trdi in izvršuje to, kar jo spoznal za pravo iu potrebno.
Na to so posebno gledali poprej omenjeni izvrstnjaki, pa prevarili so so kterikrat najslavnejši možje. Periklej, glasoviti učenec Alribiadev nam je temu dokaz. Tu vidimo pač, tla je pošten, strog značaj pravemu možu najlepši kinč. Z obzirom na to so obračajo naši pisatelji in govorniki k mladini, da prido domovini na pomoč, za kar prav mi Slovenci potrebujemo takih mož zdaj in v prihodnje. Zato prosim Vas tudi jaz: pazite na-so, odgojevajte se tudi sami, da postanete krepki in žlahtni zn.ačiji sebi in narodu v korist. To Vam svetujem za celo življenje, in ta nasvet naj Vas spremlja tudi v Ljubljano k dijaškemu shodu I. septembra. Na ta zbor ponosno glodam kot Slovenec, kajti gotovo je to nadepolna prikazen, da se že v drugič resnobno iu navdušeno snidejo slov. mladeniči, in da bodo lam sklepali o rečeh, ktero so dosilunal pretresovali lo starejši možje.
Srečno pot tedaj v belo Ljubljano, pozdravite srčno vse vrle tam zbrane dijake, /daj pa pijem Vam na zdravje in prihodnji sreči mladih ljubljanskih gostov."
Politični razgled.
Prevažna jo novica, da hote graničarji okrog /um brk a protesto-vati zoper zvezanje s Hrvaško, ki pod magjarsko šibo zdihuje in da pošljejo pismo na cesarja za zvezo s Kranjskim. — Upamo, da bodo deželni zbor kranjski proti Kolpi našim bratom podporno roko podal. To bode deželnemu zboru tem laglje, ker jo vidno, da mu bode celo podpora cislajtanskc vlado gotova, ktera vendar no moro podpirati rastočo moči Magjars'.va. — Razen tega pak je pomisliti, da ima kranjska dežela zgodovinsko pravico do Uskokov, kakor jo že naS zagrebški dopisnik zadnjič omenil. — Kna važnih nalog kranjskega zbora, ki so zdaj snide, bode toraj ta stvar, dasiravno nikakor no n n j v a ž n i š a.
Gobi in slovanska opozicija sploh itna en napredek v politiki zaznamovati t. j. zedinjeno Poljakov s Cehi. V klubu tako imenovane stranke resolucijonistov jo bil nasvet knjeza Sapicba, naj so pošljo depu-tacija v Prago, ki  bode v imenu Poljakov s Cehi  v zvezo stopila. — Na
drugi strani pak je vlada dobila dvomljivo zmago nad češko opozicijo. Znano jo naiim bralcem, da so češke novine dale geslo narodnim učiteljem šolskih nadzornikov ne voliti. C. kr. okrajnim glavarjem je posrečilo se, da so z groženjem in terorizmom večino učiteljev pripravili, da so volili. Le po nekte-rih krajih so bili značajni dovolj, da so se držali narodnega gesla. Veliko vesolje je zdaj v dunajskem Izraelu.
Na Moravskom v Slavikovcih jo bila 21». t. m. nemška svečanost cesarju Jožefu na spomin, ki je v tem kraju sam eno brazdo oral in se mu jo na istem mostu spominek postavil. Nadvojvoda Karol Ljudovik je bil v imenu cesarjevem nazoč, ravno tako so se vdeležili tudi ministra Giskra in Potočki ter več viših osebnosti. Giskra jo govoril in opominjal naj se Slovan je z Nemci spravijo itd. Slovanski prebivalci se te svečanosti niso mnogo vdeležili. Vzrok jc jasen; cesar Jožef ima veliko zasluge za svobodo; a ž njim so začenja tudi nemčenje Slovanov, in to edino ga v današnjem času ne dela popularnega med ruoravskimi, kakor ne med druzimi Slovani.
K Ilusovemu praznovanju na Cesko so je napovedalo žo mnogo najveljavnejih Rusov. — Kakor iz dobrega vira vemo, ido tudi izmed povabljenih Slovencev vsaj eden tje.
Poljski demokrati pod vodstvom Smolkovim v Lvovu zahtevajo v plakatih, da se volijo demokratični ali vsaj opozicionalni kandidati. Ako Smolkova stranka pri volitvah v glavuem mestu zmaga, kar jo upati, imel bodo ta vspeh velik vpljiv na ves gališki zbor.
O francoskem cesarji Napoleonu se jo bila zadnjo dni na na-gloma razširila vest, da je njegova bolezen nevarna postala. Rorso so bile zarad tega povsod v straheh, in denarna kupčija na njih slaba. Francoski listi proklicujojo nevarnost bolezni. Vsakako pa ti prigodjaji kažojo, kako velik vpljiv na vso evropsko politiko bo imela smrt Napoleonova, ako kmalu pride. —
Na Spanj s k o in jo vlada nektero vjeto vodnike karlistične stranke dala usmrtiti. Liberalci vseh narodov s pravico to ravnanje zamočejo ker svoboda bi se no smela boriti z istim orožjem nasilja, kakor se je borilo vselej tlačiteljstvo in absolutizem.
Kazne stvari.
P. (Kaj taoega j e sam 0 v s vo ho d o- in p r a vi co 1 j ub n i A m e-ri ki'mogoče.) V severni Ameriki so zdaj volitve za zbore in višo službe v posameznih državah. Obema strankama— radikalcem in konservativcem— je veliko najtem ležeče, da bi pridobili predsednika G ran ta na svojo stran, da hi jima s svojim vpljivom pripomogel k zmagi, Konservativci v državi Mis-sissippi so so mu hoteli s tom prikupiti, da so kot kandidata za guvernerja postavili nekega g. Denta, ki jo svak predsednikov. Toda ko so Granta prišli prosit, da bi svojemu svaku in njihovemu kandidatu kaj pomagal, odgovoril jo deputaciji: „Kai mene briga vaša volitev I Se na misli mi no pride, da bi so vtikal v vaše zadeve. Nadejam pa se, da boste mirni in pokojni pri volitvi, tako da ho vsakomu m o g oče h re z vso ga strahu izreči svojo prepričanje ter da boste volili lojalno može, kteri bodo skrbeli posebno za to, da plačamo naše dolgove, kar jih še imamo. Ako so to zgodi, bo pa vsem prav." Bog ve, ali bomo kedaj čuli kakega avstrijskega ministra o volitvah tako govoriti V  Dvomimo! —■
/'. (Praktični ljudje), pravi „N. Y. Ildltz.", so naši Amerikanci, V dokaz temu pripoveduje, kako revni študentje massachusett-sko univerze služijo svoj vsakdanji kruh. Po dokončanem nauku pometajo nekteri sobe na univerzi; drugi gredo za dober denar obdelovat šolsko poljo in profesor« ska posestva; veliko študentov pa celo na veliki costi kamenje tolče, Pa cljubu temu so jako pridno, uče, vse mosto jih spoštuje in mlado Amerikanko >aje posebno rade postopajo za njimi. No vem, kaj bi pa rekle ljubezujive Dunajčanke ali lopo Gradčanko, ko bi naši študentje po dovršonih kolegijuli namesto v „stacltpark" ali v botanični vrt na sprehod, šli na „Ring" nli na Glacis" kamenje tleč.
P. (V žolezniških zadevah) jako dobro podučevani „\Varrens VVoohonschrift" piše v svoji zadnji številki: knjez Porcia je v zvezi t Rudol-fovo železnico prosil laško vlade, da bi mu dovolila zidati železnico od Poutobo do Vidma pod tistimi pogoji, kterih Rudolfova železnica meseca februarja ni hotela sprejeti. — Med tom pa so se gospodje Chiozta, Hermet (primorskim Slovenoen jako priljubljeni podžupan tržaški!), Kuhlor iu Giacomelli združili z avstrijsko-egiptiško banko ter tudi prosili laške vlade za lo koncesijo. Poslali so vrh tega v Florenco dva poročnika, da hi ministrom razložila, kako lohko hi ta konsoreij v politični zadevi Trst priklenil k 11 al i j i. Kaj pa naša vlada k temu poreče V V svoji modrijan-ski bistroumnosti hode, bržkone kakor do sedaj, primorsko Slovenco zanemarjala in Lahom šla na roko ter tako sama kovala tisto verigo, s ktero so ima Trst „prikloniti" Italiji.
1\ (Opravi t c 1 j s t v o R u d o 1 f o v o železnice) razpisuje , kakor beremo v dunajskem „Centrnlblatt f. Kisenb.", ponudbo za napravo dvajsetih lokomotivov za gorenjsko železnico od Ljubljane do Trebiža. doba je todaj, da so bomo kmalu vozili v „kranjsko Švico," proj gotovo, nogo nam bodo slov. državni poslanci priborili faktično narodno ravnopravno-.!.
•(Praktični „v or fas s u n g s ta gjl e r j i.") Dosedaj so bili ver-fassungstagi najbolj nepraktično prikazni,kar jih jo rodil sedajni čas. Pa b1 no sme več tako ostati, sprevidel jo g. Frice Rrandstetter in iskal pouioc ter jo tudi našel. G. Brandstctter bo prodajal svojo ženo vino in na 5. dan semptembra napravil v Rothvveinu podružnico krčmi, ktero ima llraiulsictter-jeva žena v svoji hiši v Mariboru. Po mizah, klopeh, in druzih pripravu'1 okolo rot\veinske lipe soditi, mora so gosp. brandstctter nadejati, da bo dobro tržil. Tudi mi mislimo, da bo bolje tekla vinska kaplica, kakor nekteri"1 govornikom besede, — da no govorimo o mislih !
kdntolj in vrednik Anion Tometlc.
Lastniki! Dr. Jožr Vošnjnk in drugi.
i Pikiir Ktluard Jnnžlč.