St. so.
V
V Trstu, V sredo 1i. decembra 1881.
Tefcaj VI
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.

• V iJinonti j« muh
»EDINOST« izhaja v«ako tredo; e.ana ta, loto jo 4 gld. 40 kr., za polu leta 2 Rld. 30 kr., 7.a Setft leta I gl<l. 20 kr. — Po*um/nd 4t ivilk> pri upravnlltvn m pi trafikah v Trut« se dobivajo po 8 kr. — rfaro&itute, r<jklan>ik'ij> m in/.uratu prujeina Upravaiitv« »vla Ztnta 9«.
V»1 dopis, g« poJiljido Uredništvu »vit S. Lauaro t Tip. Hinila; v«ak mira biti fraiikiran Rokoniai bre* pogubne vradnotti s -m vr.i.-ii>. - /»Mn/i jr.«m vrit- »»/.uuiila in p><Unl«e) 7. »račuuijo po poaodbl -prav eon.i; pri kratkih osfUnlh t. drobnimi itrkami *•> plačuje za v»*k' b-undn 8 kr. J 1 1 g
Grozna nesreča.
Vse dunajsko mesto žaluje, ker zadela ga je strafina, grozopolna nesreča, i ž njim žalujejo vse avstrijske dežele, vsak človek, ki nosi v prsih miločutno srce. Pogorelo je glediUe, imenovano »Ringtheater* i zgorelo, zadušilo se, ali bilo zmečkano MV ljudi! To število je nezaslišano, presega celo ono v Bostonu, kder je tudi v gledišču leta 1868 zgorelo 780 osob. Ogenj je vstal na Matere božje praznik zvečer k malu po 7. uri, predno se je začela predstava; prižgali so namreč luči z elektriko i pri tej priliki zarad kaznovanja vredne nepazljivosti i nemarnosti ogenj zanetili. Ljudstva je bilo v gledišči polno, natlačene so bile posebno galerije, s katerih se skoraj nobeden ni otel. Igralci in igralke so se oblačili za predstavo, ko je ogenj vstal ter so se večidel na polu oblečeni s trudom oteli. Ko je občinstvo opazilo požar, začelo je begati, a mej tem je ugasnolplin i nastala je trda tema, ker iz nemarnosti niso prižgali svetilnic z oljem, kakor je to zapovedano, tudi železnega zastora niso spustili, ker so čuvaja, ki je zalo namenjen, rabili za druge posle. Tudi vrata so bila zaprta; vsa ta neodpustljiva nemarnost je kriva grozne smrti toliko ljudi. V groznej temi je nastal nepopisljiv strah i brezkončna zmešnjava. Pri izhodu in po koridorih se ju ljustvo tako gnjetlo, da so jih več zmečkali, na tla padše poteptali i čez nje po<i milo nebo silili. Predno je minolo 10 minut, sfrfolal jo rudeči petelin skoz okna Četrtega nadstropja. Strašno je bilo gledati, kako so ljudje, ki so zlezli na okna, j i-dikovali in tarnali, kako so vili roki i plakali pred glediščem oni,katerih roditelji, bratje,sestre, otroci so bili v gledišči; tega prizora ne more popisati nobeno pero. One, ki so bili tako srečni, da so splezali na okna, oteli so gasniki, ki so razpeli mreže, v katere so iz višino poskakall. Ali gorje ljudsvtu na galerijah in v koridorih i Njemu ni bilo otetbe, bilo je poteptano, zmečkano, od dima zadušeno, od plamena sežgano! Zgorele so cele rodovi ne, mož ženi, materi mladenič, katerej je bil edina podpora, nevesti ženiu: ostali so roditelji brez otrok, in otroci brez roditeljev, res grozna, jokavredna osodal
Kakor bi se sama natora maščevala, porušili so se celo zidovi, ostala je le razvalina tega
Podlistek.
Tržič na Gorenjskem.
(Zgodovinska črtica.)
O Tržiču nam zgodovina pripoveduje, da se je uŽe v srednjem veku po narejenej poti čez Ljubelj dosta trževalo. Vsled tega so se pa na podznoŽju ljudje naselili in tako je nastal trg, kateri je izročil 1. 4961 vojvoda Ulrich za-tiškemu samostanu radi tega, da bi ta lažje »prejemal siromake v samostan. Ljudska pravljica o Tržiču pa pripoveduje, da je bil stari trg v drugej dolini, 1'/, uro oddaljenej od sedanjega Tržiča na desno od ceste pod Košuto. Ali velik del te gore se je bil odtrgal In zvrnol v dolino, katero je še nastala povodenj vso razdrla. (Pravljica pravi, da je zmaj (lintvern) goro v kose razdejal.), ljudstvo pa se je bilo baje, po znamenjih posvarjeno, Še pred tem dogodkom na svoj sedanji sedež preselilo.
Tržič je dobil od cesarja Friderika IV. (vladal 1439—1493) tržanske pravice in svoboščine.
Pri velikem potresu na Kranjskem 1511 se je bil tudi tržiški grad porušil.
Nove vere so se bili tudi v Tržiču poprijel!-tli so imeli posebnega luteranskega predlgarja', o tem se ne nahaja ničesar zapisanega; morebiti je le časi kateri k njim pridigovat hodil, ali pa so tržani v Begunje, v Radovljico ali pa v Bled in Kranj hodili k luteranskim duhovnom. Za gotovo se pa ve, da je bila škofovska komi-
krasnega, najnovejšega gledišča, kateri jc zidala ustavoverna doba, morebiti z ne dosti čistimi rokami. Ali ta velika nesreča ni svarilo večne pravice? Da ni došlo gluhim ušesom in oka-menelim srcem! Da bi ona stranka, ki noče miru v drŽavi, odprla oči i zatrla napuh v prsili!
Mrtvi in odgoreli njihovi udje so se vozili v veliko splošno, in tudi vojaško bolnico, kamor je vrelo brez števila ljudstva, da so morali vojaki za red skrbeti; tu so se videli dušo pretresajoči prizori, jadlkovala je stara mati: Moj sin, moj sin, edina moja radost, edina moja podpora! klicala mlada deklica: Oh oče, ljubi moj oče I omedlela i se zgrudila na tla.
Da v takej nesreči blagodušnost ni Odteg-nola zapuščenim In sirotam mile roke, kdo bi o tem dvomil. Cesar in cesarica sta darovala 10.000 gld. V poslanskej zbornici je !). t. m. načelnik sočutno omenil katastrofo, rekel, da zbornica pri tacej nesreči ne more zborovati; poslanec Stiess se mu je zahvalil v imenu zastopnikov mesta Dunaja; dr. Rleger je poudarjal gostoljubnost dunajskega prebivalstva ter nadejo izrekel, da milosrčni ljudje priskočijo v pomoč. UŽe drugi dan je zbornica dovolila 50.000 gld., na borsi seje takoj nabralo •'10.000 gld. »Lander. bank« je dala 15.000 gld., francoska banka »Unione generale« imooo frankov i mnogo druzih je volilo velike blagodušne darove. Tudi v Trstu se nabira, in kolikor jo nam znano, nabralo se je do zdaj blizu 3000 gld.
V	nadeljo je bil žalosten pogreb zgorelih tako žalosten, da tacega Še ni bilo.
V	ponedeljek je bila zadušnica v cerkvi sv. Štefana, na sredi cerkve je stal velikansk katafalk, črno mašo je bral škof namestnik, v cerkvi je bil pričujoč cesar, cesarjevlč Hudolf, ves cesarjev dvor, ministri, u dje državnega zbora obeh zbornic, zastopniki visocih civilnih in vojaških gosposk i neštevilno plakajočega ljudstva. 8. dan meseca decembra ostane Dunujfianom in Avstriji za vse čase v bridkem spominu.
Mir in pokoj vpepeljenim Žrtvami Njih grozna osoda naj kroti človeški napuh I
Bog obvaruj Avstrijo in svet enacih nesreč!
sija 1. 1601, ko se je na Kranjskem pod škofom Hrenom splošno preobračanje luteranov začelo, tudi v Tržič poslana, in TržiČani so se morali udati hotć ali nehote, ravnati se zopet po starej veri,
Vendar je bilo 1. 1615 v Tržiču še 5 mož in 4 ženske nove vere, ki so bili v tej zadevi pred Škofa na odgovor pozvani.
Kakor Valvazor Tržič opisuje (pred 200 L), je imel ta trg še takrat precej blagostanju, katero sije bil po živahnoj obrtniji pridobil. Cesta je trg v dva dela delila, z gornji del je pripadal h gradu Neubaus, spodnji pa h gradu Altguteu-berg*). Tržani so uže takrat izdelovali usnje (korduan), v rudečej in črnej barvi, ki se je daleč na Italijansko i/.važevalo; potem mezlan, bakrene in železne posodo.
Leta 1811 (3U. marcija) je bila Tržič grozovita nesreča zadela, nastal jo požar, ki je bil 151 hiš in 1O0 delalnic uničil, 75 ljudi je pri tej nesreči našlo žalostno smrt.
Ko so Francozi 4 leta na Kranjskem gospodovali, zadela jih j o nepovoljna osoda, da so morali avstrijske kronovine za vselej zapustiti, prav pri Tržiču. Avstrijske vojaške trume so bile iz Celovca došle na Ljubelj, kder jih je čakal francoski poveljnik Beiotti. Avstrijci so bili napravili nasipe mej cerkvami sv. Lenarta in sv. Ane. '.'!». avgusta so Francozi napadli cesarsko trumo, katera je imela samo 92 mož pod
') Stari Gutenberg, '/, ure od trga, bilje uže razvalina v Valvazorjevcj dobi; sliko njegovo ima tudi Valvasorjeva knjiga.
Govor g. L. Svetca pri odprtim grobu dr. J. Bleiweisa.
Častita gospoda!
Dragi bratje in sestre!
Utrnola se je zopet zvezda na obnebji naše mile domovine. Utrnola in upasnola za vselej je nenavadna, svitla zvezda, ki je tako lepo. tako dobrotno svetila slovenskemu narodu skoraj celega polstoletja.
V črno se zavija vsa slovenska zemlja. Dr. Janeza B!eiweis-a Trsteniškega, katerega je narod naš tako visoko spoštoval, tako srčno ljubil; katerega smo s tolikim zaupanjem in s tolikim ponosom klicali svojega očeta — njega ni več. Ta božji glas odmeva od vseh strani slovenske zemlje; »Ni ga več.<. In z Slovenci sočutno žalujejo drugi slovanski rodovi.
Nezapopadljivi so sklepi modrosti Božje, Mi se jim moramo udati brez prafianja. Naše Bolze teko, ali mrliča ne skličejo več iz groba.
Žalostni in potrti smo se tukaj zbrali, da izkažemo zadnjo čast možu, kakoršen je le redka prikazen v živenju narodov; možu, kije glede našega narodnega iivenja in napredka nam stvaritelj novo dobe.
Tvoja delavnost, dragi Janez, bila jo vsestranska. Kako si ti budil našo literaturo; kako skrbno zbiral nje proizvode v »Novicah, ■ v Matičnih In drugih spisih! Kako marljivo si skrbel ob enem za povzdigo narodnega gospodarstva in naš kmetovalec in obrtnik ni imel boljšega učitelja, boljšega svetnika, boljšega podpornika, od tebe I
In v srditem boji, ki ga bijemo za politiške in narodne pravice, ali nisi ti bil najprevidnejšl, najzanesljivši vojvoda naš in ob enem sam naj-poguinnejši vojak?
Vsi stanovi smo čutili dobroto tvojega dela in tvojega truda; izrekamo ti zalo tukaj svojo najtoplejšo zahvalo.
Zapustil si nam pa ti tudi najlepši zgled, kako je treba zbirati in družiti vse moči k skupnemu delu; kako je treba delati neprestano, s železno stanovitnostjo, ako se hoče doseči visoki namen, narodno blagostanje. Mi tu obečumo vedno tvoj zgled posnemati.
Kedar bi bolela hidra razprtije dvigati mej
vodstvom stotnika Molla. A ta peščica se je hrabro držala. Ko je padel nek višji francoski častnik, umnknoli so se sovražniki. Pri tem oficirju so naši našli natančen popis Ljubelja od maira (župana) tržiškogu, ki je bil pozneje od Avstrijcev poklican v preiskavo. Od Ljubelja dol se je francoski general Beiotti vedno bolj umikoval, ali naši so ga pri Tržiču dotekli in ga do Kranja proganjali. Tukaj se je bil oberst Godling združil z lovci, ki so bili došli skoz Kokro v Kranj, V mestu so se Francozi dolgo in trdovratno hranili, ali avstrijske trume so jih premagale, in morali so se v Medvode umak-noti potem, ko so kranjski most za sabo podrli.
Pogoji dolgega živenja.
»O pogojih dolgega Učenja,« spisal je nek učenjak v dunajskem tedniku »Parlamentarkspis, katerega je vredno posneti.
Zdravo drevo v zdravoj plodovitej zemlji bo rastlo in sad rodilo; ako manjka teh pogojev, ne velja nič. Enako je s človekom. Po okoliščinah^' katerih živi, ravna se njegovo zdravje in njegov obstanek. Pred vsem jo vsakemu potreba reda in zmernosti. Kdor trpi vedno pomanjkanje, ne more ni zdrav biti, ni dolgo živeti; enako bogatin, kateri neprenehoma živ in razkošno živi. Pa statistika uči, da ubogih ljudi primeroma sto procentov več umre nego premožnih. Na Francoskem se je proračunilo, da v bogatih pokrajinah v letu mej 40 prebivalci eden umre, v siromašnih pa mej 31 eden. V
nami svojo glavo, nij tvoj zgled potolaži nasprotne strašil. Kedar bi prišle nezgode na naS narod in bi hoteli n usp lii majati naše zaupanje, tvoj zglei nas ohrabri in potrdi.
Da, da ravnati se hočemo po tvojem zgledu, to ti obečuno, lo na tvojoj gomili prisegamo.
In kakor seme, ki si ga ti »ejal po vsein polji naše slovenske zemlje, uža klije in cvete in sad donaSa in ga dona&ilo bo Še našim poznim unukom, tako nam večen ostane tvoj spomin. V svojih delih nam ostaneš nepoz ibljiv, nesmrten,
»Blagor mrtvim,« piše evangelist, »ki v Gospodu umrjfjo, ker njih dela gredo za njimi«, Blagor tebi, dragi Janez, ker te spremljajo mnogoštevilna dobra dela, storjena za narod in dom, za državo i 11 človeštvo, pred večnega sodnika.
Obračal si dobro svoj talent, kakor evan-geljski hlapec, kateremu je gospod rekel: »Blagor tebi, vrli hlapec, ker si bil zveat v malem, jaz to zdaj nad veliko postavim.« Tako si slavno dokončal svojega živenja pot; zdaj počivaj od dela in truda. Mirno počivaj pod to gomilo, ki bo sveta nam in našim unukom, dokler se bo razlegala slovenska beseda po teh prijaznih ravninah. Tvoj duh pa naj veje nad nami, kakor angelj božji; naj nas navdaja z gorečnostjo in pogumom za narod In delo, za slogo lil edinost, da se bomo tudi zanaprej trdno držali tvojega starega gesla:» Vse za vero, za dom in za cesarja« In da bomo srečno nadaljevali delo, katero si ti pričel.
bi zdaj, dragi rajnki, z Bogom, z Bogom
za vselej I
Dopisi.
Z Nolraiij%lM»ffA 8. decembra.
Znano je, da se j« tudi z Notranjskega vde-ležilo precej občinstva pogreba dr. Hleivvelsovega Na večer snio šil na kolodvor, da se z mešanim vlakom vsak na svoj dom odpeljem«, kupili smo vsak svojo potnico in Šli v restavracijo, ker je bilo še precej Časa; za nami je prišel tudi nek pošten znanec, ki še ni listka kupil, ker se je nadejal, da ga dobi, kadar kondukter pride naznanit, da se vlak odpelji1, kakor se je do-sednj vselej zgodilo, a ta veder ga ni bilo. Kar
Borolinu učaka dvakrat več bog iteov 70. leto, nego ubožnih; trikrat več bogatcev 85. leto, nego ubožnih, in štirikrat več bogatcev 00. loto, nego siromakov. Kuaka prikazen seje na Angleškem opazovala. Sploh se sme soditi, da traje živenje premožnih ljudi poprek 50 let, ubožnih pa le 32 let.
S tem pak ni rečeno, da lenoba zdravju ugaja in živenje poJajšuje. Nasprotno je, bogatel, kateri dolgo živć, z^olj so skrbni in de-lalni ljudje. Glede opravit, s katerimi se kdo peča, u Čakajo poprek kmetje, mornarji, ribiči in tesarji najvišjo starost. Delalce v tovarnah pa smrt rano pobira. Tudi mej zdravniki nahajamo malo starcev, — njih poklic je težaven in nevaren. Mej 100 jih samo 24 doseže 70. leto. Ljudje, kateri opravljajo duševna dela: profesorji, učitelji, odvetniki, uradniki, umetniki, pisatelji itd. žive poprek 59let 9 mesecev. Meščani, obrtniki, trgovci itd., kateri uživajo malo Čistega zraka, imajo veliko skrbi in — obilno prilik do nerednega Živenja, žive sploh krajše od ljudstva na deželi; v prostnj naravi na kmetih ni toliko nevarnosti okuženja, tam človek navadno preprosto in zmerno živi, ter je delu in staremu redu privajen, — torej primeroma druge stanove v starosti prekosi. N t deželi umre poprek v letu mej 40 ljudmi 1 osoba; v malih mestih 1 mej 32; v velikih mestih 1 mej 28, tu pa tam celo mej 1241 V nobenem poklicu pa ni toliko zdravja in sivih starcev, ko v duhovnem; to izhaja iz tega, ker je živenje duhovnikov mirno, redno, previdno in brezskrbno. Vojaki pa še
EDIN
OST.
čujemo, da nže v drugič zvoni, hitimo, da s>' cdprljcmo, a naš sopotnik ni več listni« e <Tol»i1. . Ker pa gospodarstva ni mogel vso noč brc/gospodu tj a pustiti, mislil sije: popeljem se vse jedno in piačain50kr. kazni, a človek je mislil, . kondnkter pa je hotel obrnoti, Čo tu li se je zelo Llainir.il. Ko i/ Ljubljane odrinemo proti Borovnici, prišel je kondukter, kakor po navadi Ščipat potnice, a mož mu naznani, da nema potnice, da bode nže plačal r>'i kr. predpisane kazni, kondnkter pak zahteva 3 gld. in ko mu drugi pravimo, da no bode plačal, ker ni imel nepoštenega mnenja brezplačno se peljati in da se teh ko p Ije, ako pot utre ne dobi, da pliča 50 kr. kazni, a kondukter zaliteva n i \s.ik način 3 gld. in lo v jako surovem govoru, ko pridemo v Borovnico, stopilo je več gospodov s tem gospodom v urad in prasalo, kako pravico ima konilukter 3 gld. zahtevati, a lit nam je uradnik rekel, da plača 5 » kr. kazni in mislili smo si, da je stvar dognana, ali mej potom primaha zopet kondukter v nas voz z nekim listkom in zahteva, naj mu ta gospod .'j gld. kazni plača, kar pak tudi sedaj ni liotel, ker mu je uradnik v Borovnici rekel, da plača samo 5J kr. kar je tudi v Logatcu plačal, a 3 gld. no, kakor je kondukter po vsej sili in v presurovem tonu zahteval; čudili smo se, kako more se kondukter 3 gld. zahtevati, morebiti je ta kondukter kaka Izjema. Povdarjal je vedno, da bi mit bil moral lo na ljubljanskem kolodvoru naznaniti. Ali bodi človek, kateri je polnieo zamudil, še po kolodvoru kotiduklerja iskal, da zamudi nazaduje Se vlak? Nekateri gospodje so se izjavili, da to v pritožno knjigo vpišejo in upam, da so to tudi storili, kar bi bilo popolnem opravičeno in na pravem mestu. — Vodstvo južno železnice pak opozonijemo, naj svoje služabnike poduči, kako morajo z ljudmi ravnati in ne misliti, da imajo s živino ali pak satno z nepoštenimi ljudmi opraviti in tudi ni treba izjem delati, posebno o tacih prilikah.	—r.
m. Lovrcf pri Labinu 29. novembra.
•Edinost« Id Želela tudi iz teh krajev kaj pozvedeti, kakor se mi vidi. Ki j bi vam poročil? — Darovito jo ljudstvo teb krajev, nekdanjo Libnrnije i donašnje Istre. Darovito, pravim, polno bistrine v glavi in junaškega i neprestra-šenega srca v pršili. Z majhnimi svojimi brodi, takoimenovanimi »brazerea.Istran plovi po kvarnerskom zalivu, in po potrebi po vsej avstrijsko-hrvatskej jadranskej obali, rekel bi, za Salo. On se ne ustraši vsake burje i drugih protivnih vetrov. I tudi za dolgo plovitbo je sposoben, to se ve da z večjimi brodovi. Na avstrijskih tacili večjih brodovili jo mnogo naših ljudi, pa tudi na angleških. Mnogo se jih jo po dolgih plovitlmh naselilo v Liverpitlu, v zjedinjenih severnih državah i po družili krajih sveta. Ćital sem to dni Iz Letne (Ameriko^ lisi, kateri je pisal Ivan Marija Diminič svojemu očetu Martinu Diininiću v Vlakovo na Baši. V njem mu pravi, da mu trgovina tam dobro ide in želi k.ij pozvedeti iz rojstnega svojega kraja.
Vidite tedaj, kiko ljudstvo jo tukaj. A nas človek ni le dober mornar, ludi jo pravi ribar. Njegovi Ioni, katere on ribari v svojej louarici meseca avgusta, septembra in oktobra, naglasu so, kakor tudi druge vrste ribe po vsej Baši. A za poljedelstvo? Tudi za poljedelstvo bi trebalo, da prideš i pogledaš steue, kroge i litica, katera izkopava, da malo zemlje najde. Ker to vam pravim, da je zemlja vsa podobna črno-gorskoj, tako je kamom ta. Ali pri vsem tem kamenitom svetu si ljudstvo vendar pomore z veličini trudom, z ribarstvom in plovitbo i tako prištedi kako stotinico.da jo na posodo da. Vidite!
poprek krajše žive od meščanov, kajti njih žl-venje je obilnim težavam in nevarnostim podvrženo.
Gledč ozratja se sme reči, da se more^oujorf dolgo živeti; pa na severju se visoka starost večkrat nahaja, nego na jugu. Prevelika mrzlota pa je tako škodljiva, kakor prehuda vročina. V Sibiriji malokdo doseže 6 > let. Najbolje škodljivo je mrzlo in h krati uiokrotno ozračje, n. pr. v Holandiji. — Ženski spol jo poprek trpežniši od moškega; pa do posebno redke starosti se popno skoraj zgoli možje. — Samci, kateri bolj neredno živi, in na stare dni pogrešajo dobre postrežbe, obče prej umirajo od zakoncev. Dr. Voirot je dokazal, da oženjeni možje poprek 7 let dalj žive od samcev, omoženežene pa5 let dalj od devic. Dervav pa trdi, da mož, kateri se oženi v 30. letu, dobi s tem upanje živenje si za 11 let podaljšati. Ako pa se oženi v f>0. letu, bolje bi bilo, da je lo opustil; vsaj živenja sj ne podaljša. — Tako piše naš učenjak. Tebi pa ljubi bralec, želim, — bodisi kmet ali gospod, trdno zdrav j t in dolgo ž ive nje l
I to ljudstvo nema šole I Meseca maja je i bila v e iej plovaniji na Raši sv. birma; birmalo se je !!»•; dece v samej tej župi. Da bi ta deca imela slovansko šolo, kako dobro bi bilo zanjo, ' kako bi napredovala i kam bi se pospela! To lehko vidite iz onega, kar som popn j povedal, j kako se tu vladajo i čemu so sposobni brez I šolanja, i tako boste uim-li, kako bi putem bilo> j ako lii t>e izomikali in i/obrazili. I to razumć tudi naši gospodarji. Ko je nedavno župan v občinskem svetu priporočal šolo, odgovorili so mu: »Bravo, i že za tropo žvejaj, e aneora la skola e poi come vivaressimo noi con loro...«
I tako ni z šolo — »iiichts«, pa tudi s poti — »nichts«. Dragi vi od »Edinosti«, ako bi kdo izmej vas kedaj som prišel, svetujem: postole tj;\, škornje tja! v opanke se obiijte. Nosi jih tukaj tudi župnik, ker ni mogoče drugače hoditi po zliti 1 naopakih potiti, ker niso ni za kola, ni za prosti težaški voz, i če človek po njih previdno ne hodi, v nevarnosti je, da si vrat zlomi.
Vidite, kako lepo smo tu vladani pri vsej našej darovitosti i bistroumnosti. Ne govorite: Pomozite si, kakor znate sami. No, ker mučna stvar je, naše žulje dajati v blagajnico, da si drugi iz njih pomorejo, i da bi se mi zopet žulili, da si prisvojimo azbuku i cesto napravimo. Uhl Ni dosti bratovščina hrvatskih ljudi v Kastvu v Istri, ki je hvale vredna, a ne bi trebalo, da italijanski dijaci naše forinte požirajo na vsa usta.
Sicer pa smo vsi preplašeni, srce se nam tr< ■so zarad bolezni presvitlega, ncpozabljivega našega biskupa Jure Dobrile. V vsakem Časopisu, ki pride k nam iz Trsta, s trepetanjom gledamo ono tužno rubriko, in množica se na-grne okoli bralca in vsi pitajo solznimi očmi. Kako je biskupu? Bože I Bože naš, ne razžalj nas še bolj, nego smol
Dunaju I). dcccmhra.
Da TaalTe radovedne levičarje, ki bi bili o deželskej banki radi kaj več zvedeli, prav pošteno ziulati, to sein vam nže naprej povedal, mirno in stvarno jim je razlagal, kako je poprejšnje ministerstvo v takih zadevah ravnalo in da sedanjemu banko ne bodo mirnega spanja jemale.
Pražakovo stvar ste nže sami omenili.
Akademično društvo »Slovenija« je priredilo 6. t. m. v dvoranah »Zur Sladt VVien« akademijo v prid Jurčičevej ustanovi. K ljubu slabemu vremenu je došlo Še dokaj gospode. Gosp. dr. Vošnjak jo govoril slavnosten govor, slovenski pevci, katerim je pomagalo nekaj Čehov, rešili so častno pod vodstvom Jefikoviin svojo nalogo; k ljubu temu priznanju bi še večje marljivosti želeli; vsakemu slovenskomu pevcu naj bo sveta dolžnost, redno k pevskim vajam hoditi in na ta način pripomoči, da se najsi-jajniše vse izvrši.
Z velikim navdušenjem je bil sprojet slavo-spev Jurčičev od Stritarja; deklamoval ga je g. Murko.
Poljak lvochanovski je s svojo igro na goslj očaral občinstvo,
Došle so deputacijo mnogih slovanskih dijaških društev, kar značaje, kako priljubljeno je društvo »Slovenija«. Mi mislimo, da hi se pri poštenej volji pod streho »Slovenije« vsi nu Dunaji bivajoči slovenski dijaki, mladi pisatelji, pevci in vsi drugi leliko združili, da bi se uže «edaj vadili delati za »zedinjeno Slovenijo«, alfa in ornega našega slovenskega programa. Dunajski dijaci I na duševnem polj si podajte prijateljsko roke v trdno zvezo; na ta način boste Jurčičev spomin najlepšo slavili.
Včeraj smo imeli na Dunaju velik požar: zgorel je »Ringtheater«. Začelo je goreti po pol sedmih; gasilnice so pozno prišle. Ljudstvo, ki je po sedmih prišlo gledat, mislilo je, da so so bili vsi ljudje rešili, kajti Igra se še ni začela; drugi dan se je še cela strašna novica po Dunaju raznesla. Vsem ljudem, ki si jiti srečal, vidila se je na obrazu globoka žalost; tih in plah je Šel vsak svojo pot.
Grozen je bil pogledi Slišalo se je, kako plamen plapola, kako poka v gledišču; ko soje pozneje trobentalo in piskalo gasilcem na znanje, ko so vozovi drdrali z vodo in ko so iskro letele visoko drugim hišam na streho, bil je to strašansko tragičen prizor, katerega v svojem ži-venju no pozabi nihče, ki ga je videl; in ko bi še le ljudje bili vedeli, da znotrej gori več sto ljudi I Oj groze! Odslej se bo moralo na gledišča bolj paziti.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesar je potrdil državnega zbora sklep, s katerim se je dovolilo 50.OU0 gld. državne podpore rodovinam onih, ki so v gledišči »Bingtheater« tako grozno končali svoje živenje.
V državnem zboru levičarji dela nalašč, iz j zgole hudobnosti, zavlačujejo, kar je državnemu
napredku in blagostanju z- lo škodljivo. Tem ljudem nič ni za drživo, nič za ljudstvo, oni hočejo gospodovali,sobi in judom polniti mošnjo, ali pa državo ugonobiti. Omenili smo uže zadnjič, kako so napadali ministra Pražaka i kako nesmrtno so se pri tem blamirali. Naj danes o tem nekoliko več omenimo. Levičarji so namreč trdili, da jih jo minister Praži k, kakor poslanec, razžalil, ker je rekel; Ako senatorji v togi giedfi na trg, ne morejo zahtevati, da bi se z njimi ravnalo drugače, nogo z druziini ljudmi, in aRo državni poslanci, ki imajo v visokem dostojan-•stu nalogo širdi zmernost, vzlasti v časih politične vzburjenosti, ako ti poslanci zoper zakon delajo itd. Zahtevali so tedaj, naj se g. minister pokara; vslod tega se je na Herbstov predlog po 5S opravilnega re la iz 9 odsekov izvolil odbor, ki ima to stvar presoditi in državnemu zboru poročati. Večina tega zbora je levičarjem neugodno razsodila i nje poročevalec,grof Holien-vvarth je izrekel, tla Pražakove besede: »poslanci zoper zakon delajo,« veljajo tistim, ki so podpisali neko pisanje, v katerem so našle sod-nije več prestopkov. Poslanska zbornica je potrdila predlog odborove večine i tako so levičarji le sebe v blato telebili, kar jih jo tako razsrdilo, da so pretili odpuvedati se poslanstvu. - Da bi šli I
Pri tej priliki sla se dva poslanca posebno blamirala: dr. Rabi in dr. Foregger. Oba, kakor to drugače ni m sliti, bila sta zoper predlog ve Čine, in zanimivo je, da sta ju pobila dva — levičarja, Rabla poslanec Schonerer, ki mu je očital nezuačajnost, ker je v brambenem zakonu dvakrat z »Nel« in enkrat z »Dal« glasoval, najprej zoper zakon govoril, potem pa zanj glasoval 11
Poslancu dr. Foreggerju pa je očital dr. Kro-navvetter, da ljudstvu le pesek v oči meče, i če drugim očita laž, da še sam ne ve, kuj je laž ter mu zalo ta grob prav dobro razloži. Foregger se je tako osmešil, da jo nazadnje sam izrekel, da je prvosednik prav imel, ker ga je posvaril zarad besed »lo je laž« i da bi on sam bil hud, da tacih besed prvosednik ni karal.— To sramoto naj se za uho zapišejo južni štajerski meščani, ki so ga volili v državni zbor, ker tolike sramote še noben poslanec svojim volilcein ni storil.
O Krivolijancih so poročali dunajski, i po njih dnini ustavoverni listi, grozne reči, celo bitke; delali so iz komarja slona, in vendar ni še počila nobena puška i tudi ne poči. Tam se je zgodilo le to, da okoli 100) gorjancev ni hotelo dati 14 brambovcev i ne privoliti 200 gld. letnega davka. Iz Hrcegovinc znani Kovačevič seje z 15 tovariši umaknol v Krivošje, Ščuval tamošnje ljudstvo na upor, a brez vspeha. Te grozne vojne bo tedaj k malu konec.
Vojni zakon za Bosno i Hrcegvtino je inulta-tnedane zelo preplašil; kdor le more prodati svoja posestva, izseli se v Novi Pazar, ali pa v Carigrad. Zato je cena posestvom zelo padla. To je krlstijanom ugodno, ker si lahko pridobč posestva i premoč nad muliainedani.
Vnanje države.
Italijanski Časniki, ki so še nedavni bili vsi
goreči za Nemčijo, kar naglo so plašč obrnoli in so zdaj zelo jeze na Bismarka, ker je v državnem zboru o Italiji slabo govoril in trdil, da jo razjedajo republikanci.
Rumunski kralj je v preslolnem govoru Avstrijo dolžil, da je sovražnica svobodi na reki Dunavu. Vslod tega razžaljenja je avstrijski konzul v Bukureštu občevanje z rumunsko vlado pretrgal i n čaka da mu posije naš minister zunanjih zadev ukaze, kuko se ima dalje vesti. Ta zadeva, če tudi satna ob sebi ni pomenljiva, utegne vendar trd oreh postati ncveinu našemu ministru, ker ni znano, ali velevlasti stopijo na rumunsko ali avstrijsko stran, vsakako pa politično nebo bolj razvedri.
Rusi so zelo zadovoljni z imenovanjem grofa Kalnokija za ministra zunanjih zadev ter se nadejajo, da se Avstrija in Rusija trdno in stalno zvežete.
Irska liga jo vedno drzniša, nje časniki prete z smrtjo vsem Angležem, uže se javno priporoča, naj se zažge mesto London. Oni pravijo: ni mesta na svetu, ki bi se lažje pokončalo z ognjem, nego London; tam je namreč nakopičenih strašno veliko unetljivih tvarin: špirita, petrolija, cele gore oglja, drv itd. To bi bil ogenj, da še v Babilonu tacega ni bilo.
Turlka vlada je začela zopet druge drŽave dražiti. Zaprla je grške poŠte, zoper kar se je grška drugim vladam pritožila, iu preti, da zapre tudi pošte družili držav na Turškem.
V Afriki pa nagaja Francozom kolikor le more; dola demonstracije z ladijami, pošilja v Egipt poslance iu ovaduhe, ter deli po Algeriji mej ljudstvo knjižice, polne Ščuvanja na Francoze, da širi verski fanatizem, kateri Turčiji zadnji udarec da.
DOMAČE STVARI.
•}• Ivan Sancin (Nemec)
odbornik društva »Edinosti«, ravnatelj go~ spodarskega društva v Skednju, ud ce-liilne komisije bivši deželni poslanec in večletni župan v Skednju, vrl rodoljub in pravi steber naSoga naroda v tržaškej okolici, umrl je II. t. m. po dolgej bolezni. Takih možje malo pri nas na Primorskem, kajti ranjki je bil vedno zanesljiv in ne-omahljlvo je stal na braniku za našo narodnost, bil je vedno zvest podpornik društva »Edinosti«, zraven tega je pa tudi sam skrbol za svoje izobraževanje in bla-gostan svoje hiše povzdignol na lepo stališče. Posebno zaslugo si je pridobil s tem, da je prvi izbudil misel za ustanovo gospodarskega društva v Skednju. Naj večen ostane spomin na tako vrlega moža in naj njegovi sorojaki posnemajo njogov resnično lop izgled. Na njegovej gomili plaka narod po pravici. Pogreba Skednja še tacega nI imel i. Prihodnjič več.
%'i*ok <lar. Nj. ces. visokost, nadvojvoda Štefan, kateri biva v P ulj i, blagovolil je podariti 500 gld. za popravo enega oltarja v tamošnjej glavnoj cerkvi.
Mil. škofa stanje se je, hvala Bogu, minoli teden zelo zboljšalo. Visoki bolnik uŽe vsak dan za nekoliko ur sme iz postelje. V soboto gaje obiskal mil. škof poreški dr. Jan. Glavina.
t Anu« Senoa. Telegram iz Zagreba naznanja prežalostno novico, da je tam 13. t. m. umrl veleslavni hrvaški pisatelj gosp. Avgutt Senoa, urednik leposlovnega lista «Vienac».
Tržaški Ilir«!nI KIPI je bil na 6. t. in. sklican v sejo. Na dnevnem redu je bilo povišanje užitnega davka od piva in znižanje poprečnega plačila od užitninskega davka v državno blagajnico, a ni se moglo sklepati, ker je prišlo v sejo premalo svetnikov. To se je zgodilo nže v tretje, kar kaže, da tudi mestni svetniki niso zelo uneti za davke.
Tržaška trgovinska zbornica je imela zadnje dni obilo sej, v katerih se jo mnogo govorilo o trgovinskih razmerah; zadnjo saboto je izvolila komisijo, ki ima vladi poročati o željah tržaških trgovcev. Borsna deputacija pa se je pogovarjala o prošnji za dovoljenje novih pomorskih zvez necega društvu.
Tržaška trgovinska zbornica je imela inlnolo soboto sojo, v katerej je sprejela oh. širno spomenico. V njej povdarja vse imenltnejSe pritožbe in želje meščanov gledč trgovine, ter prosi za pomoč vis. vlado. Posebna deputacija nese to spomenico na Dunaj in jo nanierjava izročiti samemu cesarju. Iz nje posnemamo te le točke: 1. Pred vsem je potrebna nova železnica, katera bo vezala Trst z Rudolfovo in daljo z Gi-selino železnico. 2. Dokler ta železnica nI dogotovljena, naj država s podporo al! na drug način pripomore, da so vožnina na juŽnej in Rudolfo-vej železnici zniža. 3. Brezpogojno in urno naj se vse tarife vTrstu znižajo na stopinjo onih na Reki iu naj se za zadnje mesto odpravijo tako imenovane »kartel«-dogodbe na Železnicah. 4. Za nekatere trgovinske stvari naj se uvede1 diferencijalna carina. ">. Naj so daje državna podpora za novo vožne črte s parniki v severno in južno Ameriko ter na Angleško, S temi sredstvi, tako povdarja spomenica, pomoglo bi se Trstu iz sedanjega propadanja, in bi se konkurenca drugih odbila.
ItoputacIJa trgovcev z levom*
Trgovina z lesom v Trstu, ki je spadala mej največje, začela je tudi pešati vsled visokih želez« ničnih tarif in konkurence drugih pristranišč. Klub trgovcev z lesom je poslal vsled tega deputacijo 7 gospodov k ministerstvu na Dunaj, da odstrani overe i u stori karkoli mogoče tej trgovini v prospeh. •— Minister Pino jih je prijazno sprejel.
Železnica TrM-Loka. 8. t. m. je
odpotovala iz Trsta na Dunaj posebna deputacija, šest mož, ki z lesotn kupčujejo, prosit trgovinskega ministra, naj se Rudolfova železnica podaljša od Loke do Trsta.
Imenovanja. Pristav koprskega sodišča g. Ambrož Flegar, imenovan je okrajnim sodnikom v Lošinu, pristav tolminskega sodišča, g. Karol Defacis pristavom okrožne goriške soduije, In avskultant g. Bihard Zorrer pristavom okrajne soduje v Ajdovščini.
Pogreb. V petek smo izročili materi, zemlji gospo Amalijo Sterle, vdovo bivšega finančnega vodije Fr. Sterleta in mater odbornika «Edinosti» g. G. Sterleta. Pogreb je bil jako velik, vdeležili so se mej drugimi c. k. namestnik Depretis, dvorni svetovalec Rinaldini. vitez Marali, baron Morpurgo, Plenker, Cornig in druge višje osobe iz uradov. Mrtvaški voz je bil z obilimi venci ozalšan. Za njo plakata sina Dr. Fr. Sterle zdravnik. G. Sterle oddelkni vodja komercijalne banke v Trstu in hči gospa Fani omožeua Čian. Rajnka je bila rojena okoličanka.
EDINOST.
(JIliri jr » Trilu 1". t. in. namestniki svetovale g. Vinctncij Kircher. Bil je vesten uradnik in moj hlagcgi sna.
Kove larlfe za prevažanj« blaga po morju hoće, kakor se naznanja, Llovd uvesu v novem letu. Proti sedanjim bodo zdatno znižate, in po velikosti paketov se bo hi igo delilo v tri rede. Ta naredba je bila uže davno potrebna, pa še le sedaj, ko prote nevarni tekmeci na desnej in levej, zmodrili so se gospodje pri Lloydu.
KAbtVAi«Delalsko podporno društvo» priredi Silvestrov večcrv svojih prostorih zabavo, z Sa-livitn predavanjem malo burko in tombolo. Opolnoči se bode voščilo splošno novo b'to! potem bo ples v zgornjej dvorani. Uisti dohodek tombole j* namenjen glavnici Ženskega oddelka. Vse gospe in gospo ličine družabniee prosimo, naj pošljejo kako darilo za tombolo uže nekoliko dni poprej v društveno pisarno. Vsaka najmanjša stvar Ito z veseljem sprejeta. Natančni spored se prihodnjič objavi.
tlroana ne»reČm v »Hingtheatru« na Dunaju je tudi naše tržaške obiskovalce gledišč zelo prestrašila. Slišali smo gospe lotiti se, da svoje žive dni ne store koraka več v gledišče. V poinirjeuje ljudi je tukaj policija dala vsako gledišče še enkrat preiskati in storile so se razne ostre naredite v varstvo občinstva.
f Valentin IBIelw«'l« edini do zdaj še živeči brat pokojnega dr. Janeza Bleivveisa, bankir na Dunaji, umrl je 9. t. m.
t Frančiška Baucon, zelo priljubljena in izgledna učiteljica v Henčah, umrla je 23. novembra v 2*. letu živenja.
Ilovemk« umetnoM. Gosp. Pod-gornik, urednik ■Soli,» bil je te dni v Trstu sč svojo sestro, katera se je, kakor se pripoveduje, pri koncertu v tržaškem »Schillcrvereinu* posebno odlikovala. Veseli nas, da se_Slovenke tako odlikujejo na polju umetnosti.
Dr* BleIwel*ove prsne podobe« prav dobro zadete, izdelane iz mavca (gipsa), bronsirane, ali pa belo lakirane, deset palcev visoke, dobivajo se pri ljubljanskem podobarju Fr. Zajcu na karlovŠkej cesti po 1 gld. 50 kr. Naj si vsak, kdor more, tako podobo priskrbi i tako česti spomin velezaslužnega moža.
Slovenske Malice ljubljanski odborniki so po smrti dr. iileivveisa izvolili dosedanjega uačelnikovega namestnika P. Grassellija začasnim načelnikom slovenske matice ter ga pooblastili, da vlada inatlco do prihodnjega glavnega zbora.
Mlovensko gledališče seje v Ljubljani začelo zopet oživljati. Nadejamo se, da ni več daleč čas, ko se ustanovi v Ljubljani stalno slovensko gledališče, ki ima stokrat več pravice nego nemško.
Obrtna zadruga. Poročili smo zadnjič, da se je v Ljubljani ustanovila neka obrtna zadruga, katere pa nismo priporočali zarad socljalističnlh namenov, veseli nas, da danes lahko o njej boljše govorimo. Kakor namreč poroča «Slov. Nar.* pridružilo se je temu društvu nad 70 odličnih ljubljanskih obrtnikov, ki bodo skrbeli za to, da se pravila predrugačijo, da se društvo ne bo pečalo s politiko in volitvami, ampak da bo skrbelo edino le za zboljšanje Obrtniških zadev. Izvrstnega g. Horaka so uže izvolili temu društvu za prvosednika. Tako je prav, tako društvo je priporočila vredno.
Obleko mej ubogo šolsko mladino delć vsako leto ljubljanske gospć meseca decembra v ljubljanskej Čitalnici. Tako se je zgodilo tudi letos zadnji č'trtek. To jako lepo navado priporočamo vsem mestom in vsaj večjim občinam.
Archiv Tiar llelmalkunde bo izdajal g. Fr. Sumi v Ljubljani. Prva pola je uže izšla ter obseza mej druzimi zanimivimi listinami tudi originalno Trubarjevo pismo, ki do zdaj Še ni bilo objavljeno. Naročnina za polo znaša 31) kr. i naj se pošilja za 6 pol skupaj izdajatelju v Ljubljano, kongresni trg št. 13 Mi priporočamo to hvalevredno podjetje vsem prijateljem douu^e zgodovine.
»Gospodarski poučnih« nazivlje se list, katerega je v Šibeniku od 1. t. m. začel izdajati slavnoznani rodoljub g. P. L. Bian-chini. Prva številka obsega mnogo izvrstne tva-rine za kmetijstvo in tudi zalo ilustracije. Kodor je hrvaščine dosta zmožen, in se z gospodarstvom peča, naj si ta list omisli. Izhajal bo 2krat na mesec, in stane za vse leto 3 gld.
Razne vesti.
Mati v obupu. V veliclh mestih je nolec velicega bogastva tudi valiko uboštva, srce trgajoče reve in bede. To priča zopet ta le do-gouba: Nedavno so opazovali na Dunaji mimo tako imenovanega Trattnerhofa hodeči dva britko Jokajoča dečka, katerih eden je imel 8 drugi pa 3 leta. Večji deček je držal v roci listek, na katerem so bile zapisane te le besede: »Prosim vas, plemeniti prijatelji otrok, usmilite
J sel Minolo je uže već mesecev, kar me je zapustil mož, v*e sem Žrtovaia, nič več neimn, i ne morem otrokom kruha dati; prosila sem. pa povsod so mi proinjo odbiti; obraćam se na plemenite dobrotnike, naj se usmilijo uho/ih, zapuščenih mojih otrok. Odpustite ubogej žoni in materi. Z najmanjšim v naročji še sam i ne vem, kam me vsevedni Bog popelje.. Mater zapuščenih otrok so k malu potem poiskali ter jo izročili sodniji, da se tam zagovarja zarad zanemarjene skrbi za otroke in beračenja. Za-tožena, enaintii lesetletna žena, nakaterej obrazu je vtisnena velika dolgotrajna reva, imenuje se Vil, FIscber ter je doma blizu Dunaja i na Dunaj pristojna. Zagovarjala si* je mej vednim jokanjem tako le: OmoŠnn i sem osem let z glumcem Karlom Fischer; on me je pred štirimi meseci nanagloma zapustil tor me od tega časa brez pomoči pustil z otroki osemletnim Jožefom, triletnim Rudolfom iti enajstmesečno deklico. O i lega časa mi je vsega skupaj poslal deset goldinarjev in pred osnimi dnemi mi je pisal iz Ljubljane, da mi nič več ne more pomagati. Ker nisem nobenega krajcarja več ini'da, da bi otrokom kruha kupila, prosila sem večkrat pri policiji in magistratu majhne podpore, pa odbili so mi jo; na pismeno prošnjo nisem dobila od magistrata nikake^a odgovora. Naznanila sem uže dan poprej pismeno policiji iu magistratu, kaj mi je na misel prišlo in drugI dan sem otroka peljala v Tratterhof, misleč, da se dobrotniki usmilijo otrok i da dobim nekoliko podpore. Državnega pravdništva zastopnik je potom izrekel, da je mogoče, da je velika i dolgotrajna bela zatoŽenej za nekoliko trenolij um om-račila, i da zato odstopi od tožbe. Sodnik je potem sklenol sodbo, da zatoiena ni kriva. Kaj pa dunajski magistrat, ali tudi on ni kriv?
Prebivalcev J« na zemlji zdaj 1,466.000,000. Vsako leto jili priraste okoli IG milijonov, Sle-vilo se je od pada rimskega cesarstva podvojilo Da so vse dežele tako gosto naljudene, kakor Angleška. Belgija, Indija in Kitaj, bilo bi jili deset milijard. Po tej statistiki smo mi stoprav na početku razvitka in vendar se toliko govori s sodnjem dnevu.
Koliko Je iudov? Po najnovejŠej statistiki je na zemlji fl.8."i,240 jndov. Kazen Etusije, kder jih je 1.632,000 največ je jndov v Avstriji in sicer 1.111,000. Na Poljskem jih je 780.000, na Nemškem 512.1"j3, v Ameriki le 308.000 i na Španskem samo okoli 1000.
Nov otok je našel kapitan Meyer nemške ladije «Ph6nix» pod 7°48' južne širine in &3048' zahod nje dolžine, okoli 11)0 milj na zahodu predgorja Aguja. Otoka površina je okoli 50 čevljev nad morjem in otokov ohsežek znaša eno štir-jaško miljo, Angleška vojna ladija »Kingfischcr« je odplula proti onemu mestu, da se prepriča o resnici.
Od veselja umrla. Nedavno je prišla ubožno
1>a Čedno oblečena žena srednjih let v neko oterijsko kolekturo v Budapeštu ter vprašala, ali so bilo zadnjo soboto v Limu vzdignene številke 15, 47, 32. Ko se jej pritrdilo, sklenola je roke nad glavo ter zakričala: «Jezu, Marija! zdaj je moje reve in bede konec, zadela sem terno.» Potem je vprašala, koliko je dobila in ali bo v ponedeljek mogla denar dobiti. Mej tem ko jej je loterist odgovarjal na prašanja, nanagloma je zakričala ter se mrtva zgrudila' Poklicani zdravnik je izrekel, da jo je kaplja zadela.
Prodor Pirenej. Španska vlada je napravila načrt, po katerem naj oi se napravil prodor skoz Pireneje. Kralj je uže podpisal dotični načrt, ki se predloži državnemu zboru, da ga potrdi. Francoska se ima potem povabiti, da se tudi Francoska pri tem važnem delu vdeleži.
Evropsko vojno brodovje. V angleSkej spodnjej zbornici je nadavno ugovarjal tajnik admiralitete trditvi admirala Egerton, da je britansko vojno brodovje najzadnje na svetu, kar Be tiče teških kanonov. Potem je primerjal britansko brodovje z druzimi. Po tem primerjanju ima sedaj Avstrija 10 ladij z 110 teškimi kanoni; Italija 12 ladij z 91 teškimi kanoni, Nemčija iS ladij z 118 teškimi kanoni, Husija 29 ladij z 1.'9 teškimi kanoni, Francija 59 ladij z 350 teškimi kanoni in Angleška 98 ladij z 572 teškimi kanoni,
Čudno druitvo. V našem času se povsod snujejo druitoa, potrebna in nepotrebna, koristna in neumna. Tako se je nedavno v Parizu ustanovilo društvo — gologlavcevI Samo taki, ktorih glava je podobna kegljiščni krogli, smejo pristopiti. Ako se ti bedaki kedaj mej sebo posva-dijo, vsaj — v lase si ne bodo mogli seči!
Gospodarske in trgovinske stvari,
Mejnarodna trgovinska banka se v Trstu te dni ustanovi. Napravi jo »Liinderbank«, ki je dovoljenja uže prosila. Vdeleženi so pri tem podjetji tržaški gospodje: Scrlnzi, Basevl iu Daninos.
Pomorski promet. V tržaško luko je prišlo v letu LS80 47.045 ladij, ki so pripekale 5 911.885 ton blaga; v letu 1879 je prišlo 1659 ladij več, a pripeljale so blaga za 4US.006 ton manj.
Cikunje vina se pozna, kadar se sod ali steklenica odmaši, hitro po kislem duhu. S kraja je saino na vrhu kakor s tankim zavojem za-grneno, potem se pa skali počasi do dna. Uzroki cikanj i so posebno: slabo prirejeni sod, ali prevelika toplota v kleti, ali pristop zraka ako sod dalj časa ni bil dobro zadelan, ali neprimeren čep, ali, če se vino ni dovolj ščistilo. — Da se cikasto vino zopet popravi, rabijo se razni pomočkl: prah iz marmorja, žgana magnezija, lugasta sol, uli soda. Najboljše sredstvo pa je droben prah iz kararskega mramorja. Tega
se v hektoliter vina vsiplje za malo Žličico, potem se vino nekatere krati premeša, ali se sod sem ter tja kota, da se prah bolj raztopi. Po nekoliko dmdi se vino poskusi — Iu kadar se je z bolj Salo, pretoči se v drug čisti I. Lrhko slabo vino hitreje cikasto postane, nego močno •u dobro. — lvdor pa tkanja ue more več odpravili, naj prilije 3krat toliko vode, iu sod postavi odprt na topel kraj, pa svoj namen v kratkem doseže. Najboljši je sod, v katerem je uže kisec bil.
Pozimi zajce pritiska lakota, da drevesa olt-jedajo in s tem pokvarijo. Zoper te gladovnjake svetuje nek umen kmetovalec, drevesa jeseni od tal do visokosti enega metra, ali še \i-je t. špehovo kožo gor iu dol nekoliko pomazali, — in zijec se jim ne bo bližal. Z eno kožo se lehko .-,()—lno dreves pomaže, torej cenejšega pomočka gotovo nI dohiti.
Teleta v prvej mladosti rada počepajo na driki (dristi). Zoper to pomaga salicilna kislina (Balicllsiiure), katere se jim en del v 301 delili vode, raztopljene, vsak dan polovico žlice po dvakrat notri \lije. Tudi teletovi materi naj .se da te kisline I žlica po dvakrat na dati v škaf, kadar pije, iu k malu bo mlado ozdravljeno.
Zdravilo zoper kalji pik. Dr. Bogdan Peckolt naznanja iz Itio Janeira, da je dr. Lacert našel zdravilo zoper kačji pik, ki v trenotji pomaga tudi takrat, č»j se je strup iiže po telesu razširil. To zdravilo je kali Itvperm inganicum v enpereentnej raztoplini, ki se v kri vcepi, ("le se to zdravilo potrdi, potem je opravičeno zelo razširjeno mnenje, da je kačji strup — kvas.
„Delilsko podporno društvo v Trstu".
V zmislu 4. društvenih pravil vabi podpisani odbor vse one gospodarje in podvzelnike raznih del, ki potrebujejo dobrih, veščih in poštenih vsakovrstnih delalcev in rokodelcev, naj se obrnejo do podpisanega odbora, kateri jim bode v tem obziru po vesti in po najboljšem prepričanju svetoval. Podpisani odbor daje rado-voljno vsakovrstne informacije o delalcih in obrtnikih. Društvena pisarna je: ViaCoroneo 23.
Odbor.
Llttnloa uredništva: Gosp. M. K. Z duhovskimi zadevami se ne pećamo radi, Ravnanje v L), bi mnogo boljše bilo naznaniti preč. ordinurjati, nego obesiti ga na časnikarski zvon.
Zahvala in poziv
Gg. Dolenec V, in Dolinar I. sta darovala ogromno Atevilo raznih knjig društvu, za katere se jim podpisani odbor prav vljudro zahvaljuje Obenem pa poživljamo vse rodoljube, kateri imajo mnogo knjig, da jih blagovolijo podariti društvu, in knjižnici' Delalskega podpornega društva Odbor.
Duiiujsku bwrxa
dne /J. decembra.
Enotni drž. dolg v bankovcih 77	gld.	35	kr.
Enotni drŽ. dolg v srebru . . 78	«	20	■
Zlata renta .......93	.	90	.
1861) državni zajem .... 1M4	«	—	«
Delnice narodne banke . . . 830	«	41)	«
Kreditne delnice.....303	■	40	«
London 10 lir sterlin .... 118	■	H"<	■
Napoleoni........ 9	«	48	«
G. Kr. cekini...... . 5	«	0(J	«
100 državnih mark.....58	«	15	-
Izžrebanje 2. januarja 1882.
Glavni dobitek 30.000 gld. itd.
za samo 50 kr. na teden
ull tudi 55 gld. na mesec	JfUI.
Ako su platljo na enkrat tSA gld. in ud morajo vleči vsaj s :tO gld., pošiljajo sa tudi proti poštni nakamiol ali zajmnu.
Pri .To*. Zoldnn v Trstu, rsri/irijski vred za izŽrebovanju iti tndnjavnka, Časa fu Stratti poleg c. k. namestuištva.	(11—12)
NrbMkC fcrečke, izžrebanje u. dec. glavni dobitek tooooO frank., proti plačilu gl. 46, in na obroke gl. 3.
Promefte »Hoden-(Teilll», sreč-kanje i5. dec Glavni dobitek gl. 5o.ooo, & gl. r5o, s kolekom vred.
Proilie*e »<rr*kO, izžrebanje il dec.. cele a gl. 3 5o, s kolekom vred pri
Aloonndro Levi, via S. Spiridione.
Umetne zobe in cela zobovja
izdeluje, tur plombira ce»6
Franc Bodo
zobni zdruvtiik, via S. Ntcoh) Ar. ti, nasproti hotel» «Da>iiel».	(5-3).
AH Pacalntti 1'iazza S. Giovanni N. 4 se . Ui MdoalUtllj polasti, el. občinstvu naznaniti, da jc od io. t, m, odprl veliko zalogo žepnih In drugih ur; pri njemu se izvršujejo vse poprave solidno in po najniži ceni.	l&l—4)
C. Jaschi
na cesti v Istro pri »v Jakobu), Trst C. k. Kitlo«(n Nmodik.n. Prodaja uti grns Ail.it ii|. Srn uit k za luv, inm>-, / j, nioiuarj«. Lustnik dovoljeni mi skl»diJi'a /1 <11 nnnill. N.i-rufilu i/.vr:»iij<'ji> nat.inSiio v katero bodi drželo. V un stu jih sjir.-i-m i (*. Miinzln uroda* Ijal.-f rvftlii- n u \ lil in trgu. Caltuzo M<>l'llo.
(26-1)
Zlatar
JANEZ RISEGARI
Vla S Sebastiano N 4, I. nadotrop.
zraven Jta.Miio- t miimifaktitriiii l>lagom Fratfl/i Tavolatto,	(Jtl-ft)
nr.-»mnii- vsuk i delo v /Intu, »rebru in juvdah, kuUor tudi popravo t:ik<- ml,.- jk) nisoki i'eiii. Nu-rorila »o oakrbi- tudi v drug'.- krnj- nut»t»<*no.
ARTlIt FAZZIM,
Tpm, Plavža t aserma M. 4,
trgovina z dišavami, oljnimi barvami, šopki.
Zaloga razne vrste ltik-n, kemičnih izdelkov. barvnih tvarin, esenc velika izbirka,
mineralnih vod itd.
1'ri vsem najniže cene!	(-^—1)
Anion Tippcl
tovarna Čevljarskega blaga, via Cavana
X. 11. p Trstu, NaroČila se tečno izvršujejo. ('JO—1)
Vitlorio SUMiibneh
eptiker, strokovnjak za nacCnikc v chra-njenje cii.
Tnt. — Via Ponterosso. — Trtt. 10-3
Naznanilo.
Polastim ne, občinstvu naznaniti, da »em 10 t. m. odprU<aennn manu/ahtumega blaga, (,'orto A/, 31. r Trstu, tik /.ulogu Želuziiinu g. Sortsch-a. Porabim to priliko, naznaniti, da bo moje »kludl^eu bogato in trn izbiro oskrbljeno z novo najboljlo plattuiio, z blagom iz kotoim in volno, s !!al-i, r. robo za žensko opravo z miljami, busUmi in zuvratnikl, kukor tudi h vsetn, čosur potrebujejo krojaiti zti obleko mo^kepa ali žutisk.-KH spola, - po cunalt. katerim so konkurence ni bati.
NudjajoSao, da mu bo si občinstvo z zaupanjem počastilo, se ponižno priporočam ("-i*)	Ciioa*Kl«» J<w«.
Giaseppc Fumis
slikar in dekorat6r
sprejema vsake vrste naroČila tapecirartja s papirjem in dekoriranju scb. NaroČila se sprejemajo v «Caf6 volti d» Chiozza,« Trst.	(iu—l)
Novi kiiru»11 ■•»nI
ŠIVALNI STROJ
original E. llo\vc original
Prvotna cena :
četiri forinte na mesec,
Naročila na deželi oskrbo se proste stroškov z a zavitek, vožnino in colnino, po originalnih cenah v obrokih s poroStvom za piiruernost in trpeznost stroja,
Moli. SotLott
ravnatelj društva Ji. Howe, via Ponterosso 2 Trst.
Po enakih pogojih so na prodaj tudi izvrstni stroji Sin^erjevi, \Vhee|i!r & vVilsotiovi po najniži ceni. Vsake bažo poprave prav dobro In ceno.	(0—G)
Vinske sesMkc
(pumpe) tiajboyie sestave, pri shodu vlnorejcev na IJuniiji z državnim in enim zlatim darilom zaradi dobre izdelav« odlikovan«, s vso jiritiltlino; prave anieriluinake cevi zdveliHnim poroštvom, Moussetu, sodni, menlabiu in kljuuasU pipe, prehodne zaklnp-tiii-u in vsi izdi-lki i/, kovlin: pri Franc S/rotv/, Wleti, 111. B-'Zirk, Fasangass« Nr. 18. v lastiiej
hiši.	(34-23)
Oh.j
ava.
^eštltam si javiti slavnemu občinstvu, da se moje bukovo oglje prodaja na drobno samo v magazinu hiše Tripkovičeve na razkrižju via Fontane i Lazzaretto vecchio. 1'ri kupovanju na debelo, prosim, obraćati su name.
Mate Pollioh, Borsa Vecchla,
E D I N O T S.
Novost v Trst vi!
Najnovcji dar za gospo. Nenavadno okusni izdelki ilonokoičenl, primerni za darila k bo/i.fu In novemu letu Priporočam svojo hopaio zalogo mu-zikalnega orodja, ter sprejemam male in velike poprave piskal in orodja na strune, zadnjega tudi najfinejše vrste Naročila na deželo se oskrbujejo lofno in vestno s postnim povzetjem, po najnižih cenah. Prodajalci dobijo primeren rabat. A,. Corsia Stadion Nr. 10. (tik gostilnice »Leon d'oro« J
H2-1)
Najbolje vrste za gospodarstva «e v ka-
■f	teribodi mori prodaja in
mM ^ ■ p razpošilja i/, zalogo koli A 11 A Ion ij al nega blaga {.y_1}
■ IU V U Adolfa Goldschmied,
»m Caserma 11. Trst,
Poseben kisec (occt.)
Izvrstna koristna novost za družine,
Kisec iz belega muškatnega vina ter iz terana
Prodaja se v »Tatinskih steklenicah, zapečatenih in' stane na dom spravljen
ilf I* Molilo« lir«»% sl«'kl«Mit<'4>. -^r *0«»l<lo% %NK'klcnlco iri>(l. ^
Dobiva se v vseh poglavitih prodajalnlcah jedil. Glavna laloga; Via Fariieto Nr. 26.
Koli«>nlliol<>r Ai
20-1
Jožef Waidi
krojač za gospoda, Zaloga novošegue rohe, Nujnih cene. bobru natunčna postrežba.
Corso X. .tO, Trsi.	(20-4)
Franjo Jereb, trgovec
z mannfaktitrim blagom, suknom, tkanino, napravljeno obleko, in vzlastl s popolno zalogo robe za koiije, z'hordami, trnki, ćopi in gumbi, kakor tudi s pristojnimi preprogami vsake vrsle.
Trst, via s. Giacomo [lliborno) (ihiaccera it. 638-2. (20-11)
(t-OP)	1 qiDnjp
pu ajfaueo Ao^ojspo wz i>|iuis ifo.\s a onanjtiu
0)(1ISA 0tmi7AM,j 'f( X miptuopnn nrA a npsajifej' os
II -JJ
mtSSVl AVl$fl9
Obče znana zaloga Čevljarskega blaga In usnja
EDUARD-A RENZEL
ria S. Antunio huovn tik gnsp. Marini & C., obstoječa Že nad 30 lut naznanja s|. občinstvu, da Ima vedno, veliko Število izdelkov vsake vrslu zu gospodu iu gospe. Dobroto iu izvrstno blago garantirajo neŠte-vllni kupci, ktere si j a pridobil zadnju leta NaroČila na mero, iu tudi poprav« so izvršujejo v kratkem Času.	(26-<1 j
Zaloga drv in oglja
iz c. k. gozdov
v Ter no vi.
via Selte fontane N. 2. na Oohcivovcm zemljišču tik murlnakc kasarne, 1'iazza dello liarricra. Omenjena zaloga, iznova odprta za prodajo na veliko in na drobno, se priporoča si. občinstvu zarad izvrstnega blaga, ter urnosti in natančnosti v postrežbi. — V ugodnost gospodov kupcev sc morejo storiti naročita v vseh poglavitih prodajalnioah jedil po oelem mestu.
Cono*
Oglje iz bukev, izbrano in posušeno 3 .|o gl, za 100 kil. " « *	«	80 kr. « j5 «
Drobno oglje.......a.~ gl. « 100 «
C6ke..........1,80 « « 100 «
Vie brezplačno ni dom spravljeno. Zaloga jc obilno oskrbljena / hrastovino J sir t, (drvami iz bark) mrazven zmernih cen daje poroštvo za pošteno mero.	(4—i>)
Izdal sc jc finančni časnik:
LA V E RIFIC A
delte Estrazioni TJfHoitUi.
Izhaja vsako nedeljo. Obsega: izžrebanja avstrijski hin inozemskih srečk izkaze o izžrebanih, pa s« ne vlečenih srečkah; dalje najzanimivejše novice v finančnih zadevah, uradno borzno poročilo tr/asUe in dunajske borze, kakor tudi cene Inozemskih vredn papirjev. Oskrbuje brezplačno svojim naročnikom veritikacijo iz bivših iz-Zrebanj, ter jim daje vsakovrstna potrebna pojasnila.
Naročnina do lionca decembra 1882 za Trst I gl. 60 kr., s pošiljanjem na dom j gl. — Za avstr. državo x gl. ,r)o kr.; za tuje dežele 7 frankov v zlatu.
I Številka stane S kr.	3-1
Pozlatarska dela
in poprave sa sprejemajo v Corsia Stadion .Y;\ /0 in ^^	via Chioza Nr. 24 pri
Petru Jazbetz.
Vsa priprava za pregrinjala na oknah In oglodala po cenah proti vsakoj konkurenci. {'10—4J
Jožef Pross
mojster mehanike
ima zalogo šivalnih strojev in primernih šlvunk Itd. Sprejme vsake vrste popravo pri strojih, In izvršuje natančno delu svoje stroko. Naročila iz dežele se sprejemajo zu zmerno ceno. Trst — Piaeia Rotarin — Trti. (20-4)
Stoli	in Ogledala
iz upognenega lesa i ;prvihtovarn na Ceskem pri
Jo*. Donafjffio
Via Nuova N". 27. I. nadst.
Pod faliriSko ceno in jirnti vsakoj konkurenci.
Sprejemajo se tudi naročila v vsaliej stroki tiskovin, monogramov itd.
Smolnjukova voda
kemikarja in lekarja ORESTA BAL.DO
presega gotovo vsako drugo zdravilo pri slabosti in boleznih prsi pri jetlki I naduhi in sploh pri boleznih dihal in čistil Kazen tega se ta voda posebno pri porota kakor gotovo sredstvo za razkuienje in obvarovanje epidemičnih bolezni.
Ta smcljnakova voda naj sc zahteva s podpisom pripravitelja.
steklenica velja 6O kr. Glavna zaloga; lekarna IloiMlolini Kiborgo iJ.
Prodaja se v vseh tržaških lekarnah, drugih kv-strijskih in inostransklh.
■■ l'roti poštnemu povzetju se pošilja vsem gospodom lekarničarjem kamor koli brez odloga po odbitih odstotkih.	IjJ—
|la|illid8 jjmlte.
Trst, Corso 7,
Trat 30. Novembra.
P. T.
Podpisani si dovolim, si. občinstvu naznaniti, da sem oskrbel svojo z;ilo'jo z najfinejšo izvrstno franr. Inanifl. rolio zu Milim. liromviiiMlo* Mporl, in tudi za Jiiliuiij«'
in lov | posebno pa gospode opozarjam na letošnje novošegne frake za salon, kateri se pri meni umetno in po angl. Cliic izdelujejo.
Tudi vsa v to stroko spadajoča ollleka kr	(»lušči. opravil za lov itd.
se po najnovejši tnodi napravlja.
Z odličnim spoštovanjem '»-'-i	J. W. Streoker.
o G. POLLAK N
0> zaloga zeleznine 2 3	TJ
^	Piazza deile Legna Nr. .V,	(t
0	Nahaja so izključlvno na prodaj
1	Royal CaMIc Spice <?'
za pitanje živine.	0
S pomočjo take moko žival no potre- ZL >N bilje več, kakor dve tretjini navadne piče, q k pomešane z malim zavžitkoin te moke. S C tako hrano se od če ln pridobi vefa in G« bn/jia mera mleka. Teleta se izredijo v kraj- 0 0 šem času. Vsa druga živina dobi večo moč, CQ N se odebeli, ter so poprek dobro ohrani 0
Zoper kugo.
(5-3)
Staerk & O.
Zaloga obleke za gospode ,,A.lla Oittć\ di Roma"
Skladišče angleške in francosko robe,
Trst, via al Teatro it. i. (20-5)
iiiMmmnmmnnmmm
ANGELO DELFIN
zaloga pohištva, ogledal in podob.
Od avgusta, povećano skladišče. Via del Torrente N. 30—32. :<t gledalištem uArmonia«. Prodaja proti gotovi plači po najnižjih cenah.
Oiilkl brezplačno.
Pri plačilih na obroke io% prikladc.
Poddružnica za cerkvo sv. Antona, hiša Ditma.
Na deželo z vroCbo na dom. ( »0-3)
«m»»m>iiiiihiii>hhm>mhi
Dr. V. Grubissich
12-2	zdravnik
via Lazzaretto vecchio Nr. 20. nad. II. Ure posvetovanja:
Od 1! ure do 12 predp. in od 8 do i popold.
»OOOOOiOOOOOOOOOOO
Franc Grolz
Via Caserma N. 13.
4 kral na dan svezo pecei] kruh
Iz <>KI(>ku žila.
0-2
Prava natorna poreška vina
iz malone
LU/GI GHERSINA
v F*ore6vi.
V sodcih 30 in 60 litrov v rabo in pri -ličnost družin brezplačno na dom posti vi ji-na. Teran l 36 soldov liter Piantadela 26 »
Zastopstvo v Trstu wm Corsia Stadion N. 10. wm
Stabilimcnlo Vicuncse
Trst, nasproti Tergesteju.
Darila
za Božičinnovo leto!
Največja izbiral
Vsa orodje za žensko delo 0.'», 70, 80, 90, 95 kr. do \ gld.
Album-i za fotografije 80, 90 kr. iu gld 1 ■.">(). V veliki obliki gbl. 2*8 >, 8—4 do 4 50.
Z galvanoplastlko gld. 5-50, (i, 7, naroČite torbe, pisne listnice, mošnje, denarnice, tobačnice, škatlje za obiskavne lističe, žepne stvari za gospode 41), 00, 70, 00 kr.
Najlepša kravate za gospode in petlje za <^ospe.
Perilo za oboji spol, telovniki, hišne suknje, iu lO.H) drugih reči, primernih za darila,	(3—t)
Trst, nasproti Tergesteju.
Velika razprodaja ur.
Jaz pošiljam ure proti poštnemu povzetju, in če komu um ni všeč, dam mu denar nazaj, toraj kimo-1 'i,/'101*®1«1 nevarnosti.
Cilinder ura iz srebrnega niklu z verižico, prej 1? gl., zdaj o gl. Uj kr.	" '
1 anker-ura iz srebrnega nikla z verižico, prej lu gl„ zdaj 7 gl. ;»r> kr.	' , J
gl. zdTuTl.PSekr. a"ker'Urft z vurižlco P0P"J
L8rr?brn*	Wa»hlngton-ur« z verižico
prej .JU g i., zdaj I o gl.
Zlate urice za gospe, prej 10 gl, zdaj 20 gl. z vratnimi verižicami,	h
Zlate remontolr-ure, prej 100 gl., zdai 10 tri Na pet let se jamči.	'
A. Fraiss,
ltolhenthumstrasse Nr 9 Wlen, gegenaber dem erz-blsohOflichen Palals.	(12-8)
^fovn lKnn|<ll>a!
Ni j več okrpanih čevljev'
Patentirano r rseh drlarah ! C. k. edin. privilegiran univeraalni
za usnje, Max.Mur-a, Bruck na štajerskem.
Izvrstno sredstvo, du se usnje z usnjen in z urugo robo popolnoma nepremočno mehko trpežno f. ''r : " l,r: strgan čevelj hj popravi ueznutno h lepo, celo nepremočno in trdno, ako se s tem Klejoin im poikodovam «lel prilepi kos prirejenega usnju. Po dosedanjem zelo pomanjkljivem načinu popravljeni čevlji dado pr.-dreti vsako mokroto, k.teru zakrivi po mzhlajenju nog toliko bolemt; torej Vr'" R-,1!' °M'»«lvu. naj od čevljarjev skrbno ffiiTl! 1 lej0i"i z\l AUSI,JU ^l.tevu - Cena ene
;raj di&i1-^kr> i,roti i,oSllj,uvl svote
..i„i.i p?oditja AnUrei« Nlmoi>. » U'litei', čevljarska zaloga, Corso. (20-(i)
Neumann-ova zaloga
čavljarskega blaga.
„ZUM GROSSEN STIEFEL"
Corso St. 18.
priporoča za zimski čas obilno oskrbljeno
SkladiSče Štifletov za gospode, gospe in otroke Zmerne cene, dobro IJlago, li«fna
Tnanjii npr.ivn.
Izvrstno oskrbljena delavnica za merila, natančna postrežba.	6-3)
OST Pozora vredno!
P p i I e p s i j a
krč In batne Jfutnlcel Vsi, ki se zanimajo za te bolezni, ali iKejo getovo pomoč, naj si
zaupno omislijo knjižico l»r. ||OHw n, •trokovnjaka zu krila čutnične bolezni. Dobi se brezplačno in frankirana edino pri gosp.
m> un	u PttPlairiij,
Milnchen, 39. Hayerstrasso.
Le enhrat
Velika
razprodaja.
v, . Po vsej Evropi nastale politične razmere letndl
svice niso ognole i zato se je mnogo delulcev izselilo, vsled česar se rušijo tudi fabrike. Tuko je 1 prva najznameiiiteja urarnica, kutero mi zastopamo, zdaj zaprta i nam poverjena razprodaja njenih izdelkov. I ako imenovane Wuschington žepne ure so najboljše ure nu svetu. Izvenredno kraso vrezljane i vezane i po amerikanskem sestavu napravljene.
v se ure so nu sekuude repasirane i mi dajemo poroštvo za vsako uro nu ?t let.
Za dokaz gotovega poroitva I atroge lolldnostl je a tem javno obvezujemo, da hočemo vsako aro ki nI povolji, nazaj vzeti I zamenjati. 1<NH) Žepnih rehiontoir ur, navijajo se brez ključa, s stalnim zaklopcem, Izvenrecfiio točno na sekundo regulirane, razen tega po novem načinu elektrogalvanISki pozlačene, z verižico, medal-jonom itd. poprej gld. S'., zdaj ena lo no In gld, 20 kr.
1UU0 krasnih ur na kotvo iz srebro-niklu, na 15 rubinih, z emajliranim kazalom, za sekunde, kristalnim nlošnutim steklom, poprej gld. 21, zdaj ena lo gld. 7.25, vse na sekunde repasirane. KHJO nr na vreteno, z izrezanim zaklopcem iz sre-broiilklu, kristalnim plošnatim steklom na 8 ru-binlli. nujnataii.|(5iilđe repmlruna, z verižico, m«, dalionom i zametnim etuisom, popr-ji ald. 15 zdaj ena lo gld, 5.00.	1 * J H '
|(K)U ur na kotvo, lz čistega 13 lotnega srebra, po c. k. puneovnem uredu pregledane, na 15 rubinih, razen tega električno pozlačene, najnatanjčniše regulirane. Te ure so poprej stale 27 trld.. zdaj pa stoje le gld. 13.40.
lUUlj Washliigton remontolr žepnih ur iz pravega 13 1 težkega srebru/ po c, k. puneovnem uredu pregledane. Poroštvo se daje, Ha so najtočniše na sekunde repasirane, notranja sestava je iz nikla i teli ur ni treba nikoli popravljati, Taka ura je veljala poprej gld. 35, zdaj pa se dobiva za neverjetno ceno 10 gld Razen tega se dobiva z uro vred zastonj verižica, medaljon, etul iz zameta i ključ.
1000 pravih zlatih ur za gospć, na 10 rubinih, prej 40 gld, zdaj 20 gld.
1000 reinontolr ur iz pravega zlata za gospode ali gospe, prej 100 gld., zdaj 40 gld, 050 ur za zid z nujlepšlm emajliranim okvirom In bitnim kladivom, poprej 6 gld. 75 kr. G")0 ur budllnic z udarcem, ki prav dobro tolče, najnatanjčnlSe regulirane, tudi pripravne za mlzne pisače; poprej 12 gld,, zdaj le 4 gld. 80 kr. 050 ur z niliulom v najlepše izdelanej visokej goti-SkeJ omarici, navijajo se vsaclh 8 dni, najtočniše na čas regulirano, izvenredno lepe l krasne. — Ker Ima tuka ura še po 10 lot dvnojno vrednost, ne imela bi se v nobenej hišipogrešati, posebno ker je taka res krasoto, sobi. Tuke ure so poprej veljale po 35 gld., zdaj pa izjfnmo le 15 gld. 75 kr. Kadar ee naročujeje ure z nihalom, treba je prlls-iiti zagotovičino.	(G-4}
Napis:
Razprodaja ur
uramioe Ph. Fromma l>uiinj* Rothenthurmitrasie, it. 9, partere.

''-•'It1 I
Niijokiisnejsa in vendar nujceneja	I
Darila 2a Božič ia Sovo loto
dobivajo se na izbor le v	I .
taarji Viennese Mini Fischeria via Merosso 16(780 ;
• Zaloga najnovejših galanterijskih, foižuterijskih reči asa J , / luksus, dišav in reči za šeiIo.	L
__1___
Velika zaloga ig*i?a.č
10.000 punio vseli mogočih vrst, oblečene in neoid"*...... "u,:!----'.....
ja igrač	]
■....... rMsi, oDiecene in neoideČene z gibljivo glavo iu očmi, z jj
lasmi in brez njih od ."> kr. naprej. Puniue, ki kličejo: papa in mama od 65 kr. naprej.
Pronnncba nunU« I.., I ...:____ '.i,- , ' ...i., i- _	■■ -
.......... "J 1 " " up rej. i'iitiiue, ki „ . .	.
Francoske punice, katerim se giblje glava, roke in no^e, prav dično oblečene. Meha-nične igrače, vodna dela, zanimive igre za potrpežljivost i * v-busi lil stavbeni kovčegi, čarovni stroji, metalol'oni, ir~'~ dobami, tružnice z barvami, na tisoče drugih novosti.
?f dajo Prati, z staronemško frizuro, najnovejše. Atrapi,	_____________
1 , niki iu sveče za božično drevo.	j
_	F*o zelo ilizkej trdnej ceni.	1
Bazar Viennese FERDINANDA FISCHERJA via Ponterosso 16/780. \
iu inj-t, ('im uituu uirivtviiv, iHtuir j
pežljivost in za družbe, železnice, tu-	[
mi, materija na Sipke, knjige s po-	] »voBti. Glave punc, nezlomljive, ki se \
.trapi, obesila za božično drevo, sveč- j '
Lastnik, društvo »EDINOST«.
— Izdatelj iu odgovorni urednik: JOSIP MILANIĆ.
Tisk. F. Huala v Trstu.