rvis HRIBAR
61410 ZAGORJE O/SAVI, Selo 72, tel.: 0601/64 033
FIESTA 1.1MINI že od 16.997 dem
MONDEO 1.6 CLX že za 31.950 DEM MONDEO 1.8 CLX že za 32.950 DEM
KOLIČINA OMEJENA! DOBAVA TAKOJ!
ESCORT od 23.555 DEM dalje
POOBLAŠČENI SERVIS VSA KLEPARSKA IN AVTOLIČARSKA DELA PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME
POPOLNA VAONCST od leta 18J7
Že od leta IX??, ko je Charles F. Meilink začel izdelovati sefe in sicer boljše kot je tr>eba, podjetje Meilink sledi njegovi Filozofiji. Podjetje Meilink zastopa na slovenske tržišču TFEVIS d.o.o. v Ljubljani. Tako danes ponujamo široko paleto kvalitetno izdelanih sefov, zabojnikov, arhivnih sefov, sefov za diskete in kombiniranih sefov, ki btez izjeme ponujajo popolno varnost pred požarom in vlomom.
Zato vsem pripada doživljenjska garancija za brezplačne zamenjavo v primeru poškodbe.
Naši sefi so izdelani v različnih oblikah, dimenzijah za različne kapacitete in se odlikujejo po tem, da ustrezajo vsem zahtevam kupcev in kakršnemu koli proračunu. Ta oglas vam ponuja le kratek pregled dela našega programa, ki obsega preko 3CC različnih vrst sefov, požarno varnih kartotečnih omar, sefov za diskete, sefov za
lovsko orožje, menjalnice, zlatarne, pisarne, dom... . Ge bi c njem želeli zvedeti kaj več, si preberite naš prospekt ali kontaktirajte z:
TREVIS d.o.o., Masarykova 14, Ljubljana telefon/telefaks: 061/1 32 70 86

Drage bralke, dragi bralci!
Ste si oddahnili? Zakaj, vprašate? Konec je šolskega leta in vsaj dva meseca Vam ne bo treba zjutraj skrbeti za uro, ki je šolar ne sme zamuditi, pa za zajtrk, ki mora biti točno ob določenem času, pa za različne podpise na listih z ukori in drugimi obvestili, pa denarja ne bo treba odšteti za šolske vsakdanjosti, pa trepetati Vam ne bo treba ob otrokovi zaskrbljenosti, pa še toliko drugih stvari ne bo treba početi, da Vam bo kar preveč dolgčas. No, tako hudo pa spet ne bo. Če boste hoteli, boste imeli s svojim šolarjem, s svojo šolarko še veliko dela. Pa še najbolj prav bo, da boste to res hoteli. Počitnice so pravi čas za aktivno družinsko počivanje ter spoznavanje drug drugega in okolja. Pustite pri miru spričevala, ki so izkaz preteklosti in se posvečajte dobremu danes in jutri. Ne hvalite preveč sosedom in znancem svojega "genija", tudi oni ga imajo. In ne kritizirajte na vse pretege svojega "lenuha", prav takšnega imajo tudi drugod. Predvsem imejte zavamce radi, pa bodo njihova dejanja bliže vašim upom. Mi v Zasavcu želimo vsem lepe počitnice, živahen in prijeten dopust, pa veliko dobre volje.


4
5
1®
n
Kakovost je prva
Med redkimi zasavskimi podjetji, ki so si že pridobila certifikat kakovosti ISO 9001, je od ponedeljka, 26. junija, tudi TEVE Varnost. Sekretar v Ministrstvu za gospodarsto dr. Peter Dimovski je predal certifikat direktorju TEVE Varnosti Borutu Drnovšku. Najbolj zaslužnim delavcem podjetja so podelili zlatnike in priznanja za kakovost v letošnjem letu. Sledil je ogled proizvodnje, nato pa so se zasavski gospodarstveniki še sestali s sekretarjem Dimovskim, o čemer bomo več pisali prihodnjič.
D.H.
Mak sredi polja kima...
NASLOVNICA; Slavko Garantini	Foto: Tomo Brezovar
V ogledalu: Miha Benetek Kriza zaupanja Mladi umetniki Če me spomin ne vara,... Sirena zatulila Hrastničani praznujejo Pogovor: Stojan Batič Društveno
Kultura in subkultura
Vurbek 95 Indija press Kmečka ohcet 95 Osnovnošolci na Ptuju Z inter-railom po Evropi
KOLEDAR
DOGAJANJ
20.	junija - V treh izmenah bodo letos znova na Debelem Rtiču letovali litijski otroci. Organizacije se je po večletnem premoru lotil Rdeči križ Litija in ponudil 150 prostih mest osnovnošolcem. Jeseni pa bodo na vrsti še predšolski otroci, tisti, ki so in tisti, ki niso v v rtcih.
21.	junija - Šolski dnevi se iztekajo -končni izleti in še zadnji športni dnevi so polni dobrega razpoloženja, razposajenosti, pri ponesrečenem učnem rezultatu pa tudi grenak priokus. Prav bi bilo, da bi se starši, ki ob takih neuspehih svojih otrok radi izgubijo živce, vprašali, kakšna pa je bila njihova podpora skozi vse šolsko leto. Ne gre pozabiti, da v tem času poraste število pobegov od doma in celo število samomorov med mladimi.
22.	junija - Poletje j e tu - bolj po koledarju kot pa v resnici. Niso izjeme, ki v hiši zakurijo, bolj so izjeme, ki se namočijo v katerega od bazenov.
23.	junija - Slovesne predaje ultrazvočne naprave in rešilnega avtomobila zagorskemu zdravstvenemu domu se udeleži celo Janez Drnovšek.
24.	junija - Po dolgem času v Zasavju spet konec tedna, natrpan z različnimi prireditvami. Osrednji dogodek je vsekakor spominska slovesnost na Kumu, ki, čeprav se udeleženci zaradi goste megle komajda prepoznavajo, teče po zamišljenjem scenariju. Kot je dogovorjeno, brez da bi si kdo premislil, pa je opravljen poročni obred kmečke ohceti na Kandršah. Pri Vidrgarju se je v vseh letih po starih navadah zavezalo že 27 parov in menda se ni še nihče ločil.
25.	junija - Vreme, pa če ga še tako "šimfamo", je vendarle naklonjeno tekačem in pohodnikom na Prvine ter planincem, ki se v družinski prireditvi PD Trbovlje povzpnejo na Mrzlico.
26.	junija - Še en certifikat kakovosti ISO 9001 prihaja v Zagorje - v TE VE Varnost.
Mateja Grošelj
UJA03J80V
MIHA BEN ETE i<
Tisti bralci, ki soglašate z ugotovitvijo, da niso zanimive le afere in drugi stresi, ki nas presenečajo skoraj vsak dan, boste morda rade volje pogledali v "ogledalo" in spoznali človeka, ki mu življenje bogati tudi narava in male živali. To je ljubezen že od malih nog. Prava ljubezen do živali, do dela v društvu gojiteljev, do branja literature, ki obravnava ta vprašanja, do teoretičnih in praktičnih vprašanj, ki se nanašajo na kunce in perutnino. Seveda na vsa ta vprašanja išče in najde tudi odgovore, zato lahko rečemo, daje gojitelj z dušo in srcem.
In kako seje vse skupaj začelo? Pravzaprav že v otroških letih, ko mu je ljubezen do tega vcepil oče. V mladih letih je seveda bolj mislil na kaj drugega, ko pa se človek zresni, začne razmišljati, kaj bi lahko poleg službe še počel. Pa se spomni stare ’ ljubezni in prisluhne strokovnjakom, ki trdijo, da je kunčje in perutninsko meso zdravo, in prisluhne ženi, ki si želi krzneno jakno (razpravo o pravilnosti le-tega bi na tem mestu izpustila), in se v njem vzbudi želja, da bi se lotil nečesa koristnega.
Naredi hlevčke in kumik ter vanje nastani prve živali. Potem jih po vseh predpisih hrani in neguje, se včlani v društvo. Ko vidijo, da misli resno, dobi nekaj funkcij tudi v Zvezi gojiteljev Slovenije, opravi izpit za sodnika ocenjevalca in se "zastrupi" tako globoko, da ne more več nazaj. Nauči se cepiti kunce proti boleznim, nauči se tetovirati in postane matičar, opravlja delo tajnika...
Usmeri se v kvaliteto in ni mu mar, da v omarah ni več prostora za številne pokale, ki jih prejme na različnih razstavah za prvake pasem.
Potem si nabavi še valilnik in eksperimentira toliko časa, daje procent izvaljenih živali čimvišji in potem človek lahko samo čaka in ugiba, na kak način se bo še izrazila ljubezen do malih živali.
In resnici na ljubo povedano, zaradi tega ima veliko prijateljev, ljudi, ki ga spoštujejo in prosijo za nasvet, pa tudi nasprotna mnenja se krešejo - kar je prav, saj tudi to človeka bogati z novimi izkušnjami.
Zato si želi, da bi se s tem lepim, koristnim in humanim delom ukvarjalo čimveč mladih. Zato naj jim bodo te vrstice povabilo za sodelovanje v društvu, njemu pa vzpodbuda za nadaljnje uspehe.
Marinka Benetek
B
Ob Dnevu državnosti je tudi lipa v centru Zagorja praznovala svoj 4. rojstni dan.
Foto: Tomo Brezovar
Upravni odbor GZ
Trbovlje - Za volitve upravnega odbora Območne gospodarske zbornice Trbovlje je bilo oddanih 155 glasovnic, ki imajo skupaj 10.335 glasov, kar pomeni 86,6 odstotno udeležbo. V upravni odbor Območne gospodarske zbornice Trbovlje, ki naj bi z upoštevanjem ustrezne panožne zastopanosti iz regije štel 18 članov, so bili izvoljeni: Aljoša Kink, Janez Perger, Marjan Pergar, Jože Smrkolj, Janez Malovrh, Stojan Binder, Gojmir Pešec, Branko Majcs, Marjan Palčič, Ludvik Hribar, Miroslav Štrajhar, Ivan Novšak, Vladimir Draksler st., Mihael Zver, Zdenko Fritz, Janez Golob, Jože Goznikar in Janez Podbregar. Za predstavnika Območne gospodarske zbornice Trbovlje v Skupščino zbornice Slovenije je bil izvoljen Ludvik
Hribar iz Rudisa Trbovlje.
T.P.
Magnetne kartice
Trbovlje - V podjetju Telekom so pred dnevi pričeli obnavljati javne telefonske govorilnice v Zasavju. Vse te posodabljajo, predvsem pamontirajo govorilnice na magnetne kartice. Novost prihaja tako tudi v naše kraje. Magnetne kartice je mogoče nabaviti v podjetju Telekom - PE Trbovlje na Trgu revolucije.
T.L.
Iz ene pet trgovin
Trbovlje - V prostorih trgovine HIT Markel so pred dnevi pričele obratovati manjše specializirane trgovinice: Ferotop s.p. prodaja železninarske in instalacijske artikle, Sajd d.o.o. prodaja akustične apara-
..
Kriza zaupanja
Dan danes, kot se radi pohvalimo, v demokratičnih časih, ko naj bi odločala in bila izmed vseh prva volja ljudstva, se dogaja, da zaupanje v vsemogoče institucije, še posebej državne, naglo upada. Čemu tako? Ob tem vprašanju se mi ponuja nešteto odgovorov, ki pa spet nastopajo kot nova vprašanja. Najbrž se podobno sprašuje še kak pošten; a žal, drugorazreden državljan.
Kdo bi verj el v demokracijo, kije preprostega delavnega človeka postavila na cesto ali pa ga prepustila na milost in nemilost samovoljnim podjetnikom? Kdo bi zaupal "neznancem" v državnem zboru, ki se vsake toliko izneverijo ljudstvu, saj se. ko neprestano menjajo stranke, nosijo kot Cankarjevi Hlapci, za katere pisatelj pravi: "Če mu žena ukaže, naj zataji eno prepričanje zapredjužnik, drugo za kosilo in tretje za večetjo, pa bo storil!". Kako naj bi podprli ministrico (in to celo pravosodno), kije očitno kršila zakon, nato pa se, ko nekdo zahteva njen odstop, še začudeno sprašuje, zakaj sploh bi predala funkcijo drugemu? Čemu bi prisluhnili demokratično izvoljeni oblasti, ki nas "tolaži" z nizko umetno inflacijo, ko nekateri še za kruh in mleko nimajo? Zakaj bi nasedli ljudem (spet politikom), ki v Rimu, Ogleju pa še kje za zaprtimi vrati barantajo z našo slovensko zemljo, ob tem pa pristajajo na čudne, nenavadne in sumljive kupčije v zvezi z njo; ko pa morajo stolček za kazen predati drugemu, spet zavzemajo podobnamesta, za katera so se še pred nekaj meseci izkazali, povsem nesposobni? Kdo naj verjame tem možem, ki se, morda celo zlonamerno, za svoje prekrške, kateri nimajo nikakršne zveze s politiko in s tem s pravico do izpovedi vsega, kar jim leži naduši, poslužijo imunitete? Koga boste lahko prepričali, da bo podpiral tiste, ki hočejo danes v Slovenijo spet privesti še do nedavnega naše sovražnike, okupatorje ali pa morda rehabilitirati (in tako izničiti NOB) bivše domobrance, ki imajo na vesti nešteto življenj povsem nedolžnih ljudi? Čemu naj bi verjeli organizatorjem proslave ob 50-letnici zmage nad fašizmom, ki so si v vsej svoji nadutosti zaželeli še vojaške parade, ki pa so jo pod pritiskom javnosti vendarle odpovedali (menda so prvič spoštovali javno mnenje)? Zakaj, za vraga, bi morali spoštovati policijo, ki pretepe moža, nič hudega sluteče otroke, ženi pa za nameček pomoli pištolo pod nos; toda človek, ki je za podobna dejanja očitno odgovoren, postane varuh človekovih pravic? Vsa zgoraj omenjena vprašanja in ugotovitve brezpogojno nakazujejo, daje naša ljuba, svobodna Slovenija še vedno na Balkanu, oh vsem tem pa se nam kar na pladnju prikaže politika kot prireditev za mogočneže brez srca, na katero pa mali človek nima vpliva. Le kdaj bo vzdignil upognjen, tisočkrat bičan hrbet in uvidel, kakšne nepravilnosti (kar je vsekakor premil izraz) se kot po tekočem traku vrstijo okrog njega ter jasno in glasno pokazal, da so ti ljudje v službi njegovega ne pa svoj ega muhastega veličanstva.
Rado Fele
iS	.... ............................^
te, papirno galanterijo, Kobra s.p. čevlje, Butik Dita s.p. pa prodaja metersko blago in konfekcijo.
T.L.
Obnova v bolnišnici
Trbovlje - V Splošni bolnišnici Trbovlje so v zadnjih mesecih uspešno izpeljali obnovo prostorov in naprav rentgenološkega oddelka, na novo so adaptirali prostore za transfuziologijo, čaka pa jih še veliko dela pri obnovi ostrešja na osrednjih zgradbah. Zgradbe z
ravno kritino nameravajo prekriti z običajno dvokapno strešno kritino, ker sedaj ob deževju pogosto zamaka. Čaka jih še obnova otroškega oddelka, ureditev laboratorija v bivših prostorih transfuzijske postaje, urediti nameravajo še prostore za kirurško, interno in ginekološko ambulanto ter oddelek za anasle-zijo in reanimacijo. Pri vsem tem sproti posodabljajo medicinsko opremo.
T.L.

več iui ETV
S širitvijo televizijskega kabelskega sistema v Zagorju in na Izlakah, čez dobra dva meseca tudi v Kisovcu, lahko odslej vsi naročniki spremljajo tudi program Kanala A in MMTV. Nova lingovska povezava bo omogočila oddajanje lokalnega programa ETV iz izlaškega studia tudi v zagorskem kabelskem sistemu.
Zaradi širitve sistema, bo s prvimi dnevi v juliju obogaten tudi program televizije ETV. Ponedeljkove oddaje bodo namenjene športu, kulturi, tedenskim reportažam in pogovorom. Ob torkih bo program razvedrilne narave z oddajami, kot so ETV na obisku, glasba na ETV, mladinska oddaja 100 na uro, inp. Ob sredah bo lokalni program gostil oddaje dragih lokalnih postaj v Sloveniji. Četrtki bodo podobni sedanjemu petkovemu programu, le da bodo oddaje "preoblečene". Gledalcem se torej obetajo otroški programi in zasavski magazin zinformativnooddajo dogajanj v Zagorju in Zasavju. Vse oddaje bo ETV predvajala ob 20.00 uri, ponavljala pa vsak dan dopoldne ob 10.00, popoldne pa ob 18.00 uri. Tudi izbor videostrani bo bolj pester, saj ETV pripravlja kar nekaj novih EPP oddaj. Taka bo torej nova poletna shema, jeseni pa gledalce čaka še vrsto novosti.
T.P.
Dijaški dom
Trbovlje - Prvega junija so v Dijaškem domu Trbovlje odprli vrata vsem, kijih zanima, kako že drugo šolsko leto poteka življenjem delo v domu, katerega ravnateljica je Olga Dečman. V ta namen so dekleta pri krožku ročnih del izvezle gobeline, naredile prtičke ter nekaj igrač iz blaga. V novinarskem krožku so pod mentorstvom Romane Tramšek in Draga Pintariča izdali domsko glasilo. Dijakinja Mateja Radej je predstavila zbirko plesnih oblačil, katera je izdelala sama in jih uporablja za plesne nastope po domovih in drugje. Dekleta pod vodstvom Jelke Trbovc so okrasila hišo in izdelale ikebane. Tudi za kulinarične dobrote je bilo poskrbljeno. Člani likovnega krožka so pod mentorstvom zunanjega sodelavca Karlija Kozoleta razstavili svoje izdelke. Med letom je v domu potekal projekt Mladostniki in spolnost, ki so ga koordinirale pedagoške delavke Olga Dečman, Božena Kos, Romana Tramšak in Jelka Trbovc. Zanimivo prireditev si je ogledalo več kot sto obiskovalcev.
T.P.
Martinčki tretjič
Trbovlje - Pred dnevi je izšla tretja številka glasila mladinskega centra trboveljske župnije Martinčki. Med obilico pestrih prispevkov, je tudi intervju z župnikom Francem Mlakarjem, prispevek o prvem obhajilu,...
T.L.
Vesel direndaj
Trbovlje - Od 25. junija do 2. julija poteka srečanje osnovnošolcev na oratoriju 95, ki gaje organizirala trboveljska župnija. Udeleženci počno marsikaj, pojejo, se igrajo, se odpravljajo na pohode,...
T.L.
%a nmamograi*
Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje so za nakup mamografa od 16. do 22. junija sredstva prispevali: družina Bračič, Trbovlje, 4.000, Teja Urbanija. Trbovlje, 5.000 tolarjev.
V tem času ste zbrali 9.000 tolarjev, skupaj pa že kar 13.063.468,40 tolarjev. Odbor za organiziranje centra za bolezni dojk v Splošni bolnišnici Trbovlje se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje.
Č--	-----
Bil je petek, 9. junija, tako težko pričakovan dan. Naša plesna skupina "F", pod vodstvom gospe Mojce Intihar se je udeležila oddaje Poglej in zadeni.
Ob dvanajstih smo se zbrali pred šolo in se z avtobusom napotili proti Ilirski Bistrici. Čeprav je bila pot dolga, je vožnja hitro minila, saj je bilo vzdušje v avtobusu enkratno. Pred športno dvorano v Ilirski Bistrici smo izstopili. Sonce nas je pozdravilo. Odšli smo v športno dvorano, vsi radovedni in polni pričakovanj. Osebje nam je pokazalao garderobo, kjer smo se preoblekli. Nato smo šli na vajo. Režiser nam je dal vse potrebne napotke. Po končani vaji smo imeli kosilo, nato pa je sledila generalka. Med njo smo lahko v dvorani spremljali tudi nastope posameznih gostov, kar nam je bilo še posebej všeč. Tako smo nekako pozabili na tremo. Frizer in kozmetičarka sta imela pred oddajo veliko dela Seveda sta na vrsto prišla tudi naša glavna junaka Cici in Mario. Komaj |no ju prepoznali. Cici je bila prava Tina Turner.
Oddaja Poglejin y.adeni i-& je pričela. Kmalu smo
\ J?
zaslišali glas mladega voditelja, ki je napovedal našo
točko. Vse je šlo kot po maslu. Tudi natlemo smo pozabili.
S
Zdelo se mi je, kot da smo na običafi vaji in ne pred tolikimi gledalci. Sproščeno smo zapihali, gledalci pa so nas na koncu nagradili z bučnim a||fzom.
To je bil dan, ki ho v sem vedno 0^11 v spominu. Hvala naši mentorici Mojci Intihar .n o||itija.
OŠ Litija

Mladi umetniki
Na OŠ Ivan Kavčič na Izlakah so tudi letos ob zaključku šolskega leta pripravili proslavo za starše. Del te proslave je bila tudi razstava likovnih del, ki jo pod vodstvom tovarišice Slavi Artnak pripravijo učenci od 5. do 8. razreda. Na razstavi sije bilo moč ogledati dela, ki so nastajala čez celo šolsko leto pri urah likovnega pouka. Zbrani so bili izdelki iz gline, družine pingvinov in žab izdelanih iz časopinega papirja, žični modeli obrazov ljudi in živali, reliefne slike iz lepljenega kartona in papirja, linorezi, slike na temo naše okolje in še in še. Seveda najboljših likovnih stvaritev na razstavi ni bilo. Najboljša dela na izlaški OŠ vedno pošljejo na likovne natečaje in letos so na različnih natečajih prejeli preko 100 nagrad. Najbolj so ponosni, da sta bili na natečaju mednarodne kartografske zveze "Karta sveta" izbrani kar dve deli njihovih učencev. Za vso Slovenijo so namreč
30 let glasila Srečno
Letos 1. julija poteka 30 let odkar so začeli pri takratnem Rudniku rjavega premoga Trbovlje - Hrastnik izdajati svoje glasilo. Prva tri leta se je glasilo imenovalo Informator, od začetka leta 1968 pa nosi ime Srečno. Pričeli so ga izdajati nekaj dni zatem, ko je prenehal izhajati takratni Zasavski tednik, kije takrat veljal za revirsko glasilo. Ker je bilo treba člane kolektiva - rudarje in druge delavce seznanjati z najrazličnejšo problematiko, so se odločili, da prično izdajati letno glasilo. Prva leta je izhajal v ciklostirani obliki in v nakladi 700 do 800 izvodov, od januarja 1968 dalje, ko seje tedanjemu Rudniku Trbovlje - Hrastnik, pridružil še Rudnik Zagorje in so se vsi zasavski rudniki združili v podjetje Zasavske premogovnike Trbovlje, so pričeli glasilo tiskati v tiskarni, sprva v Papirkonfekciji v Krškem, kmalu nato pa v tiskarni TIKA Trbovlje. Zadnja leta tiskajo glasilo v tiskarni Delavskih elektrarn v Mariboru. Ko so se Zasavskim premogovnikom pridružili še delavci Termoelektrarne Trbovlje, kmalu zatem pa tudi SOZD Rudarski elektro energetski kombinat spridruženimi rudniki Senovo, Kanižarica in Laško, so naklado povečali za 3400 izvodov. Zadnje številke pa so tiskali v nakladi 2000 izvodov. Od leta 1968 ima glasilo Srečno tudi svojo prilogo Bilten, ki izhaja v fotokopirani obliki občasno in v manjši nakladi.
V	letošnjem jubilejnem letu ob 30 - letnici izhajanja, pa ni izšla nobena številka. Vzrokov za to je več, bolezen urednika, varčevanje, reorganizacija in še kaj. Po vsej verjetnosti bo ob jubileju le izšla še ena številka, v bodoče pa glasilo ne bo izhajalo več v taki obliki.
V	času izhajanja glasilaje Srečno objavljal nešteto podatkov o načrtih - gospodarskih, finančnih, proizvodnih, programih bodočega razvoja, varstvu pri delu in podobno.
Žal kaže, da priljubljenega glasila zaposleni v slovenskih premogovnikih ne bodo več brali, čeprav je glasilo v teh letih opravilo vliko na področju informiranja, izobraževanja in razvedrila.
Tine Lenarčič
^ ......................................
izbirali le pet likovnih del, ki bodo razstavljena na mednarodni konferenci kartografov septembra v Barceloni.
J.R. jr
Trbovlje - Zvečer 26. junija so pred domom Svobode v Dobrni prižgali kres, program pa pripravili v domu. Mešani pevski zbor Slavček je pod vodstvom Ide Virt pripravil krajši koncert narodnih, umetnih in domoljubnih pesmi, svoj delež k dobri volji in vedrem razpoloženju pa sta prispevala še ansambel Hiša ter narodno zabavni ansambel Slovenski odmev. Srečanje so organizirale trboveljske stranke slovenske pomladi SDSS, SKD in Zeleni Slovenije. Med gosti je bil tudi župan Janez Malovrh.
Kum - V soboto, 24. junija, so se na Kumu zbrali veterani vojne za Slovenijo in obeležili spomin na napad vojaških jugoletal na telekomunikacijske naprave v času osamosvojitvene vojne. Slovesnost je potekala ob spominski plošči s krajšim koncertom MPZ Zarja iz Trbovelj, narodnih in umetnih, domoljubnih pesmi, pod vodstvom zborovodje Blaža Rojka. V drugem delu se je srečanje razvilo v družabno srečanje.
T.L.
O zaposlenosti in brezposelnosti
Brezposelnost v Zasavju
Zasavje - Med aktivno prebivalstvo občine štejejo zaposleni v gospodarstvu in negospodarstvu, zaposleni pri zasebnikih in samozaposleni (zasebniki, svobodni poklici, kmetje), ki tvorijo skupaj delovno aktivno prebivalstvo, med aktivne pa sodijo tudi registrirano brezposelne osebe.
V Hrastniku je bilo konec lanskega leta4.266 aktivnega prebivalstva, od tega 3.794 delovno aktivnega in 472 registrirano brezposelnih. V gospodarstvu jih je delalo 3.072, v negospodarstvu 393, pri zasebnikih 128. Zasebnikov je bilo 142, v svobodnih in drugih poklicih 26 in 33 kmetov. V Trbovljah je bilo 9.406 aktivnih prebivalcev, 8.212 delovno aktivnih in 1.194 registrirano brezposelnih. V gospodarstvu je bilo zaposlenih 6.218, v negospodarstvu 1.228, pri zasebnikih 329. Zasebnikov je bilo 322, v svobodnih in drugih poklicih 56 in 59 kmetov. Zagorje je štelo 6.064 aktivnih prebivalcev, od tega 5.178 zaposlenih in 886 brezposelnih. 3.432 jih je bilo zaposlenih v gospodarstvu, 612 v negospodarstvu, pri zasebnikih 389. Zasebnikov je bilo 477, v svobodnih in drugih poklicih 27 in 241 kmetov.
Stopnja brezposelnosti je bila ob koncu lanskega leta v Hrastniku 11,1, v Trbovljah 12,7 invZagorju 14,6 odstotna. V ljubljanski regiji je najnižja stopnja brezposelnosti v občini Center (Ljubljana), meri 2,5 odstotka, naj višja pa je v Ribnici, 25,7 odstotna. V primerjavi z letom 1994 je lani brezposelnost v Zasavju padla. V Hrastniku za 4,3, v Trbovljah za 7,3 in v Zagorju za 13,1 odstotek.
Zaposlovanje tujcev
Zakon o zaposlovanju tujcevje stopil v veljavo 18. julija 1992. Določa pogoje za pridobitev osebnih delovnih dovoljenj in delovnih dovoljenj na vlogo delodajalca. Zavod za zaposlovanje dosledno upošteva določilo 5. člena, ko gre za novo zaposlovanje tujcev in ob tem preveri pripravljenost in ustreznost vseh domačih kandidatov ter šele na osnovi tega predhodnega postopka odloči o izdaji delovnega dovoljenja.
Lani je bilo v območni enoti Ljubljana, kamor sodi tudi Zasavje, izdanih 8.471 delovnih dovoljenj, od tega 46 osebnih, ostali so bili na vlogo delodajalca. Od tega je bilo 5.198 obnovljenih in 178 pogodbenih.
Večino delovnih dovoljenj je bilo izdanih za delavce z območja bivše Jugoslavije. To so predvsem gradbeni delavci in prodajalci sadja in zelenjave. Manj jih je prihajalo iz bivše Sovjetske zveze, Romunije, Bolgarije, Velike Britanje, afriških držav - barske plesalke, baletniki, trenerji, operni pevci, prevajalci, v večini so zaključili študij v naši državi, pa se želeli tu zaposliti.
Območna enota za zaposlovanje je lani največ dovoljenj izdala za delo v gradbeništvu, sledi delo v trgovini in gostinstvu, zdravstvu, kulturi, vzgoji in izobraževanju.
Tuji delodajalci raje zaposlujejo tujo delovno silo. Ti so cenejši kot domače brezposlene osebe, saj prihajajo iz okolja, kjer vlada gospodarska kriza, politični teror ali vojna in so zato pripravljeni delati pod nenormalnimi delovnimi pogoji in za minimalno plačo.
Konec lanskega leta je bilo na območju ljubljanske regije zaposlenih 12.059 tujcev z veljavnimi delovnimi dovoljenji, 968 ali 8,7 % več kot leto prej. Med zaposlenimi ljubljanske regije je bilo tako konec lanskega leta 5 % tujcev.
Kako je bilo lani v zasavskih občinah? V Hrastniku so izdali eno osebno in 44 dovolj enj na vlogo delodajalca. Od teh je bilo 35 obnovljenih. V Trbovljah so izdali dve osebni delovni dovoljeniji, 269 pa na vlogo delodajalca, od tega je bilo 144 obnovljenih. V Zagorju pa so izdali eno osebno delovno dovoljenje za tujca, 65 na vlogo delodajalca, od tega je bilo 48 obnovljenih.
Potrebe so manjše
V ljubljanski regiji, kamor sodi tudi Zasavje, je bilo lani razmerje med številom potreb po delavcih in številom brezposelnih 1:9. Po stopnjah izobrazbe pa je bilo to razmerje naslednje:
I. stopnja - 17 brezposelnih oseb na potrebo . II. stopnja - 5 brezposelnih oseb na potrebo . III. stopnja - 12 brezposelnih oseb na potrebo . IV. stopnja - 9 brezposelnih oseb na potrebo . V. stopnja - 12 brezposelnih oseb na potrebo . VI. stopnja - 5 brezposelnih oseb na potrebo . VB. stopnja - 3 brezposelne osebe na potrebo Ob velikem številu brezposelnih in majhnim povpraševanjem so izstopali poklici: delavec brez poklica, pomožni delavec, ročni embaler, pomožni usnjarski delavec, ročni obdelovalec kovin, tehnični risar, industrijski oblikovalec, usnjarsko-krznarski tehnik, kemijski, papirniški, veterinarski tehnik, avtomobilski klepar, avtomehanik, RTV mehanik, krojač in ročni stavec. (IL)
Predstavitev in slovo
Letošnji šmarski osmošolci, bilo jih je 81, so se poslovili od osnovne šole 15. junija. Osrednja slovesnost, na katero so povabili tudi starše, je potekala v dvorani domačega kulturnega doma, kj er so prejeli spričevala, pohvale in priznanja ter izvedli priložnostni kulturni program, valeto pa so organizirali v šolski avli.
Ob 330 letnici šolstva v kraju se je Osnovna šola Šmartno prvič predstavila v Šolskem epicentm na Mestnem trgu v Ljubljani in sicer s projektom" Šmartno nekdaj in danes", ki so ga izvajali učenci predmetne stopnje skozi vse šolslo leto. Poleg razstave in kulturnega programa so izdali še literarno glasilo "Odmev" in Vodnik po gozdni učni poti na Slatini, ki sojo uredili že lani, ko so organizirali tridnevno naravoslovno šolo, kjer so sodelovali učensci vseh matičnih šol v občini.
B.Ž.
Razgovor s Potrčem
Združena lista socialnih demokratov iz Hrastnika je pred dopusti in počitnicami organizirala pogovor s poslancem Miranom Potrčem, ki bo danes (četrtek) ob 18. uri v dvorani Poslovno- stanovanjskega objekta v Hrastniku.(IL)

RENT - A - CAR, AVTOKLEPARSTVO, AVTOVLEKA, AVTOLIČARSTVO, PRODAJA BARV
Roman Kržišnik Selo 65, Zagorje, Tel: 0601/63 399
Nudimo vam hitre in kvalitetno opravljene storitve z uvoženimi materiali. Ličarska priprava suhi sistem in ličenje v peči. V času popravila popust pri Rent a car-ju:
* osebna vozila * kombi za prevoz potnikov in blaga
M MARUTI 0%
MARUTI
MARUTI 800 DX - MESTNA ZVEZDA DODATNA OPREMA: KLIMA NAPRAVA, CENTRALNO ZAKLEPANJE, ELEKTRIČNI POMIK STEKEL, ALARM_____________________________________________
Pooblaščeni prodajalec
GRIČAR d.o.o., Potoška vas NH, Zagorje ob Savi, tel.: 65-200,62-063.
KRTDITI R+1I% SIAM NOVO POSREDNIŠKA PRODAJA P00BIAŠČENI SERVIS
AVTOSERVIS RAZPOTNIK Cesta 20 julija 26, tel.:0601/61-246
UGODNA PONUDBA BOSCH PROGRAM, AKUM0LAT0RJI, BRISALCI, FILTRI, SVEČKE AVTOALARMI BOSCH.
AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575
AVT0AKUSTIKA ZNANIH PROIZVAJALCEV
KENVOOD
ffi PIOMEER
_ _
i^padstar
AUTO HI-FI
m BLAUPUNK
NUDIMO TUDI MONTAŽO! UGODNE CENE, TUDI NA KREDIT!
Delovni čas: 9.00 - 12.00 15.00 - 19.00 sobota: 9.00 - 13.00

TRBOVLJE
frg svobode I lo, 61420 Movlje tol.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, Iok +386 601 26 228
na
Seja oltčinskcijn sveta Zagorje ali Savi
V četrtek, 22. junija, je na 6. redni seji Občinskega sveta Zagorje svetnike najbolj razburilo poročilo predsednika komisije za spremljanje procesov zapiranja rudnika Zagorje Vladimirja Kojnika. Kojnik je dejal, da če se bo zapiranje nadaljevalo v tej smeri, se bo zgodovinska priložnost občine za njen razvoj sprevrgla v pravo katastrofo. Svetniki so v drugi obravnavi sprejeli predlog proračuna občine Zagorje. Pri obravnavi predloga Poslovnika občine pa seje zapletlo in predsednik občinskega sveta Janez Vovk je sejo zaradi nesklepčnosti zaključil.
Andrej Dolšina, SKD, je zahteval pisni odgovor na vprašanje, kako se izvaja zakon o denacionalizaciji, kako in kje se zatika.
Alojz Pavlovič, SDSS, pa j e zahteval odgovor glede usode zagorskega bivšega Sokolskega doma in ali se bo mala športna dvorana res spremenila v učilnico Gostinske šole. Zanimalo gaje, ali bodo stavbo vrnili v last Sokolskega društva.
Vladimir Kojnik je v svoji predstavitvi dela komisije za spremljanje procesov zapiranja rudnika dejal, da je občinski komisiji v veliki meri preprečen dostop do pomembnih informacij in jim to onemogoča delo. Na začetku je bil strateški cilj razvoj Zagorja in Zasavja, sedaj je
vsem cilj samo še zaprtje rudnika. Premoženjska delitvena bilanca je nesprejemljiva za Zagorje, prav tako niso razvidni zahtevki o povzročeni škodi in vplivi, ki jih bo dolgoletno rudarjenje imelo na mesto še v prihodnosti. Premoženje, ki naj bi bilo predmet lastninjenja, seje brezplačno preneslo na državo, je dejal Kojnik. Občina bi morala zahtevati, da z njimi sama razpolaga in so v njeni lasti. Občina ima pri odločitvah premalo pomembno vlogo in veliko se zgodi mimo nje, čeprav bodo odločitve pomembno vplivale na njen nadaljni razvoj. Zapiranj e rudnika bi bila lahko zelo dobra priložnost za razvoj občine, vendar se vse odvija v obratno smer. Bližamo se kritični točki, ki bo za Zagorje
katastrofalna.
Občina bo tista, ki bo nosila vse posledice zapiranja rudnika, je dejal Kojnik, vendar ji v pogajanjih ni uspelo uveljaviti svojih interesov.
Rihard Majcen, SLS, je dejal, naj občina zaposli strokovnjaka, ki bo skrbel za interes občine pri zapiranj u rudnika in dane bodo stvari več uhajale mimo njih.
Tomo Garantini, ZLSD, pa je bil mnenja, da je občina najšibkejši partner poleg vlade in Rudnikov rjavega premoga Slovenije. Svetnike je opozoril, daje interes tako RRPS kot države, da bi se znotraj občine vnesel prepir, namesto da bi se skupaj lotili reševanja nastalih problemov. Občinski svetniki naj dobijo pismeno gradivo in ga obravnavajo na prihodnji seji. Dejal je, daje napačno, ker ima občina v tej igri najšibkejšo vlogo.
Predsednik občinskega sveta Janez Vovk seje zavezal, da bo v juliju sklical izredno sejo na temo zapiranja rudnika Zagorje.
BarbraRenčof
"l> me	ne vara,..."
V ponedeljek seje 25 članov občinskega sveta v Trbovljah sestalo na 6. seji. Dnevni red ni bil pretirano dolg, točka o občinskem proračunu pa jedalaslutili, da bodo razprave dolgein zahtevne. Razprave so tokrat bile dolgotrajne, vendar ne zaradi proračuna.
Za točko o določitvid nevnega red a so porabili pol ure. Svet še vedno dela po začasnem poslovniku (kar ni nič narobe), na seji pa naj bi sprejemali osnutek stalnega akta. Svetnica Aleksandra Forte, SDSS, je ugovarjala zapisniku iz prejšnje seje oziroma sklepu, ki daje delovno gradivo za poslovnik v javno obravnavo, kar ni bilo v skladu s točko za ponedeljkovo sejo, ki že predvideva obravnavo osnutka, delovno gradivo pa ni bilo dopolnjeno na osnovi vseh pripomb, ki so jih svetniki posredovali. Ob tem pa je bila v prvi vrsti izpostavljena tehnična pomanjkljivost na sejah sveta. Trboveljski svet namreč nima urejenega ustreznega zvočnega snemanja sej in zapisnik brez magnetograma je nerealen odraz razprav in sklepanja na sejah. Svetnica Fortejeva je dejala, da so na ta način seje ilegalne, saj skrajšani zapisnik ne vsebuje razprav, ni pa naknadno mogoče dokazati, ali je bil sklep sprejet kot je zapisano in ni mogoče ugotavljati spornosti zapisnika. Po mesecu dni od ene do druge seje pa je spomin posameznih svetnikov različen. Še en dokaz, kako je nov svet prejel od prejšnje skupščine slabo doto in kako je proračun izpraznjena malha, v kateri za tehnični razvoj ni denarja. Brez te nujnosti pa beži dragocen čas, kvalitetna odslikava pomembnega odločanja in žal tudi medsebojno zaupanje. Svetniki so umaknili z dnevnega reda osnutek poslovnika,
statutarna komisija pa bo do naslednje seje pripravila ustrezno gradivo.
Tudi pri točkiodgovori napobude in vprašanja svetniki niso bili zadovoljni. Na odgovore vse predoiogo čakajo, mnogi od tistih, kijih dobijo, pa so dani na stihijski in slučajni način, premalo so strokovni, preveč nedoločni. Ta težava je odraz nezasedenih strokovnih delovnih mest v občinski upravi, slabe povezave med upravo občine in upravno enoto države, morda pa je to tudi odraz stare navade o ignoriranju s strani različnih strokovnih služb različnih dejstev, ki žulijo občane, rešitve pa so po vezanez denarjem, ali pa tudi ne. Brez denarja bi namreč lahko bili na papir dani odgovori o tem, kako poteka javna dražba za dom na Vrheh, kaj je z gradnjo cerkve v Trbovljah, zakaj je bila prijava na razpis za demografsko ogrožene tik pred zdajci, zakaj invalidi na platoju pred pokopališčem že 25 let čakajo na nekaj centimetrov dvignjenega prostora, da bi lahko stopili iz avtobusa in vanj vstopili brez znanih muk, kakšna je bila delitev sredstev pri poplavah in komu je bil dan denar, zakaj v Trbovljah še ne pobirajo parkirnine... Še bi bilo mogoče naštevati.
Točko o proračunu so svetniki zaključili v borih desetih minutah. Alije bilo gradivo dobro pripravljeno in predhodno pretehtano (zelo pregledno inrazumljivoje bilo), ali so bili svetniki utrujeni od prejšnjih razprav, ali pa znano dejstvo o revnem denarju in zaprtem proračunu ter o visokih obveznostih izobčinskihobveznicjemlje voljo za razmišljanje porabnikom in svetnikom, je morda nepotrebno razglabljanje. Dejstrvo je, da se bodo morali od hod ki uskladiti s prihodki, pa kolikor bo že pri tem treba zategovati pasove.
Nova občina je naslednica zamujenega bogastva in njeni upravitelji bodo svoj krog tekli čez številne ovire, pred katerimi, vsaj upati gre, naj ne bi omagali. Na proračunski tehtnici je milijarda in 223 milijonov tolarjev, dolgoročni krediti občine pa znašajo 321 milijonov.
V točkivolitve in imenovanja so svetniki dali soglasje k imenovanju Marije Žnidaršič za ravnateljico OŠ Ivan Cankar, Mire Kmetič za ravnateljico OŠ Tončke Čeč in Marinke Bučar za ravnateljico Vzgojno varstvene ustanove. Soglasje za direktorja Delavskega doma Zagorje je dobil Stane Govejšek, vendar do uskladitve aktov te ustanove. Za predsednika upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč je bil imenovan Jurij Kolenc. Svetnik Samo Fakin, LDS, pa je sporočil, da nepreklicno odstopa s funkcije svetnika, kot razlog je navedel službene obveznosti in zdravstvene težave. Sprejetje bil tudi sklep o nadomestilu za delo predsednika in članov sveta ter posameznih komisij. Za leto 1995 ta postavka pomeni 3 milijone tolarjev. Svetnik Franc Malgaj, Lista obrtnikov in podjetnikov, je predlagal, naj se svetniki tej nagradi odpovedo v humanitarne namene. Svetniki se bodo o tem dejanju odločali posamično.
Ob koncu seje so svetniki še dopolnili letni koledar prireditev, sprejeli so sistemizacijo delovnih mest na občinski upravi in določili datum naslednje seje. Ta bo 10. julija, namenjena pa bo izključno komunalni problematiki.
Ivana Laharnar
in
llrema iBtMlla
zdravstveni dom eden zadnjih v Sloveniji, ki še ni imel ultrazvočnega aparata Za konec je eden od voznikov rešilnih vozil sedel v reanmobil in z vključeno sireno dodal piko na i slavnostni predaji.
Petek, 23. junija, je bil deževen in nič kaj primeren za slovesnost na prostem. Sicer pa so bile letos vse svečanosti ob Dnevu državnosti "blagoslovljene" z dežjem.
Torej ob 19. uri se je v avli hotela Medijske Toplice zbralo kar nekaj Zagorjanov, pa tudi zasavskih sosedov ni manjkalo. Sodobno opremljeno reševalno vozilo je bilo parkirano zunaj, da so si ga gostje med nestrpnim čakanjem premiera lahko ogledali. Petnajst čez devetnajsto je dr. Janez Drnovšek prispel, sicer brez Arturja, vendar s tistim nepogrešljivim "filmskim" nasmeškom. Pevci skupine Izvir so se razvrstili pod podaljšano streho pri vhodu v hotel in s pesmijo naznanili pričetek slovesnosti. Morda so bili krivi premraženi prsti, da nihče ni zaploskal. Ko je pred zbrane stopil župan Matjaž Svagan in podelil priznanja zahvale GIP Betonu iz Kisovca, podjetju IBT PIN iz Trbovelj, Vodnemu gospodarstvu iz Ljubljane, Cestnemu podjetju in Podjeteju za urejanje hudournikov iz Ljubljane ter Liberalni demokraciji Slovenije, so ploskali vsi. Županje Zdravstvenemu domu predal še ultrazvočni aparat in sodobno opremjeno reševalno vozilo Reanmobil. Direktorica Zdravstvenega doma Danica Slapar se je ob prevzemu zahvalila vsem, ki so pomagali pri nakupu aparata, sploh občini Zagorje, ter povedala, kako pomembna je ta pridobitev. Nosečim ženam ne bo več treba hoditi na ultrazvočne preiskave v Trbovlje ali v Ljubljano. Sicer pa je bil zagorski
Tatjana Polanc Foto:Tomo Brezovar
Zagorjani so prav na poseben način proslavili Dan državnosti. Že drugo leto so organizirali Pohod za zlati znak Piramide in Tek na Prvine za pokal Euroforuma. Samih pohodnikov je bilo preko 140, medtem ko je bilo tekačev precej manj, vreme pa prav njim ni bilo naklonjeno. Start pohoda in teka je bil na ploščadi pred muzejem v Zagorju. Pot je pohodnike in tekače vodila na Vinski vrh, skozi Zavine, proti gradu Gamberg in Čemšeniku. Ko so pohodniki in tekači prispeli na cesto Zagorje - Čemšenik, pa se je njihov pot ločila.
Pohodniki, ki so startali od 8. do 10. ure, so pot nadaljevali proti postaji tovorne žičnice na Razboru. Potem pa v strmo pobočje prelepe Cemšeniške planine, v koči so dobili tretji kontrolni žig. Pot jih je po isti poti vodila v dolino, le daje bil cilj na Prvinah in ne v Zagoiju.
Tekači so startali ob deseti uri in najhitrejši so si lahko že po manj kot eni uri privoščili počitek na Prvinah. Na cesti proti Čemšeniku so pustili pohodnike, da so šli svojo pot, sami pa so po asfaltu tekli do Čemšenika in nato po cesti vse do Prvin. In ker jc bil tek tekmovalnega značaja, poglejmo, kdo so bili najhitrejši. Absolutni zmagovalec je bil Mariborčan Igor Šalamun, kije pot pretekel v 50 minutah in 39 sekundah in je za svoj trud prejel lepo nagrado: 70.000 tolarjev in vikend paket za dve osebi v Medijskih Toplicah, drugouvrščeni Hrvat Drago Paripovič je za njim zaostal 46 sekund in dobil nagrado v vrednosti 40.000 tolaijev, tretjeuvrščeni Jože Čeh je zaostal natanko dve minuti, za trud pa je prejel nagrado v vrednosti 20.000 tolaijev. Nagade je omogočil generalni sponzor teka Euroforum. Med ženskami je bila najhitrejša Marija Trobec iz Polhovega Gradca in je prejela 20.000 tolaijev, poleg tega pa bo lahko cel teden uživala v Medijskih Toplicah še z nekom, ki ji je pri srcu, za slabi dve minuti je zaoslalaOlga Grm, ki bo lahko čez vikend
uživala lepote Medijskih Toplic, prejela pa je še 10.000 tolaijev, tretja pa je bila z dobrimi šestimi minutami zaostanka Trboveljčanka Heda Kotar, ki si je pritekla praktično nagrado Slovenijašporta v vrednosti 15.000 tolaijev.
Kljub temu, da se je nekaj tekačev izgubilo nekje na poti, tehnični direktor Radovan Skubic pravi, daje bil tek za razmere, v katerih je bil organiziran, uspešen, v prihodnje pa bodo morali tudi na Športni zvezi v Zagoiju kaj postoriti, da neljubih napak ne bi več ponavljali.
Barbara Kus
#!Efis(C

Odgovor na odprto pismo gospoda Franca Odlazka
Spoštovani gospod Franc Odlazek!
Zahvaljujem se Vam za Vaše poglede glede škode, ki jo je leta in leta povzročalo rudarjenje na področju Krajevne skupnosti Franc Farčnik in ki ste jih opisali v odprtem pismu v 23. številki Zasavca z dne 22. 6. 1995. K temu bi želel pridati nekaj dodatnih informacij.
Pismo, ki sem ga naslovil krajanom Pintarjeve ulice, ni imelo le namena krajane informirati, da se je koncesionar za izgradnjo plinovodnega omrežja v Zagorju, Slovenski plinovodi d.o.o., odločil, da zaradi vplivov rudarjenja na tem delu KS Franc Farčnik ne bo gradil plinovodnega omrežja, temveč tudi krajanom pokazati in dokazati, da jim občina skuša v okviru objektivnih možnosti (kar pomeni, da se spoštujejo predvsem varnostni razlogi) izboljšati pogoje življenja in jih v tem smislu vsaj približno izenačiti z ostalimi prebivalci Zagorja, Kisovca in Izlak.
Z veseljem tudi ugotavljam, da smo vsi skupaj ob pričetku zapiranja Rudnika Zagorje spoznali, do kod so in še vplivajo posledice rudarjenja. Ob procesu zapiranja rudnika se bomo trudili, da se v program zapiranja vključi tudi sanacija vseh objektov, prizadetih od rudarjenja, saj bomo le na ta način Zagorjani lahko dobili svojo moralno in materialno satisfakcijo za več kot 240-letno rudarjenje, ki je poleg kruha številnim rudarskim družinam prineslo tudi degradirano okolje in škodo
na številnih objektih. Številne zahteve za sanacijo posamezni h objektov in prizadetih zemljišč smo na RRPS že posredovali in nanje pričakujemo odgovor. Hkrati bi na Vas tudi apeliral, da za uveljavljanje Vaše pravice uporabite tudi sodno pot, saj bi Vam in Vašim sokrajanom moral rudnik iz naslova rudarske škode povrniti nastalo škodo na Vaših objektih. Pri tem občina podpira Vaše zahteve in Vam bo v vaših prizadevanjih stala ob strani. Pravn a podlaga za Vaše zahteve je po mojem mnenju Odlok o ureditvenem načrtu za sanacijo območij Ruardi - Čilenca, Orlek in Podstrana, pridobivalnega prostora Rudnika rjavega premoga Zagorje ob Savi.
Seveda razumem, da tudi ta moj odgovor ne bo takoj pri nesel tistega, kar upravičeno zahtevate, vendar pa je to sporočilo, da iskreno želimo, da skupaj z Vami, krajani KS Franc Farčnik, dosežemo povračilo za prizadeto škodo in da v okvim možnosti, ki jih ima Občina Zagorje ob Savi, naredimo življenje v tej krajevni skupnosti prijaznejše in bogatejše.
Župan Matjaž Švagan

Srečanje članov simpatizerjev SKD v Zasavju
Tovrstna letna srečanja postajajo že prava tradicija. Letos so se člani in simpatizerji SKD v Zasavju zbrali v soboto, 17. junija na Dobovcu. Organizator je bil OO SKD Trbovlje. Srečanje se je pričelo ob 9- uri s kulturnim programom ženskega pevskega zbora Dobovec in harmonikarja Matjaža. Sledil je nagovor predsednika OO SKD Trbovlje, g. Marjana Peršaka in Toneta Ciglerja. Nekaj zaključkov delovnih skupin: več strpnosti vsepovsod, tudi pripadnikov krščanskega kulturnega prostora do drugače mislečih - boj za življenje ne pozna kompromisov -več sorodnih tem, ki bogatijo osebnost, itd.
Na politični tribuni so uvodoma spregovorili: predsednik OO SKD Trbovlje - o aktivnostih občinske krščanske demoracije; predsednik regionalne SKD Bojan Rus - o problematiki koordinacije; svetnik OO SKD Trbovlje Tone Naglič - o povezovanju s sorodnimi strankami. Popoldne so se udeleženci srečanja zbrali na pikniku, kasnje pa še na evharistični daritvi, posvečeni domovini.
Sporočilo srečanja, ki ga ob tej priliki želim posredovati sodržavljanom je: več strpnosti, razumevanja obenem pa odločni naprej v novo kvaliteto: moralno socialno in gospodarsko, da bo Slovenija zares moderna evropska država še bolj pa pristna domovina sedanjemu in prihodnjim rodovom.
Ob njenem rojstnem dnevu tudi vsem vam: vse najboljše!
M.P.
Javni vprašanji županu Zagorja
Ni mi vseeno, kako in v kakšnem mestu živim. Ker si na vprašanja, ki se mi postavljajo, zaradi že predolgo trajajoče neurejenosti ne znam odgovoriti sama, stanje pa se na tem področju razvija le na slabše, postavljam vprašanje vam in pričakujem vaš odgovor:
1.	Ali je Zagorje določeno za tisto mesto, skozi katerega mora peljati ves tranzitni promet v Ljubljano in Celje (preko Trojan)? Kako to, da ta promet ne gre mimo Zagorja po zasavski cesti? Menda je pred Litijo postavljen znak, ki tak promet prepoveduje. Kdaj naš center mesta ne bo več obremenjen z najtežjim prometom, ki za sabo pušča veliko število posledičnih pojavov?
2.	Od avtobusnega postajališča pri Košenini proti tržnici pešec ne more varno hoditi, ker je pločnik tako pri gostišču Konj kot pri avtohiši Mikolič popolnoma "zaparkiran". Polge tega je pločnik uničen na mnogih krajih. Ob deževnem vremenu je na njem polno luž in blata, ob suhem pa peska in prahu. Kdaj bodo pločniki v tem predelu mesta urejeni tako, da bodo varni in primerni za hojo?
Lep pozdrav!
Občanka Nada Pušnik
Nataša Eberlinc
Zalam
narave
Staranje je biološki proces, kateremu se noben človek, niti katerokoli drugo živo bitje na tem planetu ne more izogniti, pa naj bo človek bogat ali reven, bel ali črn, razumen ali predrzen, dober ali slab. Dovolj je le, da mu uspe priti do mejne črte tistih let, ki nekako rečemo "Dober dan Abraham". Takrat se biološki proces prične aktivirati v duši in telesu. Hitrost tega procesa pa je odvisna od posameznika, koliko seje ta pripravljen upirati počasnemu a neustavljivemu upadanju človekovih življenjskih funkcij in z njimi njegove navade, ambicije in želje. To je in bo vedno neizbrisen zakon narave, trd in neusmiljen, pa kljub temu tako blagodejen, da je v vsakršno obdobje človekovega življenja vstavil smisel in z našo pomočjo tudi srečo. Spoznanje te resnice je vselej boleče. A kot vsako grenko resnico je dobro tudi njo naglo sprejeti in živeti, kot da je nekaj povsem naravnega. In tudi je povsem naravna. Naj nas torej ne žalosti in potre spoznanje o našem staranju, o naši minljivosti, kajti že nekočje John Donne zapisal misel, ki je v meni sprožila veliko razmišljanja. Citiram: " Noben človek ni Otok, povsem sam zase; vsak človek je kos Celine, del kopne zemlje; če Morje odplavi grudo prsti, je Evrope manj, prav tako kakor je bil Rtič, prav tako, kakor daje bilo Posestvo tvojih prijateljevali tvoje lastno; ob smrti vsakega človeka je mene manj, zakaj včlanjen sem v Človeštvo: in zato nikar ne pošiljaj vpraševat, komu zvoni: zvoni TEBI." Konec citata.
Kako se upreti procesu staranja? Imejte v'eliko dobre volje, čeprav ne gre vse tako, kot bi moralo in kot si želite. Premagajte v sebi slabo voljo, žalost, zavist, jezo. Že s tem, da ste del Človeštva in da živite človeku dostojno življenje v naši majhni državici, naj vas navda z zadovoljstvom in voljo, da še postorite vse tisto, kar morda niste in si ne želite. Nikoli ni prepozno in nikoli nepomembno, če to res hočete.
Če ni nikogar, ki bi mu želeli ugajali ali nikogar, ki bi vas opazil, se uredite in negujte zase. Saj venda r morate najprej ugajati sebi, da boste s tem lahko ugajali drugim. V letih po Abrahamu je izdajalska koža, še posebno na izpostavljenih delih telesa, obrazu, vratu, rokah, brezobzirna do nas. Potrebno ji je pomagati. Koža postaja tanjša, zarodna plast izgublja sposobnost proizvajanja novih celic, s tem se obnavljanje kože precej upočasni. Starostne gube, ki se pojavijo najprej na koži obraza, vratu, rokso v glavnem posledice neelastičnosti kože, katera nima več sposobnosti prilagajanja. Na začetku se koža stara neopazno in znake utrujenosti ne opazimo naenkrat. Z ustrezno kremo nadomestite izgubljeno maščobo in vlago v koži. Privoščite si kuro z ampulami, ki vsebujejo koristne učinkovine v tekoči obliki. Le te pospešujejo prekrvavitev in s tem preskrbo s kisikom, spodbujajo presnovo in dovajajo koži snovi za regeneracijo. Takšna kura naj traja osem do deset dni. Prav tako so nepogrešljive tudi maske za napenjanje kože. In ne le koži, tudi celotnemu organizmu morate posvetiti več pozornosti.
Semsodijo: pravilna prehrana, dobraprebava, zadostno spanje, telesna aktivnost v mejah zdravega in psihična svežina. Nikar ne skušajte živeti tako, kot bi hoteli v ta leta strniti vse telesne aktivnosti, ki ste jih vpreteklosti zanemarili. Živite tako, da vam bo prijetno.
Katarina Lavš
Vsi dninami vsi
enakopravni
Devetega oktobra 1993 sopredsedniki in predsedniki vlad držav članic Sveta Evrope na Dunaju sprejeli skupno deklaracijo,v kateri so izrazili svoje ogorčenje nad "poplavljanjem rasizma, ksenofobije in antisemitizma, vedno večjo nestrpnostjo, naraščanjem števila nasilnih dejanj, predvsem do migrantov in imigrantov, terponižujoč in diskriminalen odnos, ki to dejanje spremlja." V Dunajski dekla raciji se države zavezujejo, da bodo poostrile zakone in s tem obvarovale ljudi pred diskriminacijo. Gre predvsem "za nujen klic vsem evropskim narodom, manjšinam in posameznim državljanom, naj se odločno vključijo v boj proti vsem oblikam nestrpnosti in aktivno sodelujejo pri izgradnji evropske družbe, ki bo temeljila na vrednotah demokracije, strpnosti in solidarnosti."
Tudi v Sloveniji se vključujemo v akcije za strpnost, ki poteka pod geslom Vsi drugačni vsi enakopravni. Ko sem minuli mesec prek radijskih sprejemnikov govorila o strpnosti in nestrpnosti, o tolerantnosti in netolerantnosti, pa o drugačnostih, kijih marsikdo od tistih t.i. "normalne" večine težko prenaša in nenazadnje o solidarnosti med ljudmi, je že naslednje jutro poklicala gospa Novakova. Zanimivo, kadarkoli se kdo huduje nad mojimi razmišljanji, se skoraj pravilom predstavi s priimkom Novak ali Kovač. Veste, koliko Novakov in Kovačev je v Sloveniji? Samo v ljubljanski omrežni skupini 061 jihje blizu petsto... No, toje že druga zgodba. Gospa, ki se je predstavila kot Novakova, seje razburila. Razburila zato, ker meni, da pretiravam s pisanjem, govorjenjem in objavljanjem televizijskih prispevkov, ki govorijo o strpnosti. "Mar hočete s tem povedati, da smo Slovenci nestrpni? Še preveč smo strpni. Kar poglejte okrog sebe! Vsijužnjaki imajo boljše pogoje kot naši ljudje, prej dobijo službo, in to dobro plačano, naša mladina pa
ostaja na cesti."Še in še seje razburjala in me poučila, da je način
razmišljanja kot je moj, dokaz slabega odnosa do svoje domovine, naroda, jezika. Vsekakor ima gospa Novakova, ki je konec koncev lahko tudi Flikflakova, vso pravico, da misli drugače kotjaz, ki sem prepričana, da Slovenci še zdaleč nismo tako strpni in toleranti kol bi nekateri radi dokazali. Tudi v nas je vse polno klic, ki se lahko hitro razvijejo v nestrpnost do drugačnih in zamorijo plodove strpnosti. Tudi zato pišem, govorim, delamprispevke o teh občutljivih vprašanjih. Saj bi radi v Evropo? Evropa pa... vsaj deklarativno vztraja na vrednotah demokracije, strpnosti in solidarnosti. Kakršnakoli že je ta Evropa, bo novincu preštela vsako dlako, preden bo rekla "vstopi".

Občina Hrastnik
Pot Vitka Pavliča 5 61430 Hrastnik
Spoštovane občanke in občani Hrastnika! OB 3. JULIJU
PRAZNIKU OBČINE HRASTNIK
Vam čestitava in želiva prijetno praznovanje. V počastitev praznika je organiziranih več kulturno športnih in zabavnih
prireditev z namenom, da se jih v čim več jem številu udeležimo.
Upava, da bomo z uspešnim sodelovanjem nas vseh dali svoj prispevek k lepši skupni prihodnosti naše občine!
Predsednik Občinskega sveta Občine Hrastnik
Marjan DOLANC
Župan
Občine Hrastnik
Leopold GROŠELJ
Hrastnik	Dol
Prireditve ob 3. juliju, prazniku Občine golo
Hrastnik	ob 19. uri - zabavna prireditev v KS Turje - Gore
petek, 30. junija
ob 15. uri - otvoritev stanovanjsko-poslovnega objekta Ojstro 2 v Hrastniku
ob 17. uri - košarkarska tekma med ekipama Državnega zbora Republike Slovenije in ekipo Hrastnika ob 18,30 uri - košarkarska tekma med ekipo Pivovarne Laško in KK "GD" Hrastnik v športni dvorani na Logu ob 20. uri - zabavna prireditev "Zur s Petrom Lovšinom" v športnem parku na Logu v Hrastniku
Sobota, 1. julija
ob 10. uri - počastitev krajevnega praznika KS Steklarna s podelitvijo priznanj in z otvoritvijo doma Brodarskega društva Hrastnik
ob 14. uri - kmečke igre v KS Turje - Gore pred bivšo osnovno
Nedelja, 2. julija
ob 7. uri - pohod "100 družin v Gore" izpred spomenika borcev na Dolu
ob 11. uri - obeležitev 35-letnice obstoja Planinskega doma v Gorah z razvitjem društvenega prapora Planinskega društva Dol pri Hrastniku
ob 15,30 uri - srečanje borcev in udeležencev NOB Občine Hrastnik pred Zadružnim domom v Čečah
Ponedeljek, 3. julija
ob 19. uri - slavnostna seja Občinskega sveta Občine Hrastnik s podelitvijo občinskih priznanj v dvorani poslovne stavbe v Hrastniku
PRISRČNO VABLJENI!

B
Leopold Grošelj, župan: "Nekateri novinarji nam očitajo, da se v Hrastniku nič ne dogaja. Mi,
ki tu živimo, ugotavljamo, da temu ni tako. Prav ob prazniku občine, krajevnih skupnosti Dol in Steklarna in prazniku društev je videti, da je bilo veliko narejenega in ob tem je tudi veliko prireditev.
V	občini smo vse aktivnosti zastavili tako, da bi upoštevali določbe zakona o lokalni samoupravi. Z nekaterimi določbami tudi mi nismo zadovoljni, kajti pričakovali smo, da bo novi projekt težil k racionalnosti in učinkovitosti bodoče samouprave. Vendar ugotavljamo, da temu ni tako. Poleg tega obstoječi zakon teži k centralizaciji, s tem pa ne zasleduje osnovni smoter, ko naj bi občani čimprej uveljavili pravice, ki jih imajo v lokalni skupnosti ali državi. V občini smo sprejeli načrtovane akte in tudi pri sprejemanju proračuna za letošnje leto je bila dosežena visoka stopnja odgovornosti.
V	gospodarstvu fizični obseg proizvodnje raste, tudi izvoz, nekoliko je zmanjšano število zaposlenih in tudi brezposelnih. Ob tem pa se naša največja gospodarska družba Steklarna srečuje z gospodarskimi težavami na področju deviznega tečaja, TKI Hrastnik je v procesu zaključevanja največjih investicij v Sloveniji na področju kemije, težave so na področju pridobivanja premoga in nujna je izgradnja nove elektrarne v Trbovljah, kar bo pomenilo trdno socialno varnost za zaposlene v rudniku v prihodnje. Nismo zadovoljni s stanjem na področju gostinstva. Hotel, ki je bil zgrajen, je zaprt in pričakujemo, da bo Merkator našel rešitev. Naša usmeritev je v razvoju podjetništva, obrti, in v letošnjem letu naj bi se bodoči interesenti že odločali za vključitev v obrtno cono. V novem poslovno stanovanjskem objektu je 42 stanovanj in skoraj 200 kvadratnih metrov poslovnih prostorov. Sprejet je zazidalni načrt za Korbarjev hrib, kjer bo možnost gradnje stanovanjskih blokov in individualnih hiš, zl športno in rekreativno dejavnost, ta del pa bo tudi hortikulturno urejen.
Za področje družbenih dejavnosti so v proračunu zagotovljena sredstva za preureditev v zdravstvenem domu, za posodobitev v osnovni šoli, poskušali bomo prenoviti streho na glasbeni šoli. Zaključili bomo dve zahtevni investiciji -brodarsko dmštvo bo dobilo dmštvene prostore, septembra pa bomo začeli z rekonstrukcijo pokritega in odprtega bazena, ob tem bo tudi
končana razširitev knjižnice, ker od države pričakujemo sofinanciranje, prav tako konkuriramo za sredstva, s katerimi bi prizidali potreben objekt k vzgojno varstveni ustanovi na Rudniku. Žal pa država proračuna še ni sprejela in o teh investicijah, ki so vezane na republiški denar, konkretneje govoriti ne moremo. Konkuriramo tudi za sredstva na področju vodooskrbe, za dodatne prostore za ureditev deponije na Dolu, za ureditev sekundarnega omrežja toplifikacije in za cestni odsek v naselju Kal.
Na področju športnih, kulturnih in drugih dejavnosti smo v proračunu zagotovili nekaj več sredstev, moja in politika sveta je, da poskušamo tej zvrsti iz leta v leto v skladu z možnostmi povečevati sredstva za dejavnmost. V proračunu smo sicer sprejeli za okoli 4 milijone več izdatkov kot prihodkov, vendar pričakujemo uskladitev ob rebalansu. Tako naj bi iz 521 milijonov porabniki dobili tisto, kar je s sprejetim proračunom predvideno. S tem bomo naredili korak naprej k lepšemu in vabljivejšemu kraju."
Marjan Dolanc, predsednik sveta občine: "Šest delovnih sej sveta je pokazalo, da posebnih ločenih strankarskih interesov v tem telesu ni. Inters vseh članov je, da naredimo nekaj za dobrobit občine in da tudi upravičimo zaupanje občanov, ki so nas izvolili. Občina Hrastnik je tista, ki je že doslej delovala enotno in tudi v svetu je čutiti, da lahko vsaka sredina oziroma vsaka krajevna skupnost doseže skozi program in proračun v letošnjem oziroma naslednjih letih tisto, kar se pokaže kot potreba. Po sejah, ki so bile bolj konstitutivnega značaja, se začenja reševanje dejanske problematike. To bo ekologija, urejanje prostora, delo društev... Interese bo potrebno uskladiti in poiskati prave rešitve.
Dobro je sodelovanje z občinsko upravo in z županom. Svet občine je prava oblika odločanja. Tu se lahko vključi večje število občanov, saj je z
vplivom strank različnost interesov in videnj zagotovljena. To je pomembno tako pri sklepanju kot pri sami kontroli. Svet lahko s to svojo različnostjo najde še boljši stik s krajevno skupnostjo in iz posameznih sredin pritegne vsebino v program sveta in nekatere točke postavi v obravnavo bolj neposredno. Problemov s sklepčnostjo v Hrastniku ni bilo nikoli in s tem se
je pokazala odgovornost tistih, M so prevzemati določene naloge. Svetniki se zavedajo tudi odgovornosti pred stranko, ki jih je predlagala. Iz razprave in predlogov je razbrati, da so aktivne vse stranke, saj svetniki pridejo na seje pripravljeni in oboroženi z določenimi sklepi, ki pa niso strogo zavezujoči, pač pa dovoljujejo sporazumevanje znotraj samega sveta."
Janez Kraner,tajnik občine: "V občinski stavbi po novem delujeta dve upravi', občinska in upravna enota državne uprave, ki sta ločeni. Delo med obema je vendar povezano in je zadeve potrebno medsebojno usklajevati. Vsekakor naj občani ne bi čutili razlike med urejanjem zadev na eni ali na drugi strani. Občinska uprava je organizirana v štirih oddelkih, urad župana, oddelek za splošne zadeve, oddelek za finance in proračun ter direkcija za prostor, okolje in komunalne storitve. Vanje sodijo vsa opravila, ki jih predpisuje zakon o lokalni samoupravi, v oddelku za splošne zadeve
imamo tudi gasilsko službo, nasledstvo iz preteklosti je skupnost krajevnih skupnosti. Na občini smo ljudje, ki smo bili tu že prej, organiziranost in poznavanje problematike pa je takšno, da do zapletov pri delu ne prihaja. Trudimo se, da občanom vedno zagotavljamo usluge in dajemo odgovore na njihova vprašanja, s katerimi bodo zadovoljni. Razdelitev pa se nam ne zdi smiselna na področju urejanja prostora: do izdaje lokacijskega in gradbenega dovoljenja vodimo postopek na lokalni ravni, odločbo pa izda upravna enota. Drugo je stanovanjsko področje, kjer smo odgovorni za socialni program, za neprofitna in profitna stanovanja, upravno odločbo pa naj bi izdal delavec v upravni enoti. Vse ostalo je tako kot je bilo prej in občanu razlik ne čuti. V najbližji prihodnosti bomo morali zapolniti sistemizirana delovna mesta, saj kadrovsko še nismo zadostno popolnjeni na področju urejanja prostora, gospodarskem in pravnem področju."
Vsi trije predstavniki občine Hrastnik ob čestitki vabijo občane na številne prireditve in srečanja ob prazniku, kjer bo dovolj možnosti za ogled tistega, kar je občini v zadnjem času uspelo doseči. To pa je tudi priložnost za druženja vseh, ki bivajo v istem kraju, se poznajo, da se spoznajo, pokramljajo in se skupaj poveselijo.
Ivana Laharnar

Dan za trboveljskim občinskim praznikom je praznoval svoj 70. rojstni dan akademski kipar Stojan Batič, trboveljski rojak, sicer pa priznan in uveljavljen likovni umetnik. Kot običajno vsako leto, seje tudi letos udeležil slavnostne seje občinskega sveta ob občinskem prazniku. Ob tej priložnosti smo ga zaprosili za razgovor, v katerega je rad privolil. Klepet z rojakom, sošolcem in umetnikom velikega slovesa je bil živahen in prijeten.
predšolskih letih, saj je bilo tam, kjer sem živel, kar dosti gline. Potem, ko jeoče zaigral trgovino, kijo je sicer vodila mama, seje leta 1930 zaposlil kot nadzornik na Opekami pri Josipu Haucku. Dobil sem kredo in začetki risanja veljajo risbam s kredo. Iz gline sem oblikoval živali, škrate, tudi ljudi in še marsikaj drugega. V šoli pa, vsi smo bili nabriti.
Stojan, redkokdaj imamo priložnost za takle pogovor. Povej nekaj o svojih prvih letihživljenja, kolikor se spomniš.
Kakor si že sam povedal, sem bil rojen 2. junija 1925 v Trbovjah, materi Angeli, roj. Laznik, ki je umrla leta 1942 in očetu Ivanu Batiču, policijskemu uradniku v pokoju, rojenemu v Krašnji, ki je umrl leta 1931. Mama je imela trgovino pri Pravdiču. Živeli pa smo v hiši, ki so jo starši zgradili na parceli, kupljeni od Počivavškovib. Mamajeprinesla v zakon hči Božo, oče pa dva sinova - Janka Nanuta in Zorana Golina. Vsi trije še žive, Boža Pušnik v Trbovljah, polbrata pa v Trstu. V zakonu sem se rodil samo jaz. Dokler je trgovina dajala nekaj dohodka za preživljanje, smo živeli v že omenj eni, kasneje Medveškovi hiši, zdaj slaščičarni Kozina. Ko s trgovino ni šlo več, sva se z mamo preselila na Opekarno, naPolaj, pred vojno na Katarino oz. v Čeče na kmetijo,po domače Vrabec. Vjeseni leta 1941 sva se vrnila na Opekarno. Povsod so bile stanovanj ske razmere zelo tesne, preproste, danes bi lahko rekli, da so bile revne.
Kakšna so bila tvoja predšolska in šolska
leta? Kako si odraščal in v kakšnem okolju? Se spominjaš svojih sošolcev in učiteljev?
Kaj pa življenje z vrstniki in delovanje v odraščajočih letih?
Večina takratnih šolarjev je bila vključena v razna društva, zbore, bodisi pri Sokolu, Orlih ali socialistih. Sam sem telovadil pri sokolski mladini, pel pa sem v zboru Trboveljski slavček pod vodstvom Avgusta Šuligoja. Zelo pa so me vedno vlekle knjige. Bral sem vse, kar mi je prišlo pod roko.
Prišla je vojna. S čim si se preživljal, kaj si počel?
Omenil sem že, da sva z mamo prvo leto okupacije živela nakmetih v Čečah. Mamaje bila nepokretna -kvačkala je čipke, ki sem jih nato prodajal po dolini, da smo prišli do denarja. Sam sem imel hud odpor do Nemcev in nemške šole. Pač pa sem mnogo risal. Pri bližnjih B enko vih so imeli barvne svinčnike in sem z velikim veseljem risal naravo z jezerci, cerkvicami na gričkih. Kmečko delo pa mi ni šlo od rok. Z mamo sva se vrnila v Trbovlje. Vključil sem se kot "berlehring" v rudarsko vajeniško 5 šolo.
Zavoljo odpora do okupatorja si se kasneje vključil v NOV.
Kjer so živeli starši, tam sem živel tudi sam. Življenje je bilo težko in ni mi bilo z rožicami postlano. Odraščal sem v glavnem med rudarskimi otroki v kolonijah Žabja vas, Polaj, Njiva in še kje drugje. Vsi otroci, ki smo takrat odraščali, smo se praktično poznali, tudi midva. Osnovno šolo svaobisko vala na deški strani šole na Vodah in marsikaj smo takrat ušpičili. Po osnovni šoli sem nekaj časaobiskoval meščansko, dokončal je nisem. Med okupacijo sem se vpisal v rudarsko vajeniško šolo, kije bila v takratni Paucrjcvi koloniji. Nekaj časa sem bil zaposlen v rudniški jamomernici kot tehniški risar. Ker z direktorjem Solgruberjem nisem hotel govoriti nemško, sva bila v stalnem sporu. Prostovoljno sem šel med rudarje v jamo.
Nikoli ne bom pozabil učitelja Anteja Bega, v 1. razredu, sicer pa znanega planinca, tudi ne Jožeta Torija, starega, pa vendar pravičnega učitelja, s katerim sva bila celo nekaj v sorodu po mamini plati. Dobro se spominjam in imam pred očmi še učence Edija Kneza, Janšteretove tri pobe, Zorkotove, Erdeno ve, Bratu na, Butkoviča in druge. Rad se spominjam prav vseh.
Kdaj si se prvič srečal z glino in v katera leta sega prvo oblikovanje? Sam se spominjam, da si imel v osnovni šoli vedno polne žepe gline, iz katere si delal kroglice in j ih z leskovo šibo tudi med poukom pošiljal iz nagajivosti součencem v prve vrste.
Zdi se mi, da sem se z glino prvič srečal že v
m®C
V boj proti okupatorju sem se vključil 2. junija 1944 in bojeval sem se do konca vojne v Kozjanskem odredu. Sicer sem sodeloval z NOG že od leta 1941, zakar imam tudi priznanje. Prišel sem kot prvi partizan z zastavo v osvobojeni Maribor načelu V. bataljona Narodne obrambe, 9. maj a 1945. V Kozjanskem odredu sem deloval v kulturniški skupini, bil pa sem tudi vojni dopisnik. Demobiliziran sem bil 30. maja 1946.
Začel si s študijem kiparstva na ALU.
Na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani sem bil vpisan kot prvi študent z indeksom št. 1, jeseni leta 1945 kotizredni študent. Študiral sem v času, ko je bil rektor Božidar Jakac. Kot oficir sem obiskoval večerne tečaje.

Siviviv#

Kako si preživljal študijska leta?
Glede na to, daje mama umrla že leta 1942, sem ostal brez staršev, le s sestro Božo sem imel stalne stike in njenim sinom Henrikom. V času študija sem stanoval v Domu aktivistov v Ljubljani. Dosti sem moral delati, da sem se lahko preživljal s prvimi naročili. Štipendije nisem imel, ker je tudi ne bi vzel iz določenih razlogov. Pač pa mi je takratni ljubljanski župan Fran Albreht odobril minimalno podporo, ob upoštevanju dejstva, da nisem imel staršev. S tem mi je bila dana možnost, da sem plačal najemnino za stanovanje. Sčasoma sem si opomogel.
Začetki uveljavljanja doma in na tujem?
Kmalu potem, ko sem končal študij kiparstva na ALU v Ljubljani, sem pripravil prvo samostojno razstavo leta 1951 v Mali galeriji. Bila je ugodno sprejeta. Kmalu zatem sem bil sprejet za člana Zveze likovnih umetnikov lugoslavije, potem, ko meje presodila zvezna žirija. Z izpopolnjevanjem sem nadaljeval pri svetovno znanem kiparju Ossipu Zadkinu v Parizu. Mnogo sem pridobil, odprl pa se mi je tudi krog najbolj znanih takrtanih umetnikov kiparjev na svetu.
Kdaj si po svojem mnenju postal umetnik?
Kdaj postaneš umetnik, ugotove drugi, strokovnjaki, obiskovalci in ljubitelji likovne umetnosti. Sam sebi tega naziva ne morem določiti. Ko meje po končanem študiju na cesti vprašal znani gledališki režiser Bojan Stupica, kaj bo z menoj, sem mu dejal, da bom pač "svobodni umetnik" in da se zavoljo tega ne nameravam zaposliti. Rekelje še: "Revež, potem boš moral pa delati."
Kaj pa družina, stanovanje, atelje?
Poročil sem se z Mileno Suban leta 1949. V zakonu sta se nama rodili dve hčerki, Vesna leta 1951, kije kasenje končala šolo za oblikovanje, in leta 1957 Jerneja, kije doštudiralaumetnostno zgodovino. Obe sta poročeni in imata svoji družini. Z ženo stanujeva v Ljubljani in tam imam tudi svoj atelje.
Najpomembnejša dela, ki si jih ustvaril in kje stojijo?
Kot kipar' sem ustvaril številne spomenike. Ti stoje po krajih Slovenije, pa tudi drugod po svetu. Je pa tudi dosti plastik, srednjih in malih, v različnih materialih, bronu, kamnu, lesu, mavcu ipd. Dosti je tudi umetnin v steklu, izdelal sem tudi številne risbe. Marsikaj se da videti tudi v Trbovljah, Hrastniku in še kje v Zasavju. Nekak mejnik v mojem ustvarjanju je spomenik padlim v Logatcu. Zavoljo tega sem bil leto dni brez dela, nikjer omenjen, nekako izločen iz u stvarjalnih ku lturnih krogov. S tem spomenikom sem namreč pričel s sodobnim upodabljanjem, kar pa ni bilo po volji takratnemu ideologu Borisu Ziherlu in z njim še komu od vodilnih politikov. Ko pa sem kasneje odprl razstavo del na rudarsko - knapovsko tematiko - rudarski
ciklus, so prišli na otvoritev trboveljski rudarji v uniformah z dvema avtobusoma in mi čestitali k opravljenemu delu inrazstavi. Takrat sejeodtajal tudi CK ZKS in prižgali so mi znova zeleno luč za nastopanje v javnosti, pa tudi nekatera dela sem dobil v izvedbo.
Kaj pa članstvo v SAZU?
Pred leti sem bil tri leta zapored nominiran za članstvo v lej naši naj višji znanstveni in umetniški ustanovi, vendar nisem bil izvoljen. Naj pa ob tem le omenim, da sem leta 1960 prejel "ta velko" Prešernovo nagrado za leto 1959.
Imaš s Trbovljami še kakšne povezave? Se še počutiš Trboveljčana?
Če se le da, obiščem polsestro Božo in nečaka Henrika Pušnika. Sicer pa zelorad prihajam med znance in prijatelje. Ob takšnih srečanjih se vedno in pogosto spomnim mojega težkegaživljenjske-ga obdobja, kije bilo nekako kruto za mladeniča 16. let. Vem, da imam v Trbovljah mnogo iskrenih prijateljev, zato sem po srcu in mislih še vedno Trbovlječan.
Kako je s tvojimi likovnimi nasledniki. Gredo po tvojih stopinjah ali se odmikajo z lastnimi umetniškimi smermi?
Menim, da sem sčasoma postal nekak klasik v kiparski umetnosti. Nekaj fantov je že znanih in uveljavljenih umetnikov, v mojem ateljeju so vedno radi delali, ker sem njihovo delo cenil in ga tudi plačal. Z vsemi sem bil v najboljših odnosih. Seveda pa gre domala vsak po svoje, vsak ima svoje poglede na ustvarjalno izrazje.
Premogovništvo na našem območju usiha. Imaš ob tem kakšne posebne občutke glede na to, da si na temo rudarjev dosti ustvarjal?
Žal mi je, da se obdobje včasih izredno cenj enega in iskanega premoga izteka in nj egova pomembnost zmanjšuje. S premogom in
premogovništvom sem bil dolga leta čustveno in ustvarjalno tesno povezan. Na to temo sem tudi za Trbovlje, Hrastnik in Zagorje dosti ustvaril. Deset let sem nepretrgoma posvetil rudarjem in premogovništvu, vzporedno pa sem se ukvarjal z liriko, da sem se na ta način nekako odtrgal od rudarske tematike in vojne teme.
Ob okroglem jubileju človek nehote pogleda nazaj in ugotavlja, ali je kaj dobrega storil zase, za narod in sonarodnjake. Imaš ob tem dobre občutke?
Moram reči, da sem zares veliko ustvaril za najrazličnejše naročnike v številnih krajih. Zato imam v vseh pogledih dober občutek.
Kolikšen je tvoj opus v celoti, vključno z velikimi, srednjimi in malimi plastikami?
To pa je res zanimivo vprašanje. Sam nisem vodil evidence, pač pa so to delali umetnostni zgodovinarji. Doma pa smo ugotovili, da njihov katalog mojih del ni popoln. Moja dela ne stoje le v Sloveniji, pač pa tudi v Italiji, Nemčiji, Franciji, ZDA in še kje. Po grobi oceni sem ustvaril preko 1000 del v raznih materialih in na različne tematike. Lahko parečem, dasemopravilogrom-no fizično in umetniško delo. Pri vsem tem pa sem še risal, izdeloval grafike, delal v raznih stanovskih društvih, karmi jejemalo zelo veliko časa. Ne bo odveč, če še omenim, da so dobili s strani države v dar moja dela svetovni politiki oz. državniki tako npr. Sukamo, Indira Gandhi, av-strij ski predsednik in še kdo. Septembra letos bo v Mestni galeriji v Ljubljnai retrospektivna raz-stavamojih del, v počastitev letošnjega življenjskega jubileja. Morda bo tokrat razstavljena le desetina mojih del. Vsekakor pa bo seznam del dokazoval, da v svojem življenju le nisem bil len.
Boš morda svoj salon, Batičev salon v Revirskem muzeju v Trbovljah obogatil še s kakšnim delom?
Revirski muzej se je letos lotil adaptacijskih del na podstrešju svoje zgradbe. V teh prostorih nameravajo na novo postaviti mojo zbirko, že pred leti Trbovljam pokonjenih del in morda bom k že obstoječemu še kaj dodal. Rad bi imel Š v Trbovljah lepo, zaključeno zbirko svojih del z motom Trbovlejskim Rudarjem.
Pred kratkim je bil ustanovaljen v Trbovljah Lions klub, njegov boter ali mentor si ti? Kakšna je ta funkcija in kako sc bo v praksi pokazala?
Lions klub je nepolitična in humana organizacija, ki tudi v svetovnem merilu odigrava pomembno vlogo, saj tudi OZN praznuje Dan Lionizma. Gre predvsem za zbiranje in poklanjanje pomoči npr. slepim, invalidom, poplavljencem, prizadetim vBosni in Hercegovini. Ponosen sem, da lahko s trbovlejskim Lions klubom sodelujem in veljam kot njegov mentor.
Kaj biTrbovječanom na koncu še povedal?
Trbovljam in vsem prebivalcem te občine želim lepo prihodnost.
Tine Lenarčič
Tekmovanje gasilskih enot
V soboto, 1. julija, bo v Šentlambertu tekmovanje gasilskih enot društev iz zasavskih občin. Tekmovali bodo za memorial Jožeta Vrtačnika. Tekmovanja se bo udeležilo okoli 25 ekip, pomerili pa se bodo v vaji s hidrantom in vaji raznoterosti. Prva ekipa bo prejela prehodni pokal. Letos se zanj že tretjič potegujejo gasilci iz Elektrarne Trbovlje in če bodo zmagali, bo postal njihova last. Po tekmovanju bo v Šentlambertu družabno srečanje. Gasilci pripravljajo dobro veselico, igral pa bo znani ansambel Štirje kovači iz Slovenj Gradca. Pridite, veselo bo!
Planinsko društvo Trbovlje j e tudi letos organiziralo pohod na Mrzlico pod geslom "Sto družin na Mrzlico". Pohod je bil v nedeljo, 25. junija, z vseh strani, ne le iz Trbovelj. Letos je bil to že deseti pohod pod tem geslom. Udeleženci so se lahko zglasili pri evidenčni mizi v Planinskem domu in potrdili legitimacijo oz. izkaznico pohoda. Za vsak drugi, četrti ali sedmi pohod dobijo udeleženci pohoda spominsko značko, za desetega pa posebno priznanje. Letos so organizatorji poskrbeli tudi za balinarski turnir, kije potekal na balinišču ob domu na Mrzlici. Tega so se udeležili tudi člani balinarske sekcije DU Trbovlje. Udeležencem pohoda so potrjevali izkaznice o pohodu od 8. do 15. ure. Seveda so tudi po tej uri posamezniki in skupine prihajali na Mrzlico. Namen pohoda je bil dosežen, kljub slabemu vremenu so pripravili veliko ljudi, da so se odpravili v planinski svet.
T.L.
Izlet na Klemence jamo in Strelovec
Planinsko društvo Trbovlje pripravlja skupinski izlet na Klemenčo jamo nad Logarsko dolino. Izletniki se bodo povzpeli še na Strelovec (1763 m) in sestopili v Robanov kot, lepo ledeniško alpsko dolino, ki velja za krajinski park.
T.L.
v
Šoferska veselica
Združenje šoferjev in avtomehanikov Trbovlje je v soboto, 17. junija, organiziralo veselico. Na območj u tržnice na Trgu svobode je udeležence razveseljeval narodno zabavni ansambel Kristal iz Rogaške Slatine.
T.L.
Zarjani pojo
MPZ Zarja pogosto nastopa ob različnih priložnostih. Tako je v soboto, 24. junija,
nastopil na Kumu na spominski slovesnosti.
Pevci bodo nastopili tudi na Vrheh na srečanju članov ZB Trbovlje, ki bo 8. julija, 15. julija pa se pripravljajo na skupen planinski izlet na Debelo peč. Iz Pokljuke se bodo napotili preko Blejske koče na Lipanici na dvatisočak Debela Peč. To je zadnji pomembnejši vrh nad Krmo in je najvzhodnejši dvatisočak v Julijcih. Morda bodo zapeli tudi v vojašnici na Pokljuki.
T.L.
Gasilska veselica v Turju
V soboto, 1. julija, bo v Turju gasilska veselica s tradicionalnimi kmečkimi igrami. Pričetek bo ob 14. uri, za zabavo pa bo poskrbel ansambel Ptujskih pet. Vsako leto poskrbijo tudi za domače dobrote: kruh, pecivo, potico,...
F.M.
Predstavitev litijskega srebrnika
Ob obletnici delovanja Villa Litta kluba je bila v sredo, 28. junija', v dvorani Občine
Litija predstavitev litijskega srebrnika. Le ta je bil ponovno skovan na predlog Odbora za obeležitev 850-letnice Litije. Na predstavitvi gaje bilo mogoče tudi kupiti.
D.H.

Vabilo na planinska slavja
(iniStvii Dol ,„i Hrastniku vabi ob krajevnem in
občinskem prazniku pod pokroviteljstvom ZSSS Steklarne
na Planinska slavja, ki bodo v nedeljo, 2. julija ob II. url, pri
planinskem domu Gore.
Planinsko slavje vključuje

razvitje prapora, 35 let doma v
Gorah trideseti jubiljeni pohod ”100 družin v Gore", s pričetkom od 7. do 9. ure od spomenika padlim na Dolu. Igrala bo Steklarska godba. Vse pohodnike čaka na cilju topel obrok In pivo,
D.H.

m
Zaslužni krajani Dola
Dol - V petek, 23. junija, so na slovesni seji Sveta krajevne skupnosti podelili za leto 1995 šest priznanj zaslužni krajan. Prejeli so ga:
Ivanka Bantan - za ohranjanje družinske kmetije in njeno sodelovanje vženskem pevskem zboru in planinskem društvu,
Jože Drnovšek - za dolgoletno delo v gasilskem društvu in aktivnostih pri reševalni ekipi Rudnika Hrastnik,
Gizela Habjan - za delo pri ustanavljanju ŽPZ in aktivnostih pri raznih humanitarnih organizacijah,
Alojz Šterbucelj - za večletno uspešno vodenje rokometnega kluba, kje rje ustvarjal pogoje za tehnično delovanje kluba,
Franc Vodišek - za aktivno delo v organizaciji ZB in njegovo skrb za vzdrževanje spominskih obeležij NOB,
Pododbor društva upokojencev Hrastnik - za desetletno uveljavljanje športno rekreativne dejavnosti in ustvarjanja pogojev za razne oblike družabnosti njenih članov.
Pred tremi leti je svet KS Dol sprejel odločitev, da se ob krajevnem prazniku spomnimo tistih krajanov, ki so v tekočem letu dopolnili osemdeset let in so zaradi svojega dela dobili priznanje zaslužni krajan. Letos je bi te pozornosti deležen
Franko Gašparut.
Fariči Moljk
Srečanje slovenskih upokojencev pod Pohorjem
Zveza društev upokojencev Slovenije ZDUS je skupno z mestnim odborom DU Maribor organizirala tokrat že 7. srečanje slovenskih upokojencev, ki je bilo letos v Mariboru.
Potekalo je od 10. ure na "snežnem stadionu" SK Branik pod Pohorjem. Tega srečanja so se udeležili tudi upokojenci, člani upokojenskih društev iz Zasavja.
Tako sta iz Trbovelj odpeljala dva avtobusa udeležencev, od tega pa je bil en avtobus pevk in pevcev moškega in ženskega pevskega zbora DUT. Z njimi so namreč skupno nastopili v kulturnem programu še pevci - upokojenci iz Litije in Brežic. Peli so pod vodstvom zborovodje Alberta Ivapčiča.
Večina udeležencev srečanja se je poslužila pripravljenih gostinskih uslug. Za 500 tolarjev je bilo možno dobiti golaž s kruhom, spominsko skodelico, žlico in spoznavni znak. S tem znakom so imeli udeleženci razne popuste pri prevozih z avtobusi, žičnico na Pohorje... Po končanem kulturnem programu je za veselo razpoloženje poskrbel Alfi Nipič z muzikanti.
Organizatorji računajo, da se je letošnjega srečanja udeležilo okoli 20 tisoč upokojencev iz vse Slovenije, med njimi je bilo tudi nekaj gostov iz Avstrije, Italije, Nemčije, Hrvaške in morda še od drugod. Slavnostni govornik je bil tudi tokrat predsednik Republike Milan Kučan. Natako prijeten način je ZDUS obeležil tudi 49. letnico obstoja.
Tine Lenarčič
Nov klubski prostor na ogled
Bralci Zasavca so bili že v prejšnji številki obveščeni, da je Društvo upokojencev Trbovlje svoj dom na Ulici 1. junija 16 nadzidalo ter obstoječe gostišče in nadzidek uredilo in opremilo za nove klubske prostore, ki služi različnim namenom, zato ga marsikdo imenuje tudi večnamenski prostor.
Ko bodo odpravljeni zadržki, katerih odpravo terja pristojna inšpekcija, bo klubski
prostorv celoti zaživel. DUT pa je prejšnja dva ponedeljka, sredi in petka od 10. do 11. ure omogočilo ogled prostorov s strani članstva in ostalih občanov. Marsikdo se je te možnosti posl užil in si ogledal nove prostore.
Društvo upokojencev Trbovlje ustanavlja literarni klub
Pred dnevi se je sestal iniciativni odbor za ustanovitev literarnega kluba ali krožka pri DUT. Pobudo za ustanovitev je dal predsednik DUT Florjan Plevnik. Iniciativni odbor je pripravil predlog za obravnavo in sklepanje na seji IO D UT. T a organ bo sklepal o ustanovitvi, pa tudi o ustanovitvi manjšega odbora, ki bo vodil ta krožek. Seveda pa bo sprejel tudi kratek program dela tega krožka. KI ub ali krožek bo povezoval upokojence, ki se v ali oni obliki ukvarjajo s pisanjem različnih literarnih zvrsti - pisanjem pesmi, raznovrstnih proznih prispevkov, organiziranjem literarnih srečanj, zbiranjem gradiva za objavo v knjigah... S pridobitvijo novih klubskih prostorovje dana lepa priložnost za uspešno delo novega kluba ali krožka.
T.L.
Hrastnik - Dom starejših občanov je bogatejši za novo dejavnost. V začetku julija je začel z delom frizerski salon Jana, ki sprejema tudi zunanje stranke.
Kultura ne ostaja negibna, spreminja se z generacijami. Vrednote in norme mladih niso nikoli popolnoma enake vrednotam in normam njihovih staršev, čeprav so vzroki in dinamika spreminjanja posameznih kultur lahko zelo različni. Kulture se spreminjajo z inovacijami (pojav novih vzorcev vedenja, orodij, tehnologije...).
Do sprememb pride tudi zaradi medsebojnih "srečanj" različnih kultur. Takšna srečanja so za posamezne kulture lahko usodna, ker pogosto vodijo v uničenje, razgraditev njihove kulturne identitete (etnocid). Takšne posledice je imelo npr. srečanje zahodnoevropske kulture s kulturami koloniziranih ljudstev.
Lahko pa srečanje različnih kultur pomeni tudi medsebojno "oplajanje" in na osnovi medsebojnega prežemanja nastanek nove kulture. Takšne odnose med različnimi kulturami, ki vključujejo sodelovanje in intenzivne stike ter prežemanj e različnih kultur, imenujemo interkulturalizem. Predstavlja bolj nek ideal kot pa dejanskost, kajti procesi vplivanja so pogosteje enosmerni. V zvezi z odnosi med različnimi kulturami pa govorimo o multikulturalizmu. Z izrazom označujemo stanje, ko druga ob drugi obstajajo različne kulture (tudi znotraj iste družbe npr. na etnični osnovi), vendar pa med njimi ni nikakršnih stikov v smislu sprejemanja kulturnih vplivov. Običajno je ena dominantna, druga pa marginalizirana.
Kulture se spreminjajo tudi zaradi sprejemanja posameznih sestavin (znanja, tehnologije...) iz kakšnega drugega kulturnega okolja. Razširjanje sestavin neke kulture v drugo kulturno območje ima v sodobnem svetu izrazito enosmeren tok: iz zahodne Evrope in ZDA v preostale dele sveta.
Med spremembami kulture moramo omeniti še akulturacijo. To je proces prilagajanja priseljencev kulturi družbe, v katero so se
preselili. Zelo redko je to prilagajanje obojestransko. Običajno se morajo priseljenci odreči svoji izvorni kulturni identiteti, kar je lahko povezano s številnimi krizami.
O subkulturi
Moderne družbe so kompleksne, stratificirane družbe. Čeprav smo člani iste družbe, se med seboj razlikujemo po družbenem položaju, izobrazbi, generacijski pripadnosti, poklicnem udejstvovanju, religioznosti, etnični pripadnosti, itd. Pojavljajo se skupine, ki znotraj glavnega toka kulture izoblikujejo svoj posebni sklop vrednot, norm, vzorcev vedenja. V takšnih primerih govorimo o subkulturi.
Kol primer subkulture, ki obstaja na etnični podlagi, bi bila subkultura Romov. Njihov način življenja se pogosto razlikuje od prevladujočega v širšem družbenem okolju. Cenijo spontanost, glasbo; zdi se, da je cela njihova družbenost podrejena neki "divji usodnosti" - neracionalnemu.
Amiši, verska sekta v ZDA, so primer subkulture, ki je nastala na osnovi vere. Sama sekta je nastala v 16. st. v Nemčiji in Švici, zaradi preganjanja pa so njeni pripadniki v začetku 18. st. emigrirali v Ameriko. Njihovi potomci ohranjajo način življenja, ki naj bi bil v skladu z zahtevami Biblije. Preživljajo se večinoma s kmetovanjem, delno tudi z obrtjo. Posebej cenijo fizično delo in odklanjajo vse "pridobitve" moderne dobe, pa naj bodo to avtomobili ali pa šolanje otrok.
Tudi to je subkultura
Kulturniški upornik
Posebno pozornost sociologov so od šestdesetih let naprej pritegovale t i.mladinske subkulture. Mladostništvo in zgodnja polnoletnost sta namreč obdobje oblikovanja lastnih prepričanj. Mladost naj bi bila zato tudi čas uporništva, zavračanja obstoječih norm in vrednot, iskanja... To se lahko izraža tudi kot prestopništvo, boemstvo. Sodobni angleški sociolog Mike Brake omenja naslednje "kategorije" mladin in potemtakem tudi osnov za oblikovanje različnih subkultur:
-spodobna mladina, ki se drži prevladujočih norm in vrednot in ni udeležena v nobeni subkulturi
-prestopniška mladina, ki naj bi
naj pogosteje izhajala iz vrst delavskega razreda, sestavljajo pa jo predvsem mladostniki moškega spola
-kulturniški uporniki so predvsem iz vrst srednjega razreda in vpleteni v subkulture na obrobju boemskega izročila; gre za privržence različnih umetnostnih smeri
-politično militantna mladina, kjer pa gre lahko za različne skupine; od tistih, ki se borijo proti onesnaževanju okolja, pa do različnih gibanj za državljanske pravice, mirovna gibanja...
Mladinske kulture pogosto izražajo protest proti obstoječim normam in vrednotam in oblikujejo ali poskušajo oblikovati alternativo obstoječemu. V tem smislu je mogoče govoriti
o alternativni kulturi.
(povzeto po gradivu Sociologija)
Jaša Drnovšek
mm:
Darja Srebrnik razstavlja
Izlake - V četrtek, 22. junija, so v hotelu Medijske toplice otvorili razstavo akademske slikarke Darje Srebrnik iz Ljubljane. Slikarka se je rodila leta 1966 v Slovenj Gradcu. Po končani gimnaziji na Ravnah seje vpisala na mariborsko Pedagoško akademijo, kjer je študirala likovno umetnost. Leta 1990je nadaljevala študij na Akademiji zaliko vno umetnost v Ljubljani, kjer je čez štiri leta diplomirala pri profesorju J. Berniku in vpisala podiplomski študij za restavratorstvo in konzervatorstvo.
Srebrnikova je leta 1992 sodelovala na slikarski koloniji ART KUM na Kumu. Njena dela, naslikana pretežno v tehniki olje na platno in nekaj tudi na papir pa bodo v Medijskih toplicah na ogled do 7. julija.
Zaključni koncert
Hrastnik - Glasbena šola je v torek, 20. junija, priredila zaključni nastop, kije napolnil dvorano Delavskega doma. Gostja večera j e bila Jožica Gičič.
F.M.
Z razstave ročnih del
Dol pri Hrastniku - Ženski kvartet Plavica,MPZ Svoboda in harmonikarji Glasbene šole so nastopili na otvoritvi razstave ročnih del, ki so jih pripravili dolski upokojenci.
F.M.
Kam z rabljenimi učbeniki
Trbovlje - V Knjižnem hramu Brede Lapornik bo med počitnicami moč kupiti ali prodati rabljene šolske knjige za osnovne, srednje in tudi nekatere visoke šole.
T.L.
f-	.. \
Parnasova pota
Ureja Franci Lakovič
Igor Goste
Tam
Tam, kjer nekoč je bil gozd -poseka,
delo edine napake narave: človeka.
Tam tava brez doma srna, sirota,
dom ji je uničila človeška "dobrota".
Tam le še strašljiva tišina,
kljub sijočemu soncu črnina.
Tam v mestu s smogom nasičen zrak,
oh, človek, kaj storil si nam, bedak!
Ne, še čaka nas zadnji vlak,
človek, še si lahko rešitelj, JUNAK!!!
Gospod A
Gospod A se je nestrpno prestopal pred delikatesno polico in čakal, da ga postreže debelušna prodajalka v zamazanem predpasniku. Odkar se je zaposlil, še ni šel na malico, toda tisti dan mu jev želodcu le prehudo krulilo. Nihče v trgovini si ni mogel niti zamisliti, kaki težko breme odgovornosti je prevzel na svoja povešena ramena, kei si je privoščil skočiti po sendvič. In potem je moral za pol kile belegi in deset rezin pariške čakati celo večnost. Tvegal je stres, če ne še kaj hujšega, kak srčni udar. In koliko živcev! Brkata gospodična pred njim pa si je sproti zmišljevala, kaj vse še potrebuje.
"A krofi so sveži... Ne, ne, ne, kar potičko mi dajte... Ja, od kdaj pa držite edamca, ko sem včeraj spraševala, ste pa rekli, da ga nimate..."
Gospod A se je potil in pogledoval na uro. Končno so ga postregli. Ves vesel je stekel k blagajni in spet treščil v vrsto. Pa saj to ni res! Ko bi tisti tam vedeli, kako pomembna je njegova služba. On nima časa stati v vrsti in pogledovati znancem v košaro, potem pa sosedom pripovedovati, kako si ta ali on "špoga", medtem pa vsevprek jamra, da še za kruh nima. Seveda, ne, gospod A ima odgovorno delo. Toda, kako naj jim pove, bebcem, ki se ravno ob pol desetih spravijo po nakupih. Kot da ne bi vedeli, da imajo ravno takrat po podjetjih malico.
Sicer je vedel, da se bo moral ob prevzemu takšne funkcije odreči celo malici, toda... No ja, čeprav le mesec dni zaposlen, se pravi mesec dni od jutra do večera sloneč za pisalno mizo, ko je le v ponedeljek pojedel premastni kos še nedeljske pečenke, zavit v Rozino folijo, si je po hudih bolečinah v želodcu le privoščil skočiti v trgovino. Znanec se mu je režal v brk, da je nor, da pretirava, da vendar niti v fevdalizmu ni bil nihče tako nor, da bi delal, jedel pa ne. Gospod A pa mu je skušal čimbolj nazorno razložiti, kako bi brez njega podjetje kratko malo potonilo.
"Zamisli si, Tone, da grem scat, ta čas pa pokliče nekdo, ki ga direktor že ves teden nestrpno pričakuje, ker mora, ampak zares MORA podpisati tisto pogodbo. Zamisli si, da je od podpisa tiste pogodbe odvisna prihodnost dva tisoč zaposlenih, samo zamisli si..."
Tone je vprašujoče zrl v gospoda A in nekam hecno se mu je zdelo, da človek tako patriotsko prenaša tegobe polnega mehurja. Toda gospod A se ni dal, še bolj se je potopil v razlaganje, saj je bil prepričan, da ga bo Tone vendarle razumel, če mu bo le dovolj jasno opisal svoj položaj.
"Pa si zamisli tole: stojim v vrsti in čakam, da mi babnica odreže salamo, ta čas pa pokliče nekdo, ki bi rad nabavil za milijon materiala. Ni me in posel pade v vodo, konec, finito. Firma je prikrajšanaza milijon jurjev.Si lahko misliš-katastrofa, katastrofa!!!"
Tone je zmigoval z glavo, da bi poudaril svoje sočutje. V bistvu pa ni in ni moael razumeti, da bi bila usoda nekega podjetja zares odvisju/flfsflliia in malicanja nekega vratarja telefonista.
Tatjana Polanc
I *
V.______________________________________________________________________________________________J

C8LASBBHA PRODUKCIJA
Z razvojem medijev, se je tudi za glasbenike ponudila enkratna priložnost, da jih širša množica vidi tudi preko TV ekranov. Začetni koraki (kot je to v navadi), so bili težki, potem pa se je kar naenkrat pojavilo ime - MTV. Kratica za Musič television, ali po naše, glasbena televizija. Kar naenkrat seje celotna produkcija in prodaja plošč obrnila. Iznašli so videospot, ki je poslušalcem, predvsem pa poslušalkam, omogočil, da so svojega najljubšega pevca tudi videle, ne pa samo slišale. In mi?
Še pred nekaj leti je bilo snemanje videospota naših skupin dejanje prestiža in dokazovanja, da nekdo pač ima toliko in toliko tisoč mark, drugi pa ne. Kmalu pa seje slika popolnoma obrnila. Skorajda vsi so se zavedli, da brez TV posnetka praktično ne gre več. Naraste reklama, prodaja je večja, več je povabil na nastope... Krog je zaprt. Vsi so srečni. Kaj res?
Nacionalna TV je dolgo držala monopol. Imeli so edinstveno in edino priložnost, da videospote vrtijo. Spet je prišlo do selekcije, glasbeni TV uredniki so v programe pač uvrščali pesmi, ki so jim bile bolj všeč. Ali pa so jih vrteli zaradi "plavih kuvert." In zdaj smo na začetku našega pisanja.
Mediji so se bolj in bolj razvijali in vsako manjše, ali pa večje mesto pri nas ima svojo lokalno televizijo. In skorajda vsakdo izmed njih ima svojo glasbeno oddajo. In kako seje odzvala nacionalna TV? Pričeli so prikazovati oddajo "Roka rocka", ki je, po mojem mnenju, eden najslabših izdelkov TV Slovenija. Vendar pa krivda ni samo na strani voditeljice. Čeprav bi bila lahko boljša. Voditeljica namreč. Bolj
odrasla. Daleč pred vsemi na področju glasbenih oddaj prevladuje Kanal A, kar pa se tiče narodno-zabavnih oddaj pa je (trenutno) vodilni pri nas MMTV. Skorajda vsi so končali pomladansko-poletni termin. Počakajmo do jeseni. Bo takrat bolje? Upajmo. Kajti signal MTV-jabo že čez nekaj dni ugasnil...
Na sliki: Mojca Mavec, voditeljica oddaje Roka rocka, v pogovoru z Edvinom Fliserjem.
Tomaž A. Štojs
Na dvorišču grada Vuberk pri Ptuju je to soboto potekal že četrti festival narodnozabavne glasbe Slovenije, kjer je od 23 prijavljenih ansamblov v izbor prišlo 12 ansamblov s 24 skladbami. To je festival vokalno instrumentalnih skupin z diatonično harmoniko in večglasnim petjem. Pričelo se je sicer že ob 13. uri s priložnostno tiskovno konferenco, kjer so predstavili sodelujoče ansamble in sponzorje. Na popoldanski generalki seje na tribuni veselilo in zabavalo žepetsto obiskovalcev. Po generalki so izvedli prvo žrebanje nagrad sponzorjev in pričeli priprave za večerni finale ob 20. uri. Že skoraj uro pred pričetkom finala je dobesedno zmanjkalo prostora in j e kar petsto lj udi ostalo praznih rok. Kljub temu je 1.600 privržencev oz. ljubiteljev glasbe uživalo ob novih skladbah izvedenih na odru grajskega dvorišča. Program sta povezovala Ida Baš in Janez Toplak. V času glasovanja so publiko zabavali Jože Galič (z vici in dovtipi) in Tine Lesjak s svojimi harmonikarji. Zasavje so odlično zastopali barve narodno zabavne glasbe skupina Cvet iz Radeč.
Po res težkem odločanju se je strokovna komisija v sestavi Tomaž Tozon, Slavko Avsenik ml., Boris Rošker in Anton Horvat odločila, da prvo nagrado za večglasno petje
dobijo Fantje z vseh vetrov. Prvo nagrado za dvoglasno petje Monika in Alenka in ansambel Mirana Herzega, drugo nagrado ans. Dan in noč in tretjo nagrado ansambel Simona Legnerja. Publika je preko glasovnic zbrala seveda domačine Fante izpod Vuberka s 387 glasovi, drugi so bili Monika in Alenka in ansambel M. Herzega in tretji Fantje z vseh
vetrov. Žirija, ki so jo sestavljali glasbeni uredniki iz 14 radijskih postaj je za najboljšo skladbo izbrala pesem ans. Dan in noč pod naslovom Ko gore vabijo, drugajebila skladba Pridi na kavo M. in A. in ans. M. Herzega. Za najboljši tekst pa je komisija v sestavi novinarke Asje Matjaž, Srečka Nicjdorfer ter prof. Lovra Krspota izbrala tekst Naš dedek ans. Simona Legnerja. Za brezhibno tonsko izvedbo so poskrbeli delavci Radia Maribor.
Rudi Špan
ZAPLENJENO
V VIDEOTEKI NANO
ZAPLENJENO V VIDEOTEKI NANO
WatcIh it
(Cenex&Bonum, ZDA, 199?)
Le kaj naj bi drugega kot neumnosti, hodilo po glavi trem tipom, ki imajo celo hišo samo zase. Nepobolšljivi ženskar Michael (Jon Tenney), navzven ciničen, a v bistvu rahločuten Rick (John C. McGinley) in Danny (Tom Sizemore), kije tukaj vedno zato, dajih dobi po glavi in se ob tem vseeno neizmerno zabava, se grej o nekakšno polzmedeno varianto igrice, ki deluje po principu BU! - al' - sam - ti - ga - smestio. Reče seji Watch it. Nekje v preteklosti je mogoče res bila duhovita, ampak je nekje na poti že davno izgubila svoj izvirni pomen, kar postane očitno tudi igralcem šele s pojavitvijo pozabljenega (ignoriranega?)Michaelovegabratranca Johna (Peter Gallagher).
Zaplet se potencira v ljubezenskem trikotniku med Michaelom, njegovo ( vsaj enkrat - dokazano prevarano) bivšo / sedanjo / bivšo izbranko veterinarske stroke Anne (ahhh... kako ustrezen poklic za ljubiteljico
...kosmatih živalic) in Johnom. Michael je
khm..., noja..., recimo temu - malce premalo
resen za svoja leta. Ne! Recimo bobu bob (Hi, Bob!). On je čista macho - šovinistična p iz da. Takšen, kakršen bi (rad) bil marsikdo med nami, če bi le imel jajca. Njegov bratranec John pa je pravzaprav omahljiva mevža. Anne (Suzy Amis) se tako med njima niti ni treba odločati. Psi in mačke so v prednosti. Ampak tako je pač pri večini žensk, in to že presega okvire filmskega nakladanja.
O K, vse lepo in prav, če bi bil(a) Watch it! zgodba o študentski neločljivi trojki, ampak glavni akterji (vsaj po starosti) že lep čas ne ustrezajo več takšni skupini. Kaj se lahko torej naredi iz takšne zgodbe? Dve zvrsti takoj padeta na misel: drama in komedija. Zato se najbrž scenarist & režiser T om Flynn do konca ni mogel čisto odločiti, kam ga bo dal. Odlična igra in dodelani liki igralske zasedbe so popestreni z dobro napisanimi (in večkrat duhovitimi) dialogi. S koda je le, da so miselni preskoki v scenariju včasih prehitri in preveč izven konteksta zgodbe na račun igre, dmgače bi bil film lahko (še) mnogo boljši. Ocena:
Tommy
mm
* « n i « m »■»•■■ «*««««• « ■■■■■■ ■■■■■■■■•■■■■■ «« ii > m « * • e * * e ■ * * m mmrii
VIDEOTEKA NANO, Sallaumines 8, (na bazenu), tel.: 26-441
• >
Ah, v naši rubriki skorajda ne moremo
Sl„mU„L
dni, 1. julija, bodo igrali na '‘plazu" v Zagorju j ob Savi Seveda pa ne bodo sami. Pridružiti se jim bodo Dcmoli.km group, Bombe, ter Lačni Franz, Žut je obvezen, zalo boste storili smrtni g teh, če ga boste zamudili!!
"drinkerja” (pišem iz lastnih lepih izkušenj), bi pričakovali večjo komunikativnost. Mogoče drugič...
rjr I •	n	-L- L.	rt	ixT	* '
dnini poit. igralo debio glasbo, vpiašanic ie le, zakaj so wi besedila v angleščini. Mogoče tudi oni računajo na prodore tujino. Kljub temu, če paialraziram piijalclja glasbenika - "najprej uspi doma, nato poskusi v tujini..."
In čisto na koncu, izšel je prvi CD Iztoka Mlakarja - Stenic in baldotije. Če vam je kaj do dobre glasbe, pojdite v trgovino in jo
kiTnitf*: 3f/tok |r rotofl
v.v.l\\\•-•z.-.-.
| A ^
:;:vXv:y:;Xv:;:v:v:;X;:vXv:;XvX;:yXv:vXv:;:v:vXv:;:v:v:v:v:;:;:;:v:;X;g
The Drinkets postajajo vse boljši in vse bolj znani.
Pozdravljeni
Krvavieuiki!
Dairašhje Krvavice bodo
; sto jih lahko prebirali v vsakem '7-hc-hvi'*« Vi ir> iy&
*•'' (UJUoU >- tvl V « » IVv	V' M- X-1
. . .v	J-
nekoliko drugačno od listih, k,
Zasavcu, ki je izšel v času tega	HT	]
šolskega leto. Vcnda. so sedaj	jlJPjf	M
sole za dva meseca zaprle svoja	j I ji Mi
i„, h,.™ ™„- h„™	/Xi
lili lili septembra.' Do I » . .......................—J
tijlcrai pa so homo od vas poslovili
,z___: y •».:	..... :  .........
--~--------- -{ ° ------
:is—Jtsrss:
le, če boste prebrali spodnji prispevek.
Upaire da ste bili z našim delom m ^stranjo, kr smo jo
i .oblikovali po naših močeh, zadovoljni, da ste jo radi
pregledali, prebrali, kaj vse smo doživeli;; videli. ustvarili.
'si smo se trm
Naj se zahvalim...
Ker se bomo Krvavičniki za nekaj časa razšli, kajti na "sporedu" so počitnice, je moja dolžnost, da se na koncu zahvalim vsem, ki so mi pomagali pri urejanju strani, mi prinašali prispevke, zanimivosti... Pa naj se zahvalim vsakemu posebej.
Špela je vedno poskrbela, da smo na naši strani izvedeli vse, kar se je dogajalo v drugih letnikih, predvsem Ekonomske srednje šole, predstavila nam je mistra gimnazije, odšla na kakšno košarkarsko tekmo in zabavno prireditev, ter o vsem tem in še o marsičem drugem poročala tudi vam. Špela, hvala za tvoj trud in upam, da bova tudi drugo leto sodelovali.
Urša nam je nekajkrat sporočila, kaj se dogaja na gostinski in gospodinjski šoli, pri tem pa ji je včasih s kakšnim prispevkom o modi pomagala tudi Jasmina. Punci, hvala obema!
Rado seje večkrat (predvsem v zadnjem času) oglasil iz elektro šole in nam od tam prinašal sveže novičke. Upam, da ste ob njegovih razmišljanjih uživali in razmišljali tudi vi. Na začetku leta pa nam je prispevke o dogodkih iz te šole pošiljal Dean. Fanta, obema še enkrat hvala!
Janja se nam je nekajkrat oglasila iz trgovske in strojne šole in prav veseli smo bili njenih prispevkov. Hvala tudi tebi Janja!
Ermela in Tatjana sta poskrbeli za pesmice, Tina P. in Tina G. pa za zgodbice, tako, da je bila naša stran bolj zanimiva.
Seveda se zahvaljujem tudi vsem ostalim, kijih žal nisem omenila, a so mi vseeno pomagali. Še enkrat najlepša hvala vsem. Upam, da se bomo tudi prihodnje šolsko leto srečevali in skupaj ustvarjali krvavice.
Saša Grobljar
	
	
1	nii	h		
				
		5jgjg|ESg|		
				
Šole so zaprle svoja vrata in tu so počitnice. Mladi in stari, uživajte!
Počitniška
stran
Ker smo s ciklusom Krvavic za nekaj časa zaključili, smo se pri Zasavcu odločili, da bomo tudi med poletnimi počitnicami ustvarjali stran za mlade. Potepali se bomo po zasavskih občinah, opazovali, kaj počno mladi, se z njimi pogovarjali, jih anketirali... Odšli bomo tudi na bazene, v parke in še kam, kjer se med poletnimi počitnicami nahajajo mladi. Pripravili bomo kakšno presenečenje, ki pa naj tokrat še ostane skrivnost. Saj veste, čas bo prinesel svoje in tudi o tem bomo kaj več napisali.
Če imaste kakšne zanimive ideje, kam bi se med počitnicami dali, kaj bi delali, koga bi spoznali... nam pišite (tudi fotografijo lahko priložite) na naš "zasavsko" znani naslov: Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi, s pripisom "za počitniško stran". Veseli bomo vaše pošte, lahko nam boste pomagali pri našem delu, skušali bomo izpolniti tudi kakšno vašo željo (če le ne bo preveč nemogoča) in skupaj čimlepše preživeti počitnice.
Torej brž svinčnike v roke in pišite, rišite, ustvarjate..., mi se že veselimo vaše pošte!
Saša Grobljar
L	—J*
tnko, da bralce Miš maš;, nismo mogli »po/nrili, naj itedajo oddajo, v er jetrn, pa so \ as trboveljski osnov nosnici
Pod klobukom
24. maja je na šolo prispelo povabilo s TV Slovenij a. Povabili so nas k sodelovanju v oddaji Pod klobukom. Z OŠ iz Limbuša naj bi se pomerili v kvizu na temo Triglavski narodni park. Naša mentorica Sonja Princ nam je priskrbela učno gradivo. Cel teden smo se pridno učili in se polni znanja, teden dni kasneje, 31. maja, odpravili v Ljubljano na snemanje oddaje.
Začetek snemanja je bil predviden ob 12.30 uri, vendar smo začeli s polurno zamudo. Ob 13.00 smo končno sedeli na svojih mestih. Matjaž, Polona in Mateja na sedežih za tekmovalce, ostali pa na tribuni. Začelo seje pravo snemanje. Vendar ni šlo vse gladko. Prvi prizor je bilo potrebno posneti dvakrat, ostale pa celo po trikrat ali štirikrat. Vse skupaj se je zelo zavleklo, ura pa je bila že pet popoldne, snemalci so bili izmučeni, prav tako mi. Po polurnem odmoru se je začel kviz. Vprašanja res niso bila težka, tako smo z lahkoto zmagali. Rezultat je bil 6:2 za našo šolo in vsi smo bili zelo
veseli. Po kvizu smo posneli še nekaj prizorov, potem pa smo se z našima kombijema odpeljali v Trbovlje. Posebno veseli smo bili 10 knjižnih nagrad za šolsko knjižnico.
Vsi tekmovalci se zahvaljujemo učiteljem za podporo, še posebej pa Smučarskemu društvu Trbovlje za prevoz.
Mateja Bec, 7. a OŠ Trbovlje
Koši za smeti
V Trbovljah že nekaj časa stojijo zeleni koši za smeti. Res so nekaj posebnega, ker imaj o na vrhu prostor za ogorke cigaret, spodaj pa za smeti. Zdaj bo manj papirčkov na tleh in tudi naše mesto bo lepše. Majhni so in pritrjeni na kovinske droge. Zelo me zanima, kako jih bodo izpraznnili, ko bodo polni. Postavili so jih zelo veliko.
Rudi Prašnikar 4.b OŠ Trbovlje
Koši v Trbovljah
Ljudje na komunali so se prebudili
in nam koše kupili,
zdaj za snago skrbimo vsi, otroci starši in učitelji.
Po Trbovljah so ti zelenci, ki smeti sprejemajo in za čistočo skrbijo, daje v mestu spet lepo.
Šibila Senčar 4.b OŠ Trbovlje
Naše sanje
Zadnje čase se mi nič ne sanja. Mislim, daje moj spanček vedno na potepu ali pa si jaz ne zapomnim svojih sanj. Mamica in očka mi pravita, da sta me že kar velikokrat videla, kako sem se usedla na posteljo in začela nekaj govoriti v sanjah. A jaz ne vem, kaj. In potem sem se pokrila z odejo in lepo zaspala do jutra.
Simona Slapšak
Moje sanje so včasih lepe, včasih pa se mi sanja tudi kaj grdega. Mami pravi, da se v spanju smejim. Ko se mi sanja, da smo vsi srečni, se zjutraj zbudim bolj vesel. Večkrat se mi sanja, da smo nekje drugje vsi skupaj, moja družina, bratranec in tete. Da skačemo, se igramo in zabavamo. To so moje najlepše sanje. Včasih pa se tudi ne spomnim, kaj se mi je sanjalo.
Boštjan Ocvirk
Popoldan je bilo zelo vroče. Sonce kar ni nehalo sijati. Še dobro, da sem na ladji. Tam pa so tudi hudobni ljudje. Vidim jih
tako, da skočim v hladno morje. Ravno takrat pa pozvoni ura, brž moram v šolo. To je bil lemajhen spanček, ki se j e prikradel v moj e spanje.
Blaž Škrbec
Nekega večera sem sanjala, da so k nam domov prišli Gremlini. Eden se je obesil na luč in se gugal. Drugi je iz hladilnika vzel pivo in ga pil. In tretji je skakal po kavču.
Anita Šoba
Nekega dne se mi je sanjalo, da sem vitez. Bil sem zelo pogumen. Vodil sem celo vojsko. Velikokrat smo se bojevali. Bili smo najmočnješi. Živeli smo povsod. Nekoč smo se bojevali z Grki. Moji vitezi so zbežali. Ostal sem sam. Vse sem premagal, le poveljnika ne. Med nama se je vnel hud boj. Ko sem zakričal, sem se zbudil.
Rok Klemen
V petek ponočisemijesanjalo, da sem prišel v neko čudno deželo. Šel sem v eno izmed jam, ki je bila zelo dolga. Ko sem prišel do konca jame, sem zagledal neko tekočino in jo spil. Zelo sem ostrmel, ko sem se spremenil v ninjo. Nato sem zagledal listek, ga pobral in prebral, kaj moram narediti, da postanem tak, kot sem bil prej. Prišel sem iz jame in se prebudil.
Žiga Piki, tretješolci iz glasila Antitalenti

KOŠARKA
Postojnčani v Zagorju
Zagorje - Novi člani A-2 lige, košarkarji Zagorja so se v prestopnem roku precej okrepili. V svoje vrste so privabili tri igralce, ki so v minuli sezoni igrali v Postojni. To so center Ncbojša Galič (202 cm), branilec Dagmar Draženje in krilo Igor Rojko, Trboveljčan, ki je nekdaj že igral v zagorskem dresu. Kot vse kaže bodo ob omenjenih košarkarjih igrali le domačini. Trenersko nalogo bo še naprej opravljal izredno uspešni Franci Podlipnik. Zagorski košarkarski delavci se v teh dneh sicer srečujejo z dvema težavama: z veliko vnemo seveda iščejo glavnega pokrovitelja ter razmišljajo kje bodo igrali domače tekme v A-2 ligi. Obstoječa zagorska dvorana namreč ne zadovoljuje kriterijev za igranje v tej ligi, nova pa se bo predvidoma začela graditi šele septembra, tako da bo v njej moč igrati šele v sezoni 1996/97. Zagorjani bodo tako najverjetneje gostitelji v Hrastniku, morda pa tudi v Litiji ali Trbovljah. Moštvo zaenkrat še vadi dvakrat tedensko, začetek julija pa bodo prekinili s treningi in s pripravami znova začeli 1. avgusta. Sezona v A-2 ligi se bo pričela 9. septembra, Zagorjani pa bodo v prvem krogu gostili Novo mesto, ki je prav tako novinec v ligi.
S. F.
NOGOMET
Znane sestave lig
Trbovlje - Z nedeljskima kvalifikacijskima tekmama med ljubljanskim Železničarjem in Izolo oziroma Vpvčami in Primorjem se je tudi uradno zaključila ■nogometna sezona 1994/95. Izola in Primoije sta se z
uspešnima nastopoma kot zmagovalca svojih skupin v kvalifikacijah za popolnitev prve lige pridružila osmim klubom, ki so si sodelovanje v najbolj kakovostnem razredu slovenskega nogometa priigrali že prej. Ob Izdanih in Ajdovcih bodo v ligi deseterice igrali še Olimpija, Maribor, Gorica, Mura, Publikum, Rudar Velenje, Beltinci in Korotan.
Druga liga bo tudi v prihodnje štela 16 ekip, med njimi bodo tudi tri zasavske enajsterice: Rudar, Zagorje in Radeče Papir. Tudi dmga liga bo glede na imena klubov sila zahtevna in kako-vostna, poleg zasavskih klubov pa bodo v njej igrah še Železničar (Lj), Vevče, Koper, Naklo, Gaj Kočevje, Jadran Dekani, Šmartno, Nafta, Drava, Solinar, Mengeš, Domžale in Šentjur.
Štart prvoligaškega prvenstva bo že 30.julija, uvodno kolo v dmgi ligi pa bo na sporedu 13. avgusta. Ta in pa del prihodnjega tedna pa poteka prestopni rok, to je čas v katerem lahko nogometaši zamenjajo klube. Zaradi težkega finančnega položaja bistvenih sprememb v zasavskih drugoligaših, vsaj kar se tiče možnih okrepitev ni pričakovati, zato pa ni izključeno, da bi nekateri najboljši posamezniki poiskali bolj organizirane (beri bogate) sredine.
S. F.
ROKOMET
Trbovlejčanl drugič zapored
Dol - Kadeti Trboveljskega Spot Rudaija so že drugič zapored zmagali na tradicionalnem tumiiju, ki so ga tokrat že 17. zapored in drugič pod okriljem KS Dol, ob njenem prazniku, uspešno izvedli domači rokometni delavci.
Varovanci trenerja Iva
Na dan Državnosti so letos že drugič organizirali Pohod za zlati znak Piramide in pa Tek na Prvine za pokal Euroforuma. Start pohoda in teka je bil na ploščadi pred muzejem v Zagorju. Pohodniki so potem nadlajevli pot po svoje, tekači pa so se pomerili, kdo je boljši.
Tekači so startali ob deseti uri in najhitrejši so si že na začetku pritekli prednost in so si po manj kot eni uri privoščili počitek na Prvinah. V vodilni skupini je bil tudi kasnejši zmagovalec Igor Šalamun, ki se je od skupine odlepil po dobrem kilometru in prednost držal vse do konca. Mariborčan Igor Šalamun je zahtevno pot pretekel v 50 minutah in 39 sekundah, Zasavski favorit Romeo Živko mu je bil sicer tesno za petami, vendar pa mu sreča tokrat ni bila mila. Na spolzki progi je po treh kilometrih padel, se poškodoval a kljub pomoči kasneje drugouvrščenega Hrvata Draga Paripoviča ni mogel nadaljevati. Paripovič je kljub športni potezi znal dobro razporediti moči in na koncu je za zmagovalcem zaostal vsega 46 sekund. Tretjeuvrščeni Jože Čeh pa je zaostal natanko dve minuti. In kje so bili Zasavci: 9. je bil Milan Kirn, 14. Jože Jere, 18. Jože Čarman, 20. Drago Matoh, 26. Janez Starina, 27. Gusti Latnik, 30. Srečko Prcač, 32. Bojan Kotar. 34. Franc Fajfar,
40. Andraž Magdič in 42. Elvir Rogatič, medtem, ko so nekateri v svojih kategorijah celo zmagali. Prvi je bil v kategoriji nad 52 let Gusti Latnik, Milan Kirn je zmagal v kategoriji do 52 let, Lojze Čarman pa je bil dmgi, drugo in tretje mesto sta v kategoriji do 21 let osvojila Andraž Magdič in Elvir Rogatič.
Zmagovalec je povedal, daje bil zelo utmjen, ker je še prejšnji dan v Ljubljani tekel na 10 km na pokalu AZS. "Proga je selektivna, po mojem mnenju celo težja kot tista za državno prvenstvo v gorskih tekih na Vogel, vendar zelo dobro pripravljena. Paripovič mi je bil za dobrega konkurenta, svojo priložnost pasem videl tudi po padcu Romea Živka."
Med ženskami je bila najhitrejša Marija Trobec iz Polhovega Gradca, za slabi dve minuti je zaostala Olga Grm. tretja pa je bila z dobrimi šestimi minutami zaostanka Trboveljčanka Heda Kotar. Prva favoritinja Ani Živko iz Trbovelj je dobro začela, vendar pa to očitno ni bil dan zakoncev Živko. Ani je na enem izmed križišč, ki je bil kasneje jabolko spora med tekmovalci in organizatorji, zašla s prave smeri, izgubila preveč časa in energije in nato odstopila. In kaj je povedala presrečna zmagovalka: "Pred leti sem že tekla tukaj, vendar mi je proga sedaj bolj všeč, ker rajši tečem po gozdu. Organizatoiji so se maksimalno potrudili, razen majhnega spodrsljaja, za katerega pa jaz ne bi krivila organizatorjev. Med tistimi, ki so zašli sem bila tudi sama, vendar sem še pravočasno spoznala napako. Tekači gredo eden za dmgim in ne gledajo kje tečejo. Danes sem sicer zmagala, vendar pa zagotovo vem da sta danes tukaj dve boljši. Sem imela pač več sreče. Drugače sem kolesarka, nekako vedno razdvojena med kolesom in tekom in to mi je bilo le za intermezo. Na koncu sem imela kar probleme s krči."
Tehnični direktor Radovan Skubic je bil kar malo žalosten, saj jim je vreme skoraj pokvarilo tekmovanje. Po dolgotrajnem deževju je bila praznična nedelja prvi suhi dan, zato večine tekčev na tekmovanje sploh ni prišla. Tisti pa. ki so prišli, so bili zelo kvalitetni tekači. "Zakaj je prišlo do neljubih zapletov, zaenkrat še ne morem reči, vsekakor pa bomo stvar razjasnili. Upali smo, da bo jubilejni tek potekal boljše, vendar pa na žalost ni šlo. Mislim, daje to eden zadnjih tekov, ki sem jih organiziral v Zagorju. En sam človek ne more odgovarjati za vse, kar se dogaja na prireditvi, skrbeti za sponzorje. Če bomo našli skupni jezik s športno zvezo Zagorja, bomo mogoče lahko nadaljevali s to prireditvijo. Kljub temu, da z občino Zagorje zelo uspešno sodelujemo."
Barbara Kus
iS	■	—^
Jekoša, ki so dobili tudi lanski turnir, so tokrat zmagali po dokaj enakovredni igri v zaključnem srečanju proti gostiteljem, čigar odpor so strli šele v zadnjih munutah srečanja. Radečani so bili z dvema porazoma na koncu zadnji, vendar s tolažbo, da so imeli v svojih vrstah najboljšega igralca turnirja Tomaža Hočevarja, medtem, ko se gostitelji lahko pohvalijo, z najboljšim vratarjem Alja-
žem Pavličem. V izenačeni trboveljski ekipi je izstopal Rok Tržan, Td je bil tudi najboljši strelec z 10 zadetki. Tekme sta sodila Brane Pepelnjak h Boris Suhodolčan, ki pa nista imela težkega dela.
' J.P.
ŠPORTNO
PLEZANJE
Metka prva v Kranju
Trbovlje - Na kranjski plezalni steni so se plezalci
letos že tretjič pomerili za točke državnega prvenstva. Prireditev je nekoliko zmotilo slabo vreme, stena namreč stoji na prostem, vendar so prizadevni prireditelji vseeno izpeljali tekmovanje do konca.
V	kvalifikacijskih smereh so bile uvrstitve pričakovane, z izjemo izpada tretjuvrščenega v skupnem seštevku pred to tekmo Jensterleta.
V	finalu, kjer nastopi pet
m
tekmovalk in deset tekmovalcev je Metka Lukančič tokrat zanesljivo in s prepričljivo prednostjo prehitela tekmice. Moška finalna smer je bila, kot se mnogokrat zgodi, zaodtenek lažjaodkvalifikacijske. Trije plezalci so tako dosegli vrh smeri, vrstni red pa so določili po uvrstitvah v kvalifikacijah. Tako je zmagal Alojša Grom, medtem, ko je Vili Guček zapravil odlično izhodišče, drugo mesto v kvalifikacijah in se uvrstil na šesto mesto, tik pred klubskega kolega Boruta Kavzarja.
Metka in Vili sta v skupnem seštevku po treh tekmah na drugem mestu.
V. G.
ATLETIKA
Novice
Trbovlje - Na finalu atletskega pokala Slovenije so se atleti odlično uvrščali. V teku na 3000 m ovire je Lovro Petrin zmagal, Luka Rus, ki sicer nastopa za IBL Olimpijo pa je bil drugi. Franc Guzej je v tekil na
5000 m osvojil drugo mesto.
Zaradi slabega vremena je v Koper na Olimpijski tek odšlo le nakaj atletov. Tekmovalna proga na 4 km je privabila nekoliko manj udeležncev kot je organizator pričakoval, vendar so atleti Rudarja vseeno dobro tekli. Med st. pionirkami je zmago dosegla Aleksandra Tomovič, Maruša Misimi je bila četrta, medtem ko sta med mlajšimi zmagala tako Vulnet kakor tudi Zečija Misimi.
PAŠ 95 se je že začela, vsakodnevna vadba poteka na stadionu od 9 ure dalje, po končani aktivnosti na stezi pa udeleženci odidejo še na bazen pod vodstvom članov AK Rudar. Vse informacije in prijave so še vedno možne od 18. ure na stadionu ali pred pričetkom na tel.: 21 - 036.
P. K.
Kotarjeva tretja
Trbovlje - Trboveljčana Heda in Bojan Kotar sta se
v Mirni peči udeležila
tradicionalne, tokrat že 13. tovrstne prireditve. Oba sta se pomerila v malem maratonu, torej teku na 21 km. Heda je za progo potrebovala eno uro, 35 minut in 14 sekund ter osvojila 3. mesto v. veteranski kategoriji. Pred njo sta bili Ljubljančanka Bohinčeva in Goričanka Bučanova. Bojan je med moškimi zasedel 15. mesto. Absolutna zmagovalca sta postala Madžar Janos Szeman (1:07:38) in Mariborčanka Silva Vivod (1:17:26).
S. F.
TENIS
Zasavsko prvenstvo za mlade
Litija - V organizaciji Teniške šole Čuk iz Trbovelj in Teniškega centra AS iz Litije je bilo 17. junija v Litiji Zasavsko prvenstvo v tenisu za vse starostne kategorije dečkov in deklic. Tekmovanja se je udeležilo 37 tekmovalcev iz Litije, Zagorja, Trbovelj, Vač in
Gabrovke. Pozna se, da v nekaterih klubih v zadnjih letih načrtno delajo z mladimi. Vsi nastopajoči so pokazali veliko znanja. Manjkalo ni tudi borbenosti, kljub temu, da so bili pogoji za igranje zaradi vročine težki.
Vsi, ki niso imeli sreče v
1.	kolu tekmovanja, so lahko svoje znanje pokazali še v tolažilni skupini, kjer so se pomerili med seboj. Najboljši trije v posamezni kategoriji so prejeli medalje in diplome, priznanje pa sta prejela tudi finalista tolažilne skupine.
Takšno tekmovanje je priložnost, da pokažejo svoje znanje tudi mladi, ki se še ne udeležujejo turnirjev na republiški ravni in jim je dobra igra tudi spodbuda za nadaljnje delo. Zato bi bilo prav, da bi se prvenstva udeležili tudi tekmovalci iz Izlak in Hrastnika, kjerimajo tudi teniške klube.
Rezultati po kategorijah -dečki do 12 let: 1. Pavli Gašper (AS Litija), 2. Vozelj Nejc, 3. Potrpin Rudi
(Trbovlje); tolažilna skupina: 1. Jesenšek Gregor (TUFY); dečki do 16 let: 1. Kneževič Peter (Trbovlje),
2.	Ahlin Aleš (TUFY), 3. Koprivc Primož (Trbovlje); tolažilna skupina: 1. Frol Rok (Trbovlje); fantje do 20 let: 1. Otopal David (Trbovlje), 2. Jazbec Uroš (Trbovlje);dekletado 141et:
1.	Babič Tadeja (AS Litija),
2.	Mravlje Petra (Trbovlje),
3.	Mulh Anja (AS Litija); dekleta do 18 let: 1. Ristič Ajda (TUFY), 2. Gačnik Petra (Trbovlje), 3. Lukšič Katja (Trbovlje).
M.Č.
Zasavsko prvenstvo za člane
Hrastnik - Hrastničanom je kljub slabemu vremenu uspelo v nedeljo izpeljati Zasavsko prvenstvo v tenisu za člane. Tekmovanja se je udeležilo le 16 tekmovalcev iz Hrastnika in Trbovelj. Rezultati so bili vse do finalnega dvoboja pričakovani. V finalu pa sta se pomerilaTrboveljčanaPeter Golob, ki je lansko leto
BittilimmaL	w 111= llgrt
Kar nekaj časa je že minilo od konca tekmovanja v III. slovenski nogometni ligi, dovolj torej, da se naredi analiza pomladanaskega dela prvenstva, kjer je bilo na razpolago 26 točk. Lilijani so jih nabrali 17, skoraj dvakrat več, kot v jesenskem delu prvenstva, ki so ga končali na predzadnjem mestu. Na koncu so povsem zasluženo osvojili šesto mesto, saj so spomladi prikazali nogomet, kot ga že dolgo nismo gledali na tekmah litijske ekipe. Za nekaj besed smo poprosili trenerja litijskih nogometašev, nekoč tudi odličnega nogometaša Mira Videmska, ki je skupaj s soigralcem iz tiste znane litijske ekipe, ki je bila v vrhu slovenskega nogometa Janezom Tišlerjem, ekipo popeljal do obstanka Miro, vaša ocena prevenstva s povdarkom na spomladanskem delu?
Mislim, da smo zasluženo ostali v tretji ligi, predvsem zato, ker smo sami nabrali dovolj točk in na koncu nismo čakali na rezultate dmgih srečanj. Težko bi rekli, da so nam šli rezultati drugih srečanj na roko. Skoraj pol lige je izpadlo, razen treh vodilnih, pa so se vse ekipe borile za listo rešilno osmo mesto. Dejstvo je, da brez okrepitev, ki so prišle k nam tega rezultata ne bi mogli doseči. Razen tega smo spomladi osvojili toliko točk, da smo nekje četrti v spomladanskem delu.
Bi kot trener lahko katerega izmed igralcev posebej pohvalili?
Moj način dela ni tak, da bi koga posebej izpostavljal. Rezultat je naredil kolektiv, torej 11 igralcev na igrišču in preostali na klopi oz. treningu. Moram pa omeniti v prvi vrsti gledalce, ki so se vrnili na tribune in nas v velikem številu vzpodbujali, dmgič peščico ljudi iz upravnega odbora na čelu s predsednikom Mirtičem, ki je nekako uspela zbrati sredstva za nemoteno tekmovanje. Od igralcev bi omenil pravega profesionalca, ki je s svojimi prvo in drugoligaškimi izkušnjami veliko pripomogel k uspehu. To je Jani Žlak, ki je svoje igre kronal tudi z večkrat odločilnimi zadetki. Omenil pa bi tudi vse tri najmlajše igralce Frimoža Lajovica, Uroša Uršiča in Zorana Živkoviča, ki je k nam prišel iz Ljubljane.
Tretja liga bo jeseni močnejša. Tudi klubi se bodo verjetno okrepili, saj je ponudba igralcev velika. Kako bo z Litijo?
V se je pravzaprav odvisno od sestanka upravnega odbora. Vsekakor bi se mogli okrepiti z dvema, tremi igralci, ob tem, da vsi dosedanji ostanejo, kajti tekmovanje je bilo že spomladi naporno, tako, daje nakaj domačih igralcev prenehalo z igranjem in se nam je zgodilo, da na klopi skoraj nismo imeli rezervnega igralca, ki bi lahko nadomestil koga iz prve enajsterice.
Naj za konec omenim še dejatvo, da se bo klub moral okrepiti tudi z ljudmi, ki bodo skrbeli za take stvari kot so prevozi, zdravniška pomoč... Nemalokrat sta to delo opravljala prav oba trenerja, ob tem da sta pridno nabirala še denarna sredstva - zato jima gredo tudi največje zasluge za uspeh, seveda pa tudi vsem igralcem. Brez okrepitev v spomladanskem delu prvenstva klub niti ne bi mogel igrati saj je bilo domačih samo za vzorec. Je pa to še ene dokaz, kako v Litiji razmišljajo o športu, ko mnogi zatrjujejo, da naj nastopajo samo domači igralci. Ko so v jeseni nastopili samo domači je klub taval na dnu z malo oz. nič možnostmi za obstanek. Okrepitve Žlak, Čuk, Agatič, Karamarkovič, Džaferovič, Živkovič pa so potrdile tezo da ni pomembno kje igraš ampak kako igraš.
Če se za konce obrnemo še nazaj v mlajše kategorije, bi lahko rekli, da se za podmladek ni potrebno bati. Najmlajši so pod vodstom trenerja Mlakarja v hudi konkurenci z ljubljanskimi ekipami osvojili prvo mesto. Trener pravi, da ima 40 igralcev, ki že znajo nekaj nogometa. Med njimi prednajči kapetan te ekipe Rok Simončič, ki je od 67 zadetkov, ki jih je dosegla ekipa, sam zadel prek tridesetkrat. Mladinci so bili na koncu tretji, ob dejstvu, da so bili najmlajši v skupini pa lahko pričakujemo še lepšo uvrstitev v novem prvenstvu. Tudi starejši so bili najmlajši v skupini zato sredina lestvice ni neuspeh. Največji problem kluba pa je tako kot povsod v litijskem športu denar. O tem pa kdaj dmgič.
Stane Kokalj

Trbovlje: Bašič namesto Žagarja
Uprava trboveljskih rokometašev je pred tednom dni sprejela malce nepričakovano odločitev. Zamenjala je namreč dosedanjega trenerja Dušana Žagarja, ki je moštvo uspešno vodil v pretekli sezoni in kot prvi v zgodovini "rudarje" popeljal v Evropo. Namesto popularnega "Duksa", ki ima tudi veliko zaslug za pridobitev glavnega pokrovitelja Rudisa, bo na vroči trenerski klopi (trenerji se v Trbovljah menjajo "kot spodnje perilo") sedel Anton Bašič. Ta izkušeni strokovnjak je nekdaj že delal v Rudarju (bil tudi aktivni igralec) in sicer pred približno 30 leti, ko je trboveljsko moštvo pod njegovim vodstvom igralo celo v prvi jugoslovanski ligi.
"Žagarja nismo zamenjali zaradi doseženih rezultatov, temveč zato, ker ni našel skupnega jezika z igralci. Že v lanski sezoni je večkrat prišlo do iskric. Bali smo se, da bo prišlo do ognja. Menili smo, daje bolje trenerja zamenjati sedaj kot pa denimo po petem krogu," je odločitev upravnega odbora pojasnil predsednik kluba Stojan Baloh, ki se je sicer še pred časom zavzemal za "status quo", kot kaže pa je podlegel pritisku najožjih sodelavcev.
Dosedanji trener Žagar, pod vodstvom katerega si Trboveljčani niso priborili samo nastopa v enem izmed evropskih pokalov, ampak so leta 1991 osvojili tudi republiški naslov, ni želel veliko govoriti. Vidno razočaran je samo pripomnil, da novemu trenerju želi čim več uspeha v novi sezoni.
V	Rudisu Rudarju so za "evropsko" sezono 1995/96 pridobili vratarja beograjske Crvene zvezde, 24-letnega Miodraga Randeloviča in 29-letnega Boruta Mačka (desno), rokometaša iz Šmartnega pri Litiji, ki je nazadnje igral v Avstriji. Vsi ključni igralci na čelu s Čopom, Čatrom, Medvedom, Voglarjem... so ostali v klubu, proste roke pa je dobil vratar Branko Krauthaker.
Trboveljski prvoligaš bo začel s pripravami 20. julija. Novi trener Anton Bašič, ki je nazadnje delal pri tretjeligašu Mokercu, pred tem pa med drugim v Slovanu, Olimpiji in ženski državni reprezentanci, je preteklo sredo igralce že zbral na prvem sestanku in jih seznanil z načinom dela. Tako naj bi bili treningi po novem dolgi kar dve uri, v pripravljalnem obdobju pa naj bi vadili tudi ob sobotah in nedeljah. S prihodom novega "šefa stroke" je odpadla tudi možnost enotedenske turneje po Nemčiji, najverjetneje pa moštvo dvakrat odšlo na vikend priprave.
V	Trbovljah tudi z nestrpnostjo pričakujejo žreb za pokal mest, ki bo 8. avgusta na Dunaju. Na drugi strani je že znan razpored državnega prvenstva. Rudis Rudar bo v uvodnem kolu, 16. septembra, gostil novinca v ligi Interier Krško, nato bo gostoval pri državnemu prvaku Celju Pivovarni Laško, v tretjem krogu pa bo v Trbovljah igral še drugi posavski prvoligaš AFP Dobova. V prvem delu prvenstva bodo "rudaiji" gostih še Inženiring Šarbek, Akripol Trebnje, Prevent in Fructal, ob gostovanju v Celju pa se bodo v gosteh pomerili še z obema ljubljanskima kluboma Kodeljevim in Slovanom, z Gorenjem in Primorskimi novicami.
Sašo Fabjan
Litiia: Šarbki močnieši
Domači rokometni prvoligaš Inžiniring Šarbek se v pravkar končani prestopni rok ni podal z željo po nakupu zvenečih imen. Že prvi dan prestopnega roka so za ta klub podpisali igralci, ki so nastopali v spomladanskem delu prvenstva. Velja omeniti, da so ti po dolgem času podpisali pogodbe, saj so do sedaj igrali brez njih oz. le na ustem dogovoru. Za nekatere najmlajše igralce je bil to sploh prvi podpis pogodbe. Med prvimi podpisi najdemo tudi imeni mladega slovenskega reprezentanta Gorana Bilbijc in pa Uroša Privška, igralca, kije nosil največje breme v spomladanskem delu prvenstva in je tudi med najzaslužnejšimi za obstanek. Sigurna člana Inžiniring Šarbka v novi sezoni sta tudi Zoran Lubej (prej Kodeljevo) in Borut Papež (prej Krško), oba tudi člana naše mlade državne reprezentance. Tretji "novinec" bo po vse veijetnosti Faruk Hmjadovič (Drava), težave pa so nastale okoli višine odškodnine, saj je ptujski klub pokazal prevelike apetite. O tem bo odločala arbitražna komisija RZS. Ekipo katere povprečna starost v novi sezoni je 22 let in je verjetno ob Kodeljevem naj mlajša v ligi, bo tudi v novi sezoni vodil dosedanji trener Miloš Rovšnik. Po prvih informacijah iz kluba naj bi se priprave pričele konec julija. Vodstvo kluba in pa sponzor Inžiniring Šarbek pa pričakujeta uvrstitev med 5. in 8. mesto, torej izogniti se borbi za obstanek.
Stane Kokalj
Dol: Andrluh na krmilu Dolanov
Stanko Anderluh, nekdanji mladinski reprezentat bivše Jugoslavije in trener mlade ekipe Celja Pivovarne Laško je novi trener drugoligaša z Dola pri Hrastniku. Anderluh, kije pred leti začel svojo trenersko pot prav na Dolu, je na klopi zamenjal Borisa Vrhovnika, ki je vodil Dolane v zadnji sezoni.
Sicer pa so s prestopnim rokom in spremembami, ki jih je prinesel, Dolani kar zadovoljni. Klub sta zapustila vratar Dare Šuštar, ki bo po nepotrjenih podatkih pot nadaljeval v Škofljici in Aljoša Ule, ki je prost igralec. Svoj umik z rokometnih igrišč je napovedal tudi kapetan Urban Moljk, ki pa je po zadnjih informacijah še pripravljen pomagati klubu.
S trenerjem Andrluhom prihajata iz Celja vratar Klemen Sikošek in zunanji igralec Tomaž Potočnik na igrišče pa naj bi se vrnil tudi Mitja Bekavac, ki ni nastopal v zaključnih tekmah zadnjega prvenstva, ki so ga Dolani sklenili na 9. mestu. Do sprememb bo prišlo tudi na trenerski klopi pionirske ekipe, ki je sklenila sezono s presenteljivim 4. mstom v državi. Po daljšem obdobju bo sktb za najmlajše znova prevzel Rado Vinko, tvorec sijajne generacije dolskih rokometašev, letnikov 67 - 68. Ob omenjenih okrepitvah pa nameravajo v delo članske ekipo vklopiti najobetavnejše mlade igralce iz kadetske ekipe. Ob že preizkušenem Selaku, so to v pivi vrsti: Sedeljšak, Jagodič, Šterbucl, Špacapan in še kdo, ki bi imel ob izkušenem Darku Raušlu in ambicioznem trenerju vsekakor izvrstne možnosti za razvoj in napredovanje.
Jože Premec
zmagoval na rekreativnih turnirjih po Sloveniji in Denis Bovhan, eden boljših mladincev v naši državi. Po več kot dvournem boju je zmagal mlajši in tako dosegel prvo turnirsko zmago v članski konkurenci.
Z izredno borbenostjo pa je izstopal domačin Slavko Ručman. saj je mlajšim iz kluba pokazal, kako se je treba boriti na terenu.
Poleg igralcev zaslužijo pohvalo tudi organizatorji iz TK Hrastnik, saj so kljub dežju usposobili igrišča, k sodelovanju pa so pridobili tudi sponzorje, ki so 'prispevali lepe nagrade.
Rezultati - polfinale: Bovhan - Otopal (oba Trbovlje) 6:0, w.o., Golob (Trb) - Ručman (Hrastnik) 6:4, 6:1; finale: Bovhan -Golob 6:3, 3:6. 6:3.
M.Č.
MALI NOGOMET
Zmaga Amaca
Trbovlje - Klub malega nogometa Malo po malo Dimnikarstvo Lepoša je ob dnevu državnosti pripravilo dvodnevni malonogometni turnir, ki se ga je udeležilo 24 ekip. Največ uspeha je imei^ trboveljski Amaco, ki je v finalu z 1:0 premagal ekipo organizatorja. Zmago-
viti gol je dosegel nogometaš Zagorja Simon Šink, poleg njega pa so igrali še Sutjka-novič, Kalender, Nišič, Fazlič, Pjevič, Mehič in Fejzič. V tekmi za 3. mesto je Juventus iz Šentjurja s 5:1 premagal RTV Trbovlje. Najboljši igralec turnirja je bil Zoran Lazič (Juventus), najboljši vratar Milko Verboten (MPM Dimnikarstvo Lepoša), največ zadetkov pa je dosegel Borivoj Simič (Juventus). Vse tekme na turnirju sta sodila Stane Babič (Laško) in Lado Avdič (Hrastnik). Omeniti še velja, da je nagrade najboljšim ekipam in posameznikom
podelil trboveljski župan Janez Malovrh.
S. F.
Dolanom tudi drugi turnir
Dol - Dolani so tudi letošnje ' praznovanje krajevnega praznika popestrili s tradicionalnim turnirjem v malem nogometu ekip KS Dola, Rudnika in Steklarne. Pokrovitelj tekmovanja, ki je nastalo na pobudo KS je občina oz. njen župan Leopold Grošelj in je prispevala lep prehodni pokal.
Gostitelj, ekipa KS Dol je
ponovila lanski uspeh in drugič zapored zmagala. Drugo mesto je pripadlo ekipi KS Rudnika, tretje pa Steklarni. Sicer pa velja dodati, da so bile tekme zelo izenačene, prednost zmagovalcev pa res minimalna. Tekme sta vodila sodnika Zdravko Martini iz Lašekga in Oskar Maurer iz Hrastnika.
Ob tej priložnosti je bila odigrana tudi tekma med SO Hrastnik in Svetom KS Dol. Po visokem vodstvu "Občinarjev" 4:1 in 5:2 seje srečanje končalo z miroljubnim izidom 5:5.
J.P.
KOŠARKA
Pionirji: Smelt Olimpija - Rudar 71:17 (47:17),Rudar- Kov. Sav.Polzela 62: 46 (31:19). Mini košarka - deklice: ŽKD Studio Jin Jang - ŠD Šentvid 57:12 (24:6); ml. deklice: ŽKD Studio Jin Jang - ŠD Šentvid 58:22 (26:10).
Amaco Condor - Trgovina Čop 9:1, Končni vrstni red: Amaco Condor 35, AC Mikolič Polje 30, Optika DL 25, Ford Servis Hribar 25, Izlake U 24, ŠD Prapreče I 20, Trgovina Čop 16, ŠD Mlinše II 13, Avtomaterial As 12, TV Varnost 11 točk.
- IH. liga: Trgovina mojca- Tirna 5:0, Ni de ni - ŠD Prapreče 113:0, Behar - Garni hotel 3:0, Gamsi - ŠD Mlinše III 1:8, Gost. Maček - Bistro Tina 0:9, Gambrinus - Avto mac3:3, NLP Eurotrade - ETI EE 2:3. Končni vrstni red: Trgovina Mojca 47, Ni de ni 40, Behar 38, ŠD Mlinše III36, Bistro Tina 35, Gambrinus 27, Tirna 23, Garni hotel 23, Avto mac 22, ŠD Prapreče U 21, Gost. Maček 17, ETI EE 16, NLP Eurotrade 12, Gamsi 2 točki.
Pionirska liga Zagorje: Čolnišče - Mlinše 2:1, Polje - Biseri 12:1, Čolnišče - Polje 1:0, Šentlambert - Biseri 8:0.
MALI NOGOMET
Trim liga Hrastnik - l.liga: ŠD Čeče - Čvek Chichago 3:8. PP HRastnik - Ljiljani 5:2, Steklarna - Juventus 3:6, Ljiljani - Steklarna 3:3, Čvek Chichago - PP Hrastnik 2:3, Juventus - ŠD Čeče 3:1. Končni vrstni red: Juventus 25, Čvek Chichago 19, Ljiljani 13, ŠD Čeče 11, Steklarna 9, PP Hrastnik 8 točk; II. liga: M. Koprivnik - Steklarski frisi 1:6, Čebelica - Vaka 3:2, KS Dol - Gamsi 2:4, Gamsi - M. Korptivnik 9:4, Vaka - KS Dol 2:3, Steklarski frisi - Čebelica 6:3. Končni vrstni red: Gamsi 23, Steklarski frisi 21, Čebelica 18, M. Koprivnik 9, KS Dol 9, Vaka 2 točki.
Trim liga Zahorjc -1. liga: Pizz. Ting tangi - Šentlambert 5:4, Malo po malo - Antimon Atrans 6:7, Buldožer MM 2002 - Izlake 12:6. Inž Šarbek -L'muhy 6:2, ŠD Čolniše - ŠD Mlinše I 2:2. Končni vrstni red: KMN Inžiniring Šarbek 41, Izlake 131, ŠD Mlinše 129, KMN Malo po malo 26, ŠD Čolniše 26, Pizz. Tingl Tangi 24, RTV Trbovlje 21. L'inuhy in Šentlamebrt 18, Antimon Atrans 17, Buldožer 11, Merli 6 točk.
- II. liga: ŠD Prapreče II- Izlake 3:3, OptikaDL Contact - AC Mikolič Polje 4:2. Ford Servis - Avtomaterial As 2:1. ŠD Mlinše II - Te Ve Varnost 2:3,
(KZi) poslovalnico M€D€fi
tel.: 0601/73 696
NA ZALOGI:
ŽENSKI SANDALI (beš-modra barva) MOŠKI ČEVLJI OTROŠKI ČEVLJI
PREGIBNI COKLI KOPITARNA SEVNICA NATIKAČI PLAŽA
UGODNO
' moški čevlji LUMBERJACK ... 3.846,00 SIT ' ženski sandali UVOZ ... 2.345,00 SIT ' otroški natikači PLAŽA ... 468,00 SIT ' MARINE torbe ... 1.512,00 SIT ' modne torbe ... 2.680,00 SIT
UGODNI PLAČILNI POGOJI!
ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure!
VABLJENI!
IM >1/ AVTOMOBILI <1.0.1.
Smartinska cesta 13C Ljubljana
*	prodaja avtomobilov vseh znamk po ugodnih cenah
*	možen kredit ali leasing
*	posredujemo pri prodaji vašega rabljenega vozila
*	posebna ugodnost: KLA SEPHLA
*	prodaja tovornih in dostavnih vozil
POKLIČITE NAŠEGA ZASTOPNIKA (0601) 39-151 PRIDEMO TUDI NA DOM ALI POŠLJEMO ŽELJENE PROSPEKTE!
M


Trbovlje - 20. junija je voznik osebnega avtomobila G.B. zaradi neprimerne hitrosti zletel s ceste in se na cesti Trbovlje - Podmeja zaletel v obcestno ograjo. Voznik se ni poškodoval, nastalo pa je za pol milijona tolarjev materialne škode.
Hrastnik - 20. junija ob 15.45 uri je
voznik B.M. na klancu na Logu ustavil vozilo. Za njim je pripeljal Z.M., ki je prav tako ustavil in čakal, da boB.M. speljal. Takrat pa je temu vozilo ušlo nazaj in trku se ni bilo mogoč izogniti. Policisti so naknadno ugotovili, daje bil B.M. tudi vinjen, za kar bo še posebej kaznovan.
Trbovlje - 22. junija je voznik Z.Č. vozil proti Trgu revolucije in s svojim vozilom trčil v parkirano vozilo na Rudarski cesti. Pri tem je nastalo za 100.000 tolarjev materialne škode.
Hrastnik - 24. junija ob 10.25 uri je
voznica P.M. vozila proti Dolu iz Mamega. Na cesti VDV brigad je nasproti po nepreglednem ovinku po njenempasu pripeljal neznanec. Ko se mu je umikala, je trčila v betonsko ograjo in se lažje telesno poškodovala. Krivca policisti še iščejo.
Hrastnik - 24. junija ob 19.50 uri jeK.M. vozila od Savskega mostu proti Hrastniku, ko jena Cesti 1. maja zaradi prehitre vožnje trčila v parkiran avto, last R.R..
...... ^
Obležal pred
kegljiščem
Zagorje - 22. junija okrog 22. ure
se je na parkirišču pred kegljiščem vnel prepir med obiskovalci lokala. V nepomembnem sporu je dosedaj še neznani storilec občana O. F. potisnil v stran tako, da je ta padel preko betonske škarpe in tam poškodovan obležal. Niti kršitelj niti gostjeoziroma lastnik lokala poškodovancu niso nudili prve pomoči. Ko se je O.F. prebudil iz nezavesti, je sam odšel domov, kjer je o dogodku sporočil policistom. Poškodovanega O.F. so nato sorodniki odpeljali k zdravniku, ta pa ga je poslal v trboveljsko bolnišnico, kjerjeostal na zdravljenju.
Policisti pozivajo vse, ki so bili na kraju dogodka ali vedo karkoli o prepiru pred lokalom, da to zaradi razjasnitve dogodka sporočijo na PP Zagorje.
fr	. X
Kradejo kot srake
Bonbone pojedla
Trbovlje - 23. junija ob 14. uri so policisti prejeli obvestilo, da sta si dva mlajša fanta iz knjižnice Toneta Seliškarja "sposodila" žig knjižnice, nekaj kemičnih svinčnikov in zavojček bonbonov. Policisti so po nekaj urah fanta izsledili in pri njiju zasegli vso pogrešano blago, razen bonbonov, ki so končali v želodcu obeh fantov.
Dobil obisk
Trbovlje - 23. junija je lastnik trgovine Žabec iz Trbovelj obvestil policiste, da mu je nekdo vlomil v trgovino. Neznanec ali neznanci so razbili steklo in iz trgovine odnesli večjo količino cigaret, nekaj kilogramov kave in nekaj steklenic vina. Za storilci še poizvedujejo.
Kradli bencin
Hrastnik - 24. junija so varnostniki Sinexa policiste obvestili, da so prijeli mladoletnike
I.	A., J.E. in Z.M., ki so na Cesti 1. maja iz mopeda točili bencin. Policisti so ugotovili, daje T.A. pogojno na dopustu iz Radeč, zato so ga poslali nazaj. Obvestili pa so tudi starše
J.	E. in Z.M..
Okno v svet
Zagorje - 26. junija v jutranjih urah so policisti ugotovili, da so preko vikenda neznanci na silo vstopili skozi okno v delovne prostore osnovne šole v Kisovcu. Po prvih podatkih v šoli še nič ne manjka. Za storilci še poizvedujejo.
Vlak povozil
Hrastnik - 20. junija ob 14.05 uri je na
železniški postaji pri speljevanju vlak oplazil
potnico K.M. Policisti so z zbiranjem podatkov naknadno ugotovili, dasejepotnicaizSevnice prepozno pripravilana izstop injezato skočila z vlaka, ko je ta že speljeval. Čeprav so jo odpeljali v bolnišnico, ni bila hudo poškodovana.
Utopitev in samomor (?)
Hrastnik - Popolnoma drugačen primer pa je bil nekaj dni zatem, ko je vlak, ki je vozil proti Zidanemu mostu, do smrti povozil neznanca. Policisti so naknadno ugotovili, da je šlo za R.M., kije stopil na tir in se s hrbtom obrnil proti vlaku. Po tem so sklepali, daje R.M. napravil samomor.
25. junija pa je na policijsko postajo poklical sosed in sporočil, da pogreša R.I. in R.M.. Policisti so se napotili v Krnice, kjer so našli R.I. utopljenega v jarku. Sklepali so, da mu je spodrsnilo in je z glavo naprej padel v jarek. Prav tako z zbiranjem obvestil policisti sklepajo, da naj bi bil R.M., ki gaje povozil vlak, sin R.I..
Aufbiks
5^ V lokalu ,JoIly v Hrastniku seje 19. junija K.B. spravil nad Z.M.. Sodnik bo V iz rokava zagotovo potegnil jollyja.
jk Tudi v Shake's baru (shake - tresti) se je treslo, ko so si v lase skočili S.M., ® B.P., C.F. in Z.E..
21. junija je "metalo" Hrastničana R.R.. Tako močno je privijal glasbo, da sosedom niti sirovi zamaški (saj se spomnite nanizanke Alo aio?) niso pomagali.
jk	Tole pa je lekcija za tiste, ki se držijo rekla Naredi sam - družini B. seveda
® velja sočutje, v opomin pa drugim: ker so B jevi skušali sami popraviti strop, ko so opazili, daje zgoraj nekaj narobe, se jim je ta v kuhinji podrl na glavo. B.O. se je v nesreči tudi lažje telesno poškodovala, B jevi pa so se preselili k svojcem.
Jk	Nesrečni Zagorjan L.T. je 25. junija (seveda pod vplivom alkohola) zašel v
(01 Trbovlje, kjer je na Trgu svobode hodil od stanovanja do stanovanja in iskal svoj domek. L.T. torej ni zgrešil le hiše, temveč celo svoje mesto. Nauk: Ko greste pit, za seboj mečite kamenčke. Janku in Metki je ta metoda nekoč že pomagala.

#arunatala ijouse
Ker se nič v življenju ne zgodi naključno, sem pod goro Arunačalo dobil pravljično hišico z bujnim vrtom in indijsko družino, ki je skrbela za mojo prehrano in udobje. Hišica se je imenovala Varunačala house.
Po brezuspešnem iskanju primerne sobe sem se spomnil naslova, ki mi gaje dala Zdenka, moja prejšnja sopotnica po Indiji. Hitro sem našel vilo Osborne house, kjer naj bi stanoval Cristofer, mož z mojega naslova. Hitel sem mu razlagat moje želje in na moje začudenje mi je obljubil, da bo storil vse, kar j e v njegovi moči; kot daje čakal name! Popoldne sva se tako že sprehajala okrog Varunačale, pokazal mi je sobo s kuhinjo, sanitarije in prostran, bujno cvetoč vrt. Ko sem molče prikimal, mi je povedal še ceno, kije bila milo rečeno strašno minimalna. Drugi dan mi je po polovočni ceni priskrbel še "bicikl" in resnično sem začel verjeti v pozitivno energijo, ki jo baje oddaja gora Arunačala.
Cristofer živi namreč v Osborne House neprekinjeno dvanajst let. Govori tekoče tamilsko in domačini ga zelo spoštujejo, saj ga imajo za neke vrste belega sadhuja. Pravi lastnik te velike plantaže kokosa, Varunačale z vrtom in kaj vem kaj še vsem je Arthur Osborne, angleški pisatelj, čigar knjige sem zasledil tudi v ašramski knjižnici.
Pri indijski družini.
Kaj naj rečem? Hvala Anglija za vse skupaj!
Hišica je velika šest krat šest metrov, v kuhinji je črpalka, ki črpa vodo iz globine 55 metrov in je - poleg moje žeje - skrbela tudi za zalivanje vrta. V sobi je poleg postelje še pisalna miza z dobro lučjo, s štirimi zamreženimi okni, ki z ventilatorjem vred skbijo za dobrodejno klimo v vročih popoldnevih. Ko sem stopil skozi vrata na verando, se mi je pogled uprl v goro Arunačalo, ki se kakšen kilometer stran strmo dviga v nebo. Do ašrama sem imel dobrih dvajset minut kolesarjenja, kar mi je v tem brezdelju prišlo zelo prav.
Navadil sem se že tudi na streho iz palmovih listov, kjer ponoči vseskozi nekaj škreblja in frfota, a pod mrežo sem se počutil precej varnega. Človek se hitro privadi na velike vešče, netopirje in raznovrstne plazilce. Oblačila sem zjutraj vedno otresel, da se ne bi kakšen kuščar v žepu vozil z menoj okrog po nakupih.

i
Arunačalo, hrib luči in energije.
Na verandi, z zajtrkom v pletenem naslanjaču, ko sonce vzhaja izza Arunačale, ko tišino moti samo ptičji ščebet, sem se ozrl gor nakam v nebo, jim pokimal in rekel: "Prav je tako".
Tekst in foto: Peter Brečko
Prebujanja
Zanosno čričkanje škržatov, napolnjuje nočni mir.
Koprena sanjska se odstira, v daljavi bije ura pet.
Kreirajoč budi možak se zunaj. prvi petelinji glas in bevsk, klokotanje vode iz stranišča, iz zaspane ulice nemir.
Pod oknom pljuvanje, grgranje, sosed sosedu besni lajež, kikirik, cingel zvoncev prvih prodajalcev, prebujenih revežev krohot.
Nočne sence bežijo med gorami, rdeče sonce jih podi, v crescendo trušč narašča, to je Indija, good day!
Peter Brečko

M
Okoli poldneva je začelo v soboto, 24. junija, vMedijskih Toplicah vršati. Množica ljudi se je spotikala po avli in prejemala še zadnje napotke. Zbrani so se zavedali, da se bodo morali kmalu sprijazniti z novim življenjem, hkrati pa jih je tolažil star pregovor, ki ob dežju obljublja bogastva in sreče. Na dan Kmečke ohceti '95 je namreč strahotno vlivalo, kar pa ni pokvarilo razpoloženja parov in poročnih prič. Na Vidrgi je svečani "da" dahnilo pet parov: kanadski par Mary Jane Gowars in James Razpotnik, zasavski par Dolores Marinkovič in Ivan Urbajs, Katarina Mulec in Zlatko Sumiga, Urška Terseglav in Božidar Janežič ter Tanja Praznik in Bojan Skok.
Mary Jane in Janez
Muhasto vreme je torej ni zagodlo bodočim ženinom in nevestam, ki so že hiteli proti svojim avtomobilom, s katerimi so se odpeljali naMlinše. Ohcet se je pričela s tradicionalno šrango in družabnimi igrami, ki jih je priredilo Turistično društvo Mlinše. Moški so uživali v barantanju, iz žepov so vlekli na kupe denarja, okrog njih pa
se je zbrala truma sodelujočih, pa tudi radovednežev. Vsak par je bil oblečen v narodno nošo pokrajine, v kateri živi, prav tako priče.
Najbolj je presenetil kanadski par, saj se je bodoči ženin pojavil v gorenjski narodni noši, bodoča nevesta pa v tradicionalni nizozemski in je s pisanimi oblačili ter z gromozanskimi coklami še posebej pritegnila pozornost.
Kljub slabemu vremenu je šranga (tudi letos) prehitro minila in čas je že bil, da se pari in njihove poročne priče s kočijami odpeljejo proti Vidergi. Spremljal jih je nekaj sto metrov dolg sprevod, od kamniških planšarjev, v noše oblečenih svatov, pa do veselih Belokranjcev, ki so z igranjem na tamburice še bolj razvneli že tako veselo razpoloženje. Pri gostišču jepovorko sprejela pihalna godba iz Feldbacha. Pari so se morali naj prej predstaviti voditel j ema prireditve Betki Šuhelinjanezu Dolinarju terjima izdati, kaj pričakujejo od skupnega življenja, koliko otrok si želijo, itd. Kulturni programje popestrila Pihalna godba Svea Zagorje, Kvartet bratov Smrtnik iz Avstrije, Ženski nonet Rog iz Kočevja ter Tamburaški orkester iz Adlešičev, tako da obiskovalci prireditve dolgčasa še okusili niso.
Sicer pa je bilo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Gostje so si v gostišču privoščili malico, po poroki vseh petih parov pa še kosilo. Pare Kmečke ohceti '95 je poročil zagorski župan Matjaž Švagan, zatem pasoznajboljšimi željami nastopili še dolgoletni organizator prireditve Franci Vidergar, predsednik Turističnega društva Mlinše Vili Avbelj. Z žrebom so si pari prislužili balo, spalnico oziroma kuhinjo SveeZagorje, kanadski par pa je prejel dragoceno darilo približno enake vrednosti.
Folklorna skupina iz Adlešičev
Tekst in foto:
Jaša Drnovšek
Sponzorji Kmečke ohceti so bili:
Slovenske novice ljubi iona, Umi, MTV, televizija ETV, pivovarna UNION, Občino Zagorje cb Savi, bveo Zagorje ob Savi,
Več sto metrov dolga povorka
Dolores ter Ivan
Eli Eleklroetemsnl Izlake, gostilno Tri Vidrgarju" Kandrše, Poštna banko Slovenj Ubijeta, tehnična trgovina j Astra ribano, ETP kron,. Ihanske mlekarne Ubijana, restavracija z Gami hotelom Trojane, LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje, MK Zagorje obtSav,, Siporer Kisovec, SCT Tehnika Ljubljana, Integral Zagorjeoh Savi trgovsko pedtip Pohot, 'a /.ogorje ah Savi. KZ bičke. AB & MZZagafje ob Savi,; Oaza Zagorje ob Savi, Deiozo Zagorje ob Savi, Stenko Trzin, avtoprevoznik Boža Cerar Dob pri Domžalah, Mertaiorblagovni center Ljubljana, forma Ihan Domžale, Zavarovalnico Triglav DS Trbovlje, j Zavarovalnica Triglav OS Ljubljana, vrtnarska trgovina Eva Kisovec.
$sflsc
M
Pa naj še kdo reče, da ni prijetno reševati križank. Tisti, ki so reševali nagradne križanke za osnovnošolce, v sodelovanju vseh štirih zasavskih knjižnic ter Zasavca, in so bili izžrebani, so odšli 20. junija na enodnevni izlet na Ptuj. Najprej smo si ogledali Knjižnico Ivana Potrča - mladinski oddelek, nato nas je vodička Dragica popeljala po Ptujskem gradu, popoldne pa smo se še kopali v Ptujskih termalnih toplicah.
Prvi postanek
Iz avtobusne postaje Zagorje smo se odpravili že ob 7. uri zjutraj. Še vsi zaspani smo se podali dogodivščinam naproti. Sprva je bilo v avtobusu bolj tiho, saj so bili osnovnošolci iz Zagorja, Trbovelj, Hrastnika in Litije, ki se med seboj niso poznali. Za kratkočasenje so si nekateri prinesli knjigo za branje ali igrice, malo starejši so v zadnjem delu avtobusa poslušali glasbo na svojem kasetofonu. Vendar pa so se kaj kmalu spoznali med sabo in v avtobusu je postalo prav živahno. Ob deveti uri zjutraj, ko smo se z avtobusom peljali po avtocesti proti Ptuju, so se nam že začeli oglašati lačni trebuščki. Zato smo se ustavili na počivališču ter pojedli sendviče in popili sokove. Po kratkem postanku smo nadaljevali pot. Malo pred Ptujem smo ob
V knjižnici I
V knjižnici II
cesti videli na telegrafskem drogu štorkljini gnezdi. Štorklja je prav takrat hranila svoje mladiče.
V Ptuju smo izstopili na avtobusni postaji. Najprej smo obiskali knjižnico Ivana Potrča - mladinski oddelek, kjer nas je sprejela prijazna knjižničarka. Knjižnico obiskujejo otroci iz 32. osnovnih šol in ima 32.000 knjižnega fonda. Povabila nas je v pravljično sobo, kjer
Dvorišče Ptujskega gradu
smo se posedli na udobne stolčke. Pokazala nam je zelo staro mašno knjigo. Njene platnice so bile lesene in oblečene z usnjem ter ob straneh tlakovane. Razložila nam je, da so v davnih časih knjige spravljali v knjižne skrinje ter da so tako vezane knjige zdržale dalj časa. Mladinski oddelek pa ima tudi zelo majhno knjigo (obseg 2 krat 2 cm) Franceta Prešerna Krst pri Savici. Na koncu je vsem našim osnovnošolcem razdelila lističe s tremi nagradnimi vprašanji. Trije izžrebani so prejeli majhna skromna darilca. In čisto na koncu smo si še ogledali knjižnico. Knjižnica nas je tako očarala, da smo kmalu pozabili, da smo namenjeni obiskat tudi Ptujski grad.
(se nadaljuje)
Tekst in foto: Katarina Gavranovič

Turčija, Bolgarija... (3)
Kdor obišče Istanbul, seveda ne more mimo nakupov na bazarju. Pokrita tržnica, v kateri so poti pravzaprav prepletene kot mestne ulice, je prava paša za oči in denarnico. Na enem mestu je mogoče kupiti skoraj vse od usnejnih izdelkov, izdelkov domače obrti do oblačil, začimb in seveda zlata.
Istanbul v svojem sijaju
Tudi ulice v neposredni bližini bazarja so polne raznovrstnih trgovin. Pravzaprav se človeku zazdi, daseodmorjado vrhamesta samo trguje. Nedaleč proč od vsega vrveža pa stojita dve največji mošeji: Haghia Sophia in Modra mošeja. V prvi je danes muzej, v drugi pa vsakodnevno molijo Alaha. Iz parka, ki se razprostira med mošejama, je vsak večer moč gledati predstavo glasbe in luči, ko pripovedujejo zgodovino obeh mošej iii predvsem Modro tudi osvetljujejo. Mogočna glasba, zvoki, raznobarvnost osvetljenih minaretov, kupole in sten, so vsekakor trenutki, ki jih zlepa ne pozabiš.
V	Turčij i brez turške kopeli ne gre, prav tako pa se ne sme pozabiti piti jabolčnega čaja. Cene hrane niso pretirane, zato si včasih tudi študent lahko privošči kaj dobrega. Z ladjico smo odpluli proti novemu delu mesta, kjer stoji Dolrnabahce palača, med drugim prebivališče Ataturka, zelo priljubljenega turškega predsednika. Stopili smo tudi na azijska tla, občudovali most čez Bosporsko ožino in jedli baklave. Drugačnost tega mesta je mogoče zaznali od zgodnjega jutra, ko se preko hiš zasliši molitev z. minaretov, do pozne noči, ko odidejo spat še zadnji vztrajneži. Počasi je bilo potrebno zapustiti Turčijo. Cilj je bil še daleč, pa tudi potepanje po haremih in dobra hrana lahko naredita svoje.
V	sončnem dopoldnevu smo spet stali na postaji. Točno deset junakov je na precej dolgi kompoziciji odpotovalo iz Istanbula v
Bolgarijo. Polja sončnic in žita so se vlekla vse do meje, potem pa kilometri bodeče žice in postaja s takšnimi reflektorj i kot na olimpijskem stadionu. Končno so nam odklenili tudi kompozicijo (vagone so zaklenili že v Turčiji, da ne bi kdo med brzenjem vlaka skočil v obljubljeno deželo) in po kontroli potnih listov se je vlak nenedoma napolnil do zadnjega kotička. V Sofijo smo prišli ponoči in po "zvezah" dekleta, ki smo ga spoznali na vlaku, našli prenočišče. Spet sem imel srečo in tako sem že naslednji dan lahko odkrival vse, kar nudi mesto. Pravzaprav sploh ni dosti večje od Ljubljane, ima veliko muzejev, parkov, nekaj vladnih hiš, v centru mesta blagovnico, v kateri ne poznajo salamoreznice (želel sem namreč čisto navaden sendvič) in seveda cerkva. Najstarejša je skrita v atrij hotela Sheraton. Zaradi ugodnih cen sem si lahlko privoščil
spalnik do Bukarešte. Tu pa je bilo povsem drugače. Prvi šok je bila velika in dokaj neoznačena postaja, potem menjava na črno. da o številu potnikov in med njimi tudi dolgoprstnežev sploh ne govorimo. Podzemna železnica je ogromna, pravzaprav naj večja, kar sem jih uspel videti. Mesto samo pa je polno nasprotij, od čudovitih zgradb, blokov, palač in vodometov na eni ter revščine na dmgi strani. Veliko, veliko je betona in malo zelenja, sicer pa pravijo, da je pod buldožerji Nikolaja Ceausescaizginil kar lep del zgodovinsko vrednega mesta, ki mu pravijo tudi Pariz vzhodne Evrope. Nasplošno sem bil nad Bukarešto presenečen. Predvsem nad njeno razsežnostjo in velikostjo in nad tistim prizvokom navidezne urejenosti prav vsega. Veliko bolj simpatičen j e Brasov, izhodiščni kraj za ogled Transilvanskih alp in gradu grofa Drakule. Podeželje, skozi katerega smo potovali, je polno malih hišk z "razvejanimi" strehami vsemogočnih barv. Pravo nasprotje modernih četrti glavnega mesta. Prebivalci Romunije živijo precej revno, zato smo v prenatrpanem vlaku pazili vsak na svoj kos prtljage, nase in drug na drugega. Potovali smo podnevi in priznati moram, da vsaj nas, Inter-railovcev ni bilo dosti.
Zadnje dni prvega dela potovanja sem se približal Sloveniji. Ponovno sem užival v Budimpešti, takoj ob prihodu premaknil urine kazalce in poiskal prenočišče. Odhitel sem v mesto in ponovno oživljal "slike" preteklega obiska madžarske prestolnice. Približno polovica poti je bila za mano in preko Dunaja sem se začel pomikati vse bolj proti severu. Tu pa se jesvet popolnoma spremenil in le spomini so obujali dni avanturističnega juga.
Mitja Predovnik

Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20. ju lija 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660
ZA VAS SMO PRIPRAVILI PROGRAMSKE PAKETE ZA
PODJETJA
(mala, srednja velika)
GLAVNO KNJIGO
SALDKONTI KUPCEV IN DOBAVITELJEV FAKTURIRANJE MATERIALNO POSLOVANJE OBRESTI
OSNOVNA SREDSTVA OSEBNI DOHODKI IZPIS VIRMANOV IZPIS POGODB
_XJ OBRTI
OBRTNO POSLOVANJE OBRESTI
OSNOVNA SREDSTVA OSEBNI DOHODKI IZPIS VIRMANOV
V vsakem paketu dobite še navodila, v ceno pa je vključeno uvajanje in popravki zaradi morebitnih zakonskih sprememb. Za nakupe večjega števila programov nudimo obročno odplačevanje.
Pokličite nas vsak delavnik od 7. do 15. ure!


■HO SOBOTO in nEDELJO
.:
RRPTIDG

PO REKI S0UI

Cena: 2000 tolarjev na osebo
[organizirane sipine imajo popust] Prijave in informacije: v prostorih društva: Podkraj 61/a [pod hrastmškim mostom] ali po telefonu 0601®«!
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
-	itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev
-	topli podi širine 2, 3 in 4m
-	karnise vseh vrst
-	zavese iz VELANE
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov '
-	pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV.
VABI VAS trgovina SšBi 1^-11 v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 19°°, ob sobotah 700 do 1300
X_________________________________________________J
BIFE "JACK BAR"
PIRC BOJAM s.p.
Trg borcev MOB 5 61431 Dol pri Hrastniku tel.: 0601/22-315
ODPRTO vsak dan
od 12h do 23h
MEDELJA
od 15h do 23h.
- ‘
l.,_1 I
Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate leT
-	priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta _ I 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I
-	besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo .
I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ■ pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.	■
STANOVANJA, PARCELE iN HIŠE
Parcelo 700 m2 prodam za 3000 DEM. V račun vzamem Z 101 ali
Yugo. Tel.: 20 - 713.
Starejšo obnovljeno hišo v Polšniku, kozolec, garaži, klet in 2500 m2 zemlje prodam za 75.000 DEM. Tel.: 061 - 811 -056.
GIP BETON MTO, d.o.o.
Borovniško naselje 7 61412 KISOVEC
Podjetje GIP Beton MTO, d.o.o. Borovniško neselje 7, KISOVEC objavlja prosta dela in naloge in sicer:
■30 NK in PKdelavcev 5 KV stavbnih mizarjev
Delo bo za določen čas z možnostjo redne zaposlitve . Osebni dohodek po kn!r4-hvni nonnHhi 07 no Hnnnvnn i
Enoinpol sobno stanovanje v Trbovljah, 50 m2 prodam.Tel.: 24 -741.
VOZILA
Suzuki 125 cross, letnik 88, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 77 - 212.
Z 101, letnik 82, zelo dobro ohranjeno, prevoženo 45000 km. prvi lastnik prodam. Tel.: 25 - 984.
Z 101, letnik 1986, zelo lepo ohranjena, registrirana celo leto. Tel.: 71 - 823.
Fiat 126 P, letnik 79, registriran do 19. avgusta prodam za 500 DEM. Tel.: 61 -916.
Hondo VFR 750 F, letnik 90, prevoženih 27.000 km, registriran do aprila 1996, nove gume prodam za 9.200 DEM. Tel.: 27-310.
Avtomatik zelene barve vozen in avtomatik modre barve nevozen prodam za 320 D EM. Tel.: 43 - 565.
Gorsko kolo montana, staro 7 mesecev, kot novo prodam za 35.000 tolarjev. Tel.: 27 - 310 dopoldan.
joysticki. Tel.: 24 - 871.
Igrivega kodra, cepljenega prodam. Tel.: 42 - 400.
Rolerje Roecs št. 43 prodam. Tel.: 62 - 099.
Francosko posteljo 160x200 cm prodam za 200 DEM. Tel.: 24-741.
Poslovni stol, talno oblogo zelene barve, tri stole in klubsko mizico, vse novo ugodno prodam. Tel.: 27 -463.
Avtomobilsko prikolico in glavo motorja 1,1 prodam. Tel.: 44 - 187.
Kupim dve karti za premog -ijavi. tel.: 063 - 831 - 071 po 20. uri.
Dve postelji, hladilnik Gorenje, pralni stroj in zmrzovalno skrinjo (manjšo) ugodno prodam. Tel.: 27 -321.
Sedežno garnituro, 4 fotelje in okroglo stekleno mizo prodam. Tel.: 24-741.
Inštruiram slovenski jezik in lektoriram vse vrste besedil. Tel.: 22 - 396 Polona.
Inštruiram nemščino in francoščino. Tel.: 73 - 719.
OSTALO
Kombiniran otroški voziček in otroški voziček Monbebe, garnituro zazibelko ugodno prodam. Lahko na obroke, kupcu pa podarim previjalno mizo. Tel.: 74 - 090.
Kombiniran voziček in garnituro za zibelko ugodno prodam. Lahko na obroke. Tel.: 63 - 103.
CD - je Aerosmith, Simpleminds, Dr. Alban, Aliče in chains, Roxette in Michaela Boltona prodam za 10.000 sit (vse skupaj in vse novi). Tel.: 42 -498 (Aleš).
Domače sadno žganj e prodam po 600 sit/ liter. Tel.: 21-613.
Kombiniran otroški voziček modre barve prodam za 100 DEM. Tel.: 22 - 709.
C 64 z disketnikom in disketami, kasetnikom, kasetami, 3 - mi
V Gabrovki pri Litiji prodam kmetijo - hišo z gospodarskim - poslopjem in 30.675 m2 kmetijskih zemljišč in 92.802 m2 gozdov. Možnost nakupa po parcelah. Tel.: 061 59 -544 po 19. uri.
Električne omarice zunanje in notranje, kompletno opremljene ugodno prodam. Možnost dostave in montaže ter ostale električne inštalacije. Tel.: 061 - 751 - 432 in 061 - 751 - 425.
PAMDIGMA d.o.o. Trbovlje
111:1111111C:( -mposli
trgovko živilske stroke z 2-letnimi delovnimi izkušnjami.

Pisne ponudite pošljite na naslov:
Paradigma. Cankarjev trg 15. 61410 Zagorje.

•MMtBJS;
»1:11,13
HREPENENJE TVOJIH SVETLIH ROK V SOMRAKU OGNJA; |IŠALE SO PO GARDNU IN PO ROŽAH; > PO SMRTI. DAVNA ZIMA.
DESIDERIO DELLE TUB MANI NELLA PENOMBRA DELL A Eti SAPEVANO Dl ROVERE Ečjjjj Dl MORTE. ANTICOINVERNO,
21 358, fn: +386 601 26 228
IN BOT EM PROGRAM MAJ IN VEDNO POMLAD
■"RADIO TRBOVLJE 98.1 MHz
Pelje
614-10 Zagorje
telefon 0601/64 322
IMATE IZKUŠNJE V TISKARSTVU,
ŽELITE DOBER ZASLUŽEK?!
K sodelovanju vabimo
TISKARJA GRAFIČARJA
Od kandidata pričakujemo srednjo ali poklicno šolo "GRAFIČAR", oz. grafični tennik z večletnimi izkušnjami v tiskarstvu.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s poskusnim delom treh mesecev.
Pisne ponudbe z opisom dosedanjega dela, dokazili o izobrazbi in življenjepisom pošljite do 10. julija na naslov:
PIRAMIDA Zagorje,
Polje 10, 61410 Zagorje.
ERJAVEC d.o.o.
Pod ostrim vrhom 31/b	tel.: oeo 1/26-356
61420 Trbovlje	oeo 1/26-285
I.
Samostojnim podjetnikom in društvom nudimo knjigovodske storitve. Za opravljeno delo prevzemamo popolno odgovornost.
II.
Prodaja, servis in najem vseh igralnih avtomatov za zabavo in igre na srečo.
ZA
OČI DA VIDIJO
Skrbimo v firmi DL CONTACT PE OPTIKA JAZBEC in očesni ambulanti (četrtek od 14. do 18. ure) v prostorih Zdravstvenega doma v Zagorju.
Proizvodnja kpn.tgktnih lef, optiko in lii|oirina H drobno d.o.o.
CONTACT
VAM NUDIMO VSE VRSTE: KOREKCIJSKIH OČAL KONTAKTNIH LEČ NOVO NA TRŽIŠČU:	KONTAKTNE LEČE Z UV ZAŠČITO
KOZMETIKO EVE ČARE
DOBAVNI ROK OD O DO 5 DNI;
PLAČILO; GOTOVINA 5%popusta, 2-3 ČEKI, EUROCARD Informacije in naročila na tel 0601 62 505
Vsem našim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje.


BIBLIJSKO IME ZA JERUZALEM, URANOV SATELIT
PETER
HANDKE
FRANCOSKI
DRAMATIK
ŠP.RODU
FERNANDO
NEMŠKI
PISATEU
(VV1LHELM)
POJEM IZ GEOMETRIJE (KROŽNI)
ŠIVANJE ČIPK NA BLAGO S CICKCAK VBODI
FRIDOUN
(OKRAJ.)
DRŽAVA V INDIJI (VOLNA)
ČOPIČ
(ZAST-)
REKA, KI TEČE SKOZI KRANJ
ADAM
BOHORČ
POLET,
VNEMA
SLOVENSKI
PISATELJ
KRISTAN
RUSKI PIANIST (ROD ION)
TISOČI
DEL
METRA
SUMERSKA
BOGINJA
PLODNOSTI
FRANCOSK
ZGODO-
VINAR
VERSTEV
(ERNEST)
VRAN GOLOBJE
VELIKOSTI, DOKAJ SPREJEMLJIV ZA UČENJE
TONA
INDONEZIJSKO IME ZA NOVO GVINEJO
KAJNOV
BRAT
SREDNJA
VREDNOST
PERZIJSKI
KRALJ
VRSTA
VRBE
STRAŠILO V PROSU
MESTOV
FRANCLJI
EGIP.DRŽAV.
(GAMAL
ABDEL)
BORIŠČE V CIRKUSU
■
DREMEL
NICK
NOLTE
GR.MISLEC PLATONOV UČENEC
MOČVIR-
SKA
PTICA
KLJUNAČ
NEMŠKI
MUZIKO-
LOG
(OSKAR)
ZEMELJSKA OŽINA NA MALAJA
NEMŠKI
SKALDA-
TEU
(FRANZ)
SLOVENSKI
PREVA-
JALEC
KLABUS
GRŠKI JUNAK PRED TROJO
INDIGO
DVOŽIVKA
AVSTRU.
PISATE-
LJICA
AICHINGER
ABELO'
BRAT
OV
0"
SLOVEN-
SKI
PETEC
(VLADO)
NEMŠKI OPERNI PE-VEC (KARL)
MAJHNA
VSOTA
SOKRATOV
TOŽILEC
RAFKO
IRGOUČ
GRŠKI BOG VETROV
POVEZAVA GLAVE S TRUPOM
MESTOV
ITALIJI
DALJŠE
OBDOBJE
STARO
MESTOV
JUŽNI
FRANCIJI
PERZIJSKI
KRALJ
SVETA PODOBA PRI PRA-SLOVANIH
SL PISATEU IN ESEJIST KERMAUNER
STUD,
OGABA
ESTONSKI
PEVEC
(GEORGU)
METEOR,
UTRINEK
VULKAN NA SICILIJI
POLmČNO
ZATOČIŠČE
AFRIŠKI
VELETOK
OSNOVNA
MERA
NENADNA
SMRT
SLOVEN-
SKA
IGRALKA
STARC
NAPAD,
NASKOK
VODNA
►REGRADi
DUHOV-
NIŠKI
MAŠNI
PRTIČ
ATENSKI
KRALJ
JOHN
UPDIKE
ANGL LITERARNI KRITIK RICHARDS
DEL GLEDALSKE IGRE
ZEMELJSKI
PAS
ANDREJ
STOJAN
ŠVICARSKI
SLIKAR
KLEE
OTRE-
BLJEN
SVET
VRSTA
FRAN-
COSKIH
PREPROG
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 5. 7. 1995 na naslov:
UREDNIŠTVO ZA SAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice.
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada:	Varnostni
cilindrični vložek Cisa astral
2.	nagrada:	Varnostna
obešanka Abus disk
3.	nagrada: Varnostna rozeta
4.	nagrada: Izdelava ključev v vrednosti 1.000 SIT
Izžrebanci nagradne križanke 22/95
1.	nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, KZ Izlake, Forjan Valentin, Vreskovo 43, Trbovlje
2.	nagrada: Blago v vrednosti
2.500	SIT, KZ Izlake, Janez Kovač, Pod ostrim vrhom 38, Trbovlje
3.	nagrada: Blago v vrednosti
1.500	SIT, KZ Izlake,Mili Okro-gar, Kopališka 1, Zagorje
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20.
j ulij a 2c, Zagotje, do 6.7.1995. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 23/95:
DELOVNIK, IRAKLON, KOROTAN, TAM AS, PARIZ, ARAI, AVIZA, PRIVALOVA, AD, KOMORA, ERIKA, ACE, ACETON, CH, RN, NIT, PERALTA, OBUJANJE, ATI, EEL, SAGET, AK, ATLE, NL, EP, ALSGAARD, DISKETA, TOLAR, GORICA, KRK, OKAPI, EVITAPERON, LAKAJ, NEN, ARENA.
___________. . GALANTERIJA, SERVIS
TS G) PRODAJA IN MONTAŽA 1	' SANDI LUNAR
KOLODVORSKA 3, CESTA ZMAGE 12A, tel.: 64 430 od 9-12 in 16-19, sobota 8-12
TRGOVINA NA DROBNO ZA DOM, STAVBNEGA IN POHIŠTVENEGA OKOVJA
varnostno okovje za okna, vrata, pritrcBni program FISCHER, varnostni program EWA, ABUS, TITAN, H00PE, CISA, ALARMI
IIAUA izdelava vseh vrst Igufiev, TUDI ZA NOVE MODELE, nOVU	MERCEDES, OPEL, BMW, VOLVO Jd
MONTAŽA adMov Iz prodajnega progama

				PREDEL POHORJA	SLOVEN- SKO OBMORSKO ZDRAVI- LIŠČE	GLAVNI ŠTEVNI K	ŽIDOVSKO ŽENSKO IME	PVC PREZRA- ČEVALNA CEV	TV ZASLON	KARLI ARHAR
				►						
Vj			IZVEDENKA V STRELJANJU MAKARSKA							
SESTAVIL DAMJAN KOVAČ	OBLASTA BAKTERIJA	PRESTOL- NICA ŠTAJERSKE KOREOGR. JUSTIN								15. IN 22. ČRKA
AMERIŠKI IGRALEC REEVES						ZEMELJSKI PUN				
STARO- SLOVANSKA MEDICA			KRAPINA DEL LESTVE			VRSTA ŠPORT- NEGA ČOLNA ZNAČAJ				
MEDALJA								SLOV. UREDNIK TREFALT	SLONOV ZOB	URNA
RISBA JK	KONČNA ZAŠČITA LESA	DRŽAVNA BLAGAJNA PISATE- LJICA PEROCI					ODRASEL FANT			
LETNI PRIDELEK							LETOVIŠČE PRI OPATIJI EDW1N MOSES			
AMERIŠKI IGRALEC BALDWIN					PREMIK ZRAČNE MASE					
POŽIVI LNI NAPITEK					DIRKA- LIŠČE V ITALUI					
ŠAHOVSKI PROBLEM
RELI NA POTEZI. MAT V DVA.
Uganka

Srček ima iz
grafita in životek iz

dreves:
polja bela

“rse
Uganka 2:
samo krov,
OVEN Navzven boste delovali umirjeno in obvladano in zato boste ponosni nase. Drugi ljudeje bodo pogosto iskali vašo družbo, saj se boste izkazali kot dober svetovalec. Št.: 21.
BIK Ugotovili boste, da s težavami, ki jih največkrat pripisujete partnerju, pretiravate. Priznajte tudi vi kdaj svoje napake in ne zahtevajte od drugih nemogočega. Št.: 3.
DVOJČKA V tem obdobju boste našli največ zadovoljstva pri delu, saj boste izboljšali svoj položaj. Trezno boste razmišljali, zato bodo tudi vaše odločitve prave. Št: 14.
RAK Spremenljivega razpoloženja boste, čeprav vam bo čustva uspelo obvladovati - vsaj navzven. V tem času je pomembno, da si zaupate in ohranite enakopraven partnerski odnos. Št.: 20.
LEV Okolico boste največkrat zaznavali v slabši luči, čeprav v resnici ni vse tako črno. Partner o določenih stvareh ni več pripravljen govoriti, zato bodite uvidevni. Št.: 9.
DEVICA Usmerjeni boste v potrjevanje in samodokazovanje, saj si ne zaupate dovolj. Partnerski odnos bo precej napet, zato se boste kajpada ponovno umaknili -na delo. Št.: 5.
TEHTNICA Svojih čustvenih stisk včasih še sami dobro ne razumete, še težje pa je partnerju, zato se le poskušajte o tem kdaj pogovoriti z njim. Zahtevni boste. Št.: 15.
ŠKORPIJON Dokaj intenzivno in globoko bo vaše dojemanje okolice v tem času. Ljudjebodo čutili, daselahko zanesejo na vas, zato ne boste veliko sami. Št.: 18.
STRELEC Največ energije boste vložili v prijateljske odnose in v vzpostavljanje novih znanstev. Sreča pa vas čaka na delovnem mestu. Tu boste res uspešni. Št.: 27.
KOZOROG Težko se boste skoncentrirali. Razmišljali boste dokaj togo in le v maločem boste zadovoljni. Oporo boste iskali pri partnerju, ki vam bo znal pomagati. Št.: 8.
VODNAR Težave ljudi, ki bodo iskali stik ž vami, vas bodo spomnile na lastne probleme. Kljub temu boste dajali videz povsem srečnega človeka. Vsiljivih ljudi ne boste prenašali. Št.: 3.
RIBI Z lahkoto boste vzpostavljali stike z okolico, kljub temu pa boste največ časa posvečali sebi. Začeli boste s samoopa-zovanjem in odkrili veliko novega o sebi. Št.: 25.
				
Rešitve irgank tT bost	križanke sahovs e našli r	za mi kcga ta stre.	ade. probl n, 41	1 g *

Kulturne prireditve
RAZSTAVE
Trbovlje- Vinko Hrovatič, član Relik Dadasa, razstavlja v prostorih RSH.
Trbovlje - V Knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovl jah, razstavlja Osnovna šola Ivana Cankarja. Učenci 4. razreda prikazujejo svoje pisne in likovne izdelke na temo Kandrše.
Trbovlje - V Batičevem salonu Revirskega muzeja Trbovlje je do konca junija razstava orožja.
Trbovlje - V prosotrih S -Design na Ulici 1. junija razstavljajo mladi slikarji iz vrtcev, osnovnih in srednjih svoje likovne izdelke na svilo, tekstil, keramiko in še kaj.
Izlake - V Medijskih Toplicag bo do 7. julija odprta slikarska razstava akademske slikarke Darje Srebnik iz Ljubljane.
STALNE RAZSTAVE
Hrastnik: Cesta 1. maja 45: razstavljena stalna galerijska razstava slikarja Vinka Hrovatiča.
Hrastnik: Čar Hrastnik: stalna razstava del akademskega slikarja lureta Čeku te.
Muzejske zbirke Revirskega muzeja Trbovlje
Hrastnik: Cesta 1. maja 40:
Hofbaucrjeva zbirka različnih etnoloških predmetov, od rimskih kamnov, kositrne posode... do uporabnih predmetov iz srede tega stoletja; zbirka NOB - zbirka je spomin na skoraj 400 žrtev vojne, ki jo dopolnjujejo predmeti in fotodokumentarno gradivo iz tega časa.
Trbovlje: Ulica 1 .junija 15:
Rudarsko stanovanje v koloniji v Trbovljah, ki govori o načinu življenja tedanje delavske družine. Bivališče je rekonstrukcija stanja po I. svetovni vojni.
Razstava na Čebinah urejena je spominska soba, v ostalih dveh prostorih pa je predstavljeno obdobje med obema vojnama.
Razstava v Batičevem salonu (v Revirskemmuzeju) - Celo leto je na ogled kiparska zbirka akademskega kiparja Stojana Batiča.
Zagorje: Cesta 9. avgusta
1:
Zagorje v času II. svetovne vojne - zbirka predstavlja čas 2. svetovne vojne v Zagorju.
IZLETI
Trbovlje - Hortikulturno dništvo Trbovlje organizira v soboto, 1. julija, izlet z
avtobusom v Palmanovo onkraj meje.
Trbovlje - Planinsko društvo Trbovlje organizira v soboto, 8. julija skupinski izlet v Logarsko dolino, z vzponom na Klemenčo jamo in S trelovec ter sestopom v Robanov kot.
PROSLAVE
Trbovlje - V DD Trbovlje bo v ponedeljek, 3. julija proslava ob dnevu rudarjev RRPS, s slavnostnim govorom, kulturnim programom, podelitvijo priznanj in družabnim srečanjem.
z|p
Predavanje
Uvaja. Ra/gtn.nbvvudda
Dani Kurent, ki se
p:ipiavli.i lia miki umj-

iria vsi, k i že imate izkušnje

Športne prireditve
MALI NOGOMET
Razpored občinske trim lige - spomladanski del
I.	liga - X. kolo: petek, 300. junija na igrišču Log .-Liljani -Steklarna ob 18. uri; Čvek-Chichago - PP Hrastnik ob 18.50uri; Juvcntus - ŠDČeče ob 19.30 uri.
II.	liga - X. kolo: na igrišču Dol: Gamsi - Mexsico ob 18. uri; Vaka - KS Dol ob 18.50 uri; Steklarski frisi - Čebelica ob 19.30 uri.
------------------------------------------------- ^
DEŽURSTVA
Zdravstveno varstvo:
24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7.-13. ure, v Litiji od 7. -19.ure. Infonnacijedobite
na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarne: 24 ur je dežurna lokama v Trbovljah (tel.: 21-110)
Veterinarska služba: Vse
informacije za zasavske občine dobite na telefonski številki 985 (center za obveščanje Trbovlje).
Elektro služba: Dežurna elektro služba poteka dopoldne in popoldne do 22. ure v elektro centru v Trbovljah na tel. št. 21-134 in na elektro
upravi v Ljubljani, kjer je stalna dežurna služba na tel.: 061/329-290.
Petrol:	Hrastnik,
Izlake: sobota od 7. do 13. ure, nedeljainprazniki zaprto, Trbovlje: sobota od 6. do 20. ure, nedeljain prazniki pa od 7. do 13. ure, Zagorje: sobota, nedelja in prazniki od 7. do 13. ure, Litija: vse dni od 7. do 20. ure, Radeče: sobota od 7. do 16. ure, nedelja od 7. do 13. ure.

[p \R d) & KI
KINODVORANA
HBMTNIK
29. -3». 6. LAHKO SE
30.6. - 3.7. ULIČNI BOJEVNIK cini. akc. i
pet pori oh lh mi. ,oh
ZGODI TUDI VAM lam.
4. -6. MAMINE MAŽE
(farna.) čet- pet., uetl ob
on
£K)'. till.
L - 2. 7. ZVEZDNE STEZE 7. GENERACIJA
‘‘V^riZBRUHUm.
tiille:: ne i.i ob 21 > mi
: pet., sob., nedb pon. ob 18. :
(ain. lam. }sob. ob 18. iu20. uri. ned. ob 18: uri.
DELAVSKI DOM ZAGORJE
HRASTNIKU
ZGODI TUDLVAM (ain.
394».-2.7. IZBRUH (am
mileč) pet. ob 19. uri, sob..
ned. ob 18. uri.
L - 4. BARVA NOČI ..mi tulLi i ob i„ d ob2n uri. pon. tor. ob 19. uri.
5. - 9. MALI MIl.lO-
DELAVSKI DOM
tn.st uri.

pusUčcLohTS. in 20. uri.
KINO IZLAKE
2.7. IZBRUH lam. ti dl i ned. ob 20.15 mr.
5 Glasujem za:
1 _____________
^ J Moj naslovi .
I *
1.	-3. PRISLUHNI Ml-Darja Švajger (5)
2.	-1. POTEPUH-Pop Design (3)
3.	-2. BELA RAP-Hip-hop (4)
4.	- 5. VZEMI ME - 4 fun (2)
5.	-/. MATI MARIJA - I.Vrčkovnik 41.Hudnik (1)
1.	-1. BE MY LOVER - La Bouche (5)
2.	- 2. BUBBLING HOT - Pato Banton (4)
3.	- 4. THE BOMB - Bucketheads (3)
4.	-/. EVERYTIME Y0U TOUCH ME - Moby (1)
5.	- 5. THISAINT A LOVE SONG - Bon Jovi (2)
RTV TRBOVLJE K10

09.00	KORISTNE INFORMA-CDE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 REZERVIRANO: ZELENA DOLINA (VODI DUŠANKA ŠPILAR) ali IZZIVI ŽIVLJENJA (VODI BARBRA RENČOF) ali SNOOPV LIVE (VODI DEAN HOLC)ali D A N N Y PREROKUJE (VODI DANIJEL ŠM1D-DANNY), 21.15 SATELITSKI PROGRAM
12.00	SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŽEBLJIČKI,
21.15	FILM TEDNA, 23.00 SATELITSKI PROGRAM
SOBOTA 1.7.1895
13.00	KORISTNE INFORMACIJE, 16.00 MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM
PONEDEUfA 3.7.1986
09.00	KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŠPORTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
09.00	KORISTNE INFORMACIJE, 1200 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA (VODI KARMEN Š. RAJE VEC) ,21.15 SATELITSKI PROGRAM
09.00	KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 FILM TEDNA (PONOVITEV), 22.00 SATELITSKI PROGRAM
ATV SIGNAL LITIJA
ČETRTEK 2i.1i.1W

20.00 VIDEO BOOM 40 - ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE
20.00	INFORMATIVNA ODDAJA, 20.30 PONOVITEV VIDEO BOOM 40
10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER
10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER
20.00	ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA - PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI
20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT
20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE
ETV ZAGORJE
1
20.15	PETEK NA ETV
»nreut«*,*. taro
9.00	PONOVITEV PETKOVE ODDAJE
20.15	SREDA NA ETV
ETV IZLAKE
20.15	ČETRTEK NA ETV
18.00	PETEK NA ETV
"
11.00	PONOVITEV PETKOVE ODDAJE
RADIO TRBOVLJE
6.00	-8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,! 6.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45
POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
17.00	MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM

8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA,
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM
8.00	- 9.00 DOBRO JUTRO,9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA EPP, 17.00 CICIVRTILJAK, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA,
19.00	NOČNI PROGRAM
,ua»
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,
16.00	INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP,
17.00	ŠPORT, 18.45 POROČILA,
19.00	NOČNI PROGRAM
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA,
19.00	NOČNI PROGRAM
VICi ZA V VICE
Sposojeno iz BBS
Do zadnjega
Dekle pravi fantu: "Svojo nedolžnost bom branila do zadnjega," in doda: "Krasno, danes smo devetindvajsetega."
V parku
Policaj vidi, da v parku sedi mlado dekle fantu v naročju. Opozorijo, da se to ne spodobi. "Klop je zelo hladna, pa se bojim, da se ne bi prehladila," se izgovarja dekle. Policaj potipa kamnito klop in reče: "Resje," in odide. Toda čez nekaj trenutkov se vrne in reče fantu: "Če je klop prehladna za dekle, mora biti prehladna tudi za vas..." "Ne, pri menije topla. Potipajte!" reče fant. Policaj potipa prostor, kjer sedi fant in reče: "Pa res!" in dokončno odide.
Razlika
Kakšna je razlika med kukavico in žensko? Kukavica nosi svoja jajca pod tuje gnezdo, ženska pa nosi svoje gnezdo pod tuja jajca.
..	^	^3
Godovi
29. junij: Peter in Pavel; sv. Peter in Pavel;
30. junij: Emilija; prvi rimski mučenci;
1.	julij: Estera;
2.	julij: Oton;
3. julij: Tomaž, Tomislav;
4. julij: Urh, Uroš;
5. julij: Ciril in Metod.
L	- Ji
4 tiiii-riJ j I
KI -Z mpmSfi
VIOIM '\ AV>I >111 I \
.................mr
L

Našo stran smo tokrat spremenili v svetovalnico. K temu so nas spodbudila vaša vprašanja, pa tudi sami dogodki.
Zaradi tega nam je zmanjkalo prostora za nekatere klasične prireditve kot je Valvasorjeva konjenica, prireditve ob Dnevu državnosti in podobno. Pa kdaj drugič. Vaša
Redakcija jetrnic
f/uneč/ia ohcet
Ob kmečki ohceti, ki seje v soboto dogajala na Vidrgi in ob živahni razpravi o pomanjkljivostih zakonodaje, ki naj bi ščitila potrošnika, opozarjamo na povsem prezrto področje: zaščita pred goljufivimi ženskimi čari. Za prvo branje bi zadoščal prepis kakšnih tristo let starega osnutka angleškega zakona, ki pa bi ga pred sprejemom veljalo dopolniti, saj so različne lepotilne tehnike - od erotičnega perila do silikonske kirurgije - ogromno napredovale. Takole so menili otočani pred tremi stoletji:
Vsaka ženska, ne glede na starost, stan, poklic ali ugled, naj bo devica, neporočena ali vdova, ki državljana zvabi v zakon z dišavami, barvami, šminko, vodicami, umetnimi zobmi, lasnimi vložki, lasuljo, podloženim steznikom, krinolino, visokimi petami ali podloženimi boki, naj bo kaznovana po zakonu, ki velja za čarovnije. Tak zakon naj bo ob dokazani krivdi takoj razveljavljen.
Odbor za pravosodje pri Redakciji jetrnic
P.S.: Pošteno je povedati še, da se obe članici odbora in en član, ki pa predstavljajo manjšino, z gnusom ograjujejo od te odborove pobude.
Dopust
Več bralcev, ki v teh dneh prebira ponudbe turističnih agencij, nas je zaprosilo, če lahko razložimo nekaj pogostih besednih zvez. Združili smo naše izkušnje in tuje nekaj razlag agencijskih sporočil.
Hotel je poln življenja: najbolj tipični predstavniki obljubljenega življenja so ščurki.
Vizum vas bo čakal na letališču: ne pozabite spalne vreče, saj vas niso pričakovali tako zgodaj.
Hotel se lahko pohvali tudi z bazenom: v njem sicer že nekaj let ni bilo vode, vendar vam tega itak niso obljubili.
Številne plesne in zabavne prireditve: poskusite kakšno uro spanca ujeti čez dan na plaži, saj bo hotel ponoči en sam preveč glasen radio.
Občasen hrup letal: letal ne boste slišali le v zgodnjih jutranjih urah. Takrat jih preglasijo dostavni tovornjaki.
Morda drugič še nekaj prevodov iz turističnega jezika. Ce pa boste na počitnice odbrzeli že prej, srečno!
Sekretariat za turizem Redakcije jetrnic
Pijančki
Mlajši hrastniški upokojenec nas je zaprosil, če lahko rangiramo številno izrazje, ki govori o stopnji pijanosti. Prepričan je, da bi bilo to dejanje, v času številnih veselic, koristno. Zdaj se pri stanju nekaterih pretirava, drugje njihov trud minimalizira... in sploh ni nobenega reda.
Pa poskusimo. Razvrstili jih bomo od najblažjih oblik, ki so še v okviru nekajpromilnih omejitev, do najtežjih, ki so rešljive s pranjem želodca. Naš izbor smo zaradi prostorske stiske skrčili na le 15 izrazov. Torej, blage oblike:
*	mehak
*	okajen
*	biti v rožicah
*	vinjen
*	nacejen
Nekaj vmes:
*	pijan kot čep
*	okrogel
*	nabrgljan
*	alkoholiziran
*	nakresan
Najbolj prizadevni:
*	nažgan
*	pijan kot mavra
*	nalit
*	trd
*	pijan kot klada

cc < O 3
lil
f^JTRUDAR p.o.
u trg revolucije 26 TRBOVLJE
Uatima na pbmm pmMm
■KJC6ŠKA KOC-
} Mektcuukm ftujm in Ulmskim mimikam
kiluni petek,
30. junija
od 20.00 wie
ut u noč {jned g Mitičem Ktek.
Za (Jaše prijetno počutje se bomo potruditi V %P RUDAR0 Trbovlje.
Sponzorji: JURMES ŠENTJUR, ZAVAROVALNICA TRIGLAV TRBOVLJE, LB ZASAVJE TRBOVLJE, SUB-SOLE CELJE, RADENSKA, PRESAD, MLEKARNA CEUE, MARIBORSKE MLEKARNE, FRUCTAL ALKO, ROGAŠKI VRELCI d.d.

ALBOR. EL HORIZONT
EARBE SU
ESTAN SOMBRE
i	fjiriiv šjoi'iiz&m.
TiT‘\
ZGODNJA URA. OBZORJE NA POL ODPIRA SVOJE VEKE EDA. KAJ? IMENA. ANA SO NA PATINI

DELACOSAS.
STVARI.
RADIO TRBOVLJE
RADIO TRBOVLJE
Irg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tol.: +386 601 26 333,26 056 21 358, h« +386 601 26 228
98.1MHz
98.1MHz

!v!v!v!v!v;vXv!v!v!

1
1
#
,
m
I
m
n
1
li
ii
i
1
i
ii
li
Celje - skladišče
D-Per
/0 Banka Zasavj5/1995
Trbovlje
5000002442,24
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje
Naj <Jam (Jaših počitnic ne poktJari skrb za (Jaše dragocenosti.
Shranite jih (J sefu LB Banke ZasaOje d.d., Trbovlje.
Možnost tudi mesečnega najema.
LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi.

šj 1:
1
I
Sš
COBISS o

II
1
||
!!
I
“Ji