- I 225. Številka.
Ljubljana, ? sredo 30. septembra 1903.
XXXVI. leto.
D
fes
BSVjd
L uri
Mo.
r-eyr, L uri m 4
Jaka, »o dni
praz. ibra,
esta,
u ob
>1. lj
L719J
aia vsak Cbi avacar,L'.iaimfi nedelje in prft&nike, ter vtij* p© po*« prejeroan aa »vatro- ^ftt» jfcsfcai* aa vne letu fco K, aa pc)[leta 13 K, aa Četrt leta 6 K BO ta, aa eden mesec 8 K 80 h. Za LJubljano s po*iljao)em dom aa vbo leto 24 K, za pol leta 19 K, za četrt leta 6 K, sa eden mesec 2 K Kdor hodi sam pita)t velja aa celo ieto 22 K, aa pol leta 11 K; sa Četrt leta & K 60 h, aa eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežela tolike , kolikor ecasa poŠtama, f- Sa naročbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za eananlla plačuje se od peteroetopne petitrvrste po 12 h, ce se oananilo enkrat tiska, po 10 h, če ss dvakrat, in po 8 h, d fcrleret al* večkrat tiska. — Dopisi naj oe izvolć fraakovati. - Rokopisi se ne vračajo, — Uređ*!§!v« t« *i>rsvn!itvo Je na Kongresnem trgu It. 12. — Opravnistvo naj se blagovolijo   pošiljati naroCnine, reklamacije, oananiia
t. i. administrativne stvari. -  Vhod v uredn**tvo )« «* v^ove ulice Bt. 2, vhod v upravni&tvo pa s Kongresnega trga st. 12.
Slovenski STarod" telefon St. 34. Posabmtsšsi* številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo la novo naročbo, stara gospode naroč-Ike pa, katerim bo potekla koncem me-»ca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem lasu ponove, da po lil janje ne preneha In ja dobe vse številke.
SLOVENSKI NAROD"
relja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
ifsa leto >ol leta
22 — II-—
Četrt leta En mesec
K 5-50 190
'ošlljanje na dom se računa za vse leto 2 K.
S pošiljanjem po pošti velja: fss leto. . K 25-— I Četrt lata . K 6-50 >ol lata . . „ 13a— I En mesec . „ 2*30
Naroča se  lahko z vsakim dnevom hkratu se mora poslati tudi naročnina, Irugače se ne oziramo na dotično naročilo.
List se ustavlja 10. dan po potekli
laročiinl  brez ozira  vsakemu,  kdor ne vpošlje Iste ob pravem času.
1   Upravništvo »Slovenskega Naroda".
Glas iz naroda.
Klerikalci so s svojimi, tihotapsko •idobljenimi izjavami nekaterih, po svoji duševni omejenosti znanih kleri-:ainih županov — ki ne znajo druzega, ;akor prikimavati svojim fajmoštrom — skušali vso javnost premotiti, češ, lejte :ako ..ljudstvo" želi, da se uvede splošna in enaka volilna pravica. Izkazalo ;e je, da ljudstvo o teh peticijah sploh lieesar ni vedelo, da obe. zastopi sploh likjer niso govorili, in da so klerikalci iprizorili velik švindel.
Kakšno je v resnici narodovo miljenje, se razvidi iz tega, da so pone-lale tiste izjave, ki so jih podpisovali apani po župnikovem povelju, ne da i bili prej vprašali obč. zastop. Še ilerikalne občine se nečejo oglasiti.
Danes smo mi v položaju, priob-ičiti dokument, ki se tiče deželnozbor-skega vprašanja, dokument, v katerem Ise zrcali pravo narodovo milj e n j e in ki radi tega zasluži občno Ipozornost.
Ta dokument, ki je bil kot peticija poslan na deželni zbor se glasi:
št. 873.
Visoki deželni zbor!
Občinski zastop krajne občine L o-Š kip o tok je v današnji seji (dne 29. t. m.), pri kateri j« bilo navzočih 22 članov soglasno sprejel sledečo res o lucij o :
„ Občinski  zastop z veseljem pozdravlja, da se je visoki deželni zbor čez dolgo časa vendar zopet sklical, da se rešijo nujne zadeve na korist našemu ljudstvu.
Blagor ljudstva zahteva, da državni in deželni zbor, kolikor mogoče podpirata nase hirajoče kmetijstvo, a ravno tako potrebno je, da se povzdigne naša industrija.
Zaradi tega je naša živa in odkritosrčna želja, da se strasti v deželnem zboru pomirijo in da se prične vendar enkrat stvarno in resno delovanje v blagor našemu ljudstvu.
Naša občina dobro pozna svoje lokalne potrebe, a se premalo peča z visoko politiko, da bi mogla umeti potrebo obstrukcije, bodisi v državnih ah v deželnih zborih.
S trditvijo, da naše ljudstvo zahteva splošno in enako volilno pravico in da se odvzame gospodarstvo občine možem, ki so danes stebri in vzdržujoči elementi občine, s e slepi javnost in pači javno m n en j e.
Ne dvomimo o tem, da pride enkrat do splošne in enake volilne pravice, a za sedaj imamo veliko nuj-n ej š i h potreb.
Ljudstvu, posebno najnižjim slojem, je treba izobrazbe, pouka. Zaradi tega rabimo dobrih šol.
Pogoj dobrih šol so pa dobri učitelji. — Ako pa hočemo imeti dobre učitelje, ki bodo z vso vnemo delali za svoj poklic, jih moramo primerno plačati, da bodo zamogli dostojno živeti.
Vsied tega je naša želja, da se vprašanje o ureditvi učiteljskih plač čimpreje reši. Ako hočemo zidati našemu ljudstvu boljše domovje, pričnimo zidati pri tleh, postavimo mu dober temelj in ne delajmo najprvo strehe z volilno reformo.
Mi tedaj volilne reforme ne smatramo za nujno in obsojamo obstrukcijo, katera le preprečujein zabranj uj e v s a k o stvarno delovanje.
Vsled tega si usoja zastop kmetske občine Loškipotok, katera ima glavne dohodke iz gozdarstva, vse stranke visokega deželnega zbora nujno prositi, da naj opuste obstrukcijo in delajo za blagor vseh slojev našega ljudstva.
Županstvo Loškipotok 27. septembra 1903.
Ivan Rus,
župan.
Ta izjava občinskega odbora je znamenje časa, je resen simptom in svarilen opomin klerikalni stranki. Ko bi vsaka ob Čin a p o v edala svoje mnenje tako možato in razumno, kakor občina Loškipotok, bi se hitro spoznalo miš ljenje naroda v deželi.
Ogrski državni zbor — Khuen zopet demisio-niral.
Ogrska politika drvi naprej proti propadu ter potegne za seboj vse, kar se ji na pot postavi. Kriza se je vsled dogodkov v včerajšnji seji državnega zbora zelo poostrila. Grof Khuen, ki je hotel zagovarjati dr. Korberja, je ta posel tako slabo opravil, da se je moral sam umakniti. Khuen je postal žrtva Korberja! A, kar je najbolj značilno, vrgla ga je njegova lastna večina.
Na dnevnem redu je bila debata o vojaškem vprašanju. Poslanec Ba-konyi je izjavil, da je naredba vojnega ministra, tretjeletnike pridržati v službi in prostovoljno se prijavljajoče asentirati, nezakonita; tudi je druga naredba proti budgetu, ker ni ničesar dovoljenega za prostovoljce. Ziato je zahteval, naj se tretjeletniki s 1. oktobrom odpuste, uvrstitev enoletnih prostovoljcev prekliče, a prostovoljno se prijavljajočim novincem naj se vstop v armado prepove.
Posl. Krasznav je ostro prijemal dr. Korberja, češ, da je začel posegati -v ogrsko ustavo ter obre-kovati Ogre pred krono. Avstrija je postala premogočna, zato je brezpogojno potrebno, da se Ogrska v političnem in gospodarskem oziru popolnoma loči od Avstrije.
Posl. Eotvos je rekel, da tudi on za svojo osebo ne zaupa mnogo kraljevi besedi v chlopiškem armadnem povelju.
Grof Julij An dr assy je izjavil, da je kraljevo armadno povelje obudilo v celi deželi razburjenje in strah (Klici z levice: »In ogorčenje!«) Tudi večina je delila to razburjenje in ogorčenje ter je hotela pozvati zbornico, da sprejme sklep proti temu. Toda poznejše kraljeve izjave so dokazale, da bi bilo kaj takega nepotrebno.
Posl. Ho c k je zahteval, naj opozicija nadaljuje boj.
Ministrski predsednik Khuen-Hedervarv je na široko razkladal, kako je zavzet za ogrsko ustavo in ogrske pravice. A ko bi bil moral zavrniti izjavo ministrskega predsednika dr. Korberja, je rekel, da smatra on Korberjeve izjave v armadnem vprašanju tako, da si hoče tudi za bodočnost zavarovati tisti vpliv, ki mu gre v imenu Avstrije in v smislu zakona, t. j. tisti vpliv, ki bi ga tudi on (Khuen) zahteval zase, ako bi v Avstriji nastale želje, ki bi se dotikale ogrskih interesov.
Po teh besedah je nastal v zbornici splošen nemir. Ne samo levičarji, temuč tudi liberalni po slanci so klicali Khuenu, naj Korberjeve izjave odločno zavrne.
Posl. Z bora v: »Pogum, gospod ministrski predsednik, ne bojte se Korberja!« — Posl. Ivanka (liberalna stranka): »Ne izjavljajte, kar je Korber hotel reči, temuč zavrnite njegove izjave. V liberalni stranki smo v tem oziru sprejeli sklep«. — Posl. Ho o k: »Ne gladite Korberja, temuč udarite!«—Posl. Bar t a: »Ne potrebujemo nikogar, ki brani avstrij-
V megli.
Novsla Leonid Andrejev. (Dalje.)
»Tako«. Naočniki Sergeja Andre-jiča so se močno zasvetili. »Da, to jo strašno vprašanje. In jaz sem prepričan moj sin, da je osoda celega kul turnega človeštva odvisna od tega vprašanja ... dejansko . .. izumro cele generacije, da, cele dežele; telesne nerodnosti z vso grozo blaznosti in onemoglosti ... in končno neštete bolezni, ki uničujejo telo in dušo* lamo, vse to so posledice razuzdanosti. Ti si niti ne moreš misliti, Pavel, kako grozovite so te bolezni . . . Moj vseučiliški kolega — pozneje se je posvetil vojaško-juridični karijeri, — je zbolel, ko je bil v tretjem tečaju, in niti ne nevarne; navzlio temu pa ga je obšel tak strah, da B© je polil s petrolejem in ožgal, da 80 ga le z največjo težavo rešili.«
»Ali še živi, papa?«
»Seveda še živi, a je grozno ■pačen .. . Tudi profesor Bernij na-
vaja v svoji temeljiti knjigi mnogo
statističnih podatkov.«
Mirno sta se razgovarjala, kakor dva dobra znanca, ki sta prešla na kako posebno zanimivo temo. Na Pavlovem obrazu se je pojavil čuden izraz presenečenja in bojazni; Pavel je stavil vprašanja in semtertja za-klical ves začuđen: »Ni mogoče, ali statistika v resnici ne laže?«
V njegovi znotranjosti pa je zavladala globoka mrtvaška tišina, kakor da bi ne bilo več živo srce v njegovih prsih, kakor da bi se ne pretakala več kri po njegovih žilah, ampak kakor da bi bilo celo njegovo telo sestavljeno zgolj iz jednega kosa starega, brezčutnega železa. Kar je sam pričakoval o groznem pomenu svoje bolezni in svojega slučaja, to so mu neusmiljeno potrjevale knjige, katerim je verjel, učene besede in mrtve, brezsrčne številke. Zdelo se mu je, kakor da bi ne go-goril sam, ampak nek odrasel pameten in učen človek, in v mirni brez-strastnosti njegovih besed je bilo nekaj fatalističnega, kar je uničevalo vse nade.
Sergej   Andrejič   je  bil dobre
volje. Smejal se je, je izbiral elegantne besede, se lepo kretal, mahal zadovoljno z roko* in vendar na pol čutil, da se je za resničnostjo njegovih besed skrivala grozna, oči-vidna laž. Z napol pritajeno jezo je motril Pavla in poln hrepenenja želel, da bi se vendar mesto dobrega znanca s katerim se je dalo toli izborno govoriti, pojavil že tudi njegov sin. Hrepenel je, da bi slišal mesto te mirne, lažne zabave pred-bacivanja, da bi videl solze in jezo. Toda sin se mu je vedno izvil iz rok in ni ime) nobenega vzroka, da bi se jezil,, da bi vdaril z nogo ob tla ali da bi morda celo vdaril; vkljub vsemu trudu ni mogel na njem opaziti ničesar napačnega, ničesar nedostojnega.
»Karkoli mu povem, je zanj koristno, ker ga s tem svarim«, se je pomiril Sergej Andrejič; toda s poželjivo nestrpnostjo se je stega la njegova roka proti žepu, kjer je bila poleg petdesetaka v listnici spravljena ona zmečkana in zopet zravnana risba.
»Jaz ga bodem takoj naravnost vprašal in vse bo končano«, si je mislil.
sko ustavo!« Vse vprek so se slišali klici: »To je lepa izjava! Še opravičevali ste Korberja !«
Predsednik grof Apponvi, ki je s svojega sedeža napeto poslušal Khuenovo izjavo, je takoj, ko se je Khuen vsedel, zapustil svoje mesto ter dal predsedstvo Danielu, sam pa se posvetoval s svojimi zaupniki.
Posl. Piohler je izjavil, da izjava ministrskega predsednika ni zadovoljila zbornice. Kftrber je rekel, da ga je krona pooblastila, naj izpove, da se v vseh vojaških zadevah mora poslušati avstrijski svet in da se brez dovoljenje Avstrije ne bo ničesar zgodilo v vojaških zadevah. Splošno se je pričakovalo, da bo ministrski predsednik te izjave kratko zavrnil.
Posl. Kossuth je predlagal, naj bo danes zopet seja, da se otvori debata o Khuenovih besedah. Ta predlog je bil razun kakih 10 glasov z vsemi glasovi sprejet. Posl.L engy el: »Tako je prav! Grofa Khuena moramo vreči tukaj v zbornici, sicer ne gre nikdar proč!« Med nepopisnim razburjenjem se je potem seja zaključila. Posebno skrajna levica je klicala: »Vlada nima večine! Vlada je padla! Ni se še zgodilo, da bi ogrsko ministrstvo ostalo v zbornici v manjšini! Khuen je mrtev!
Ob 5. popoldne je bil sklican ministrski svet. Ministrski predsednik grofKhuen-Hedervarv je naznanil, da je zaradi dogodkov v zbornici naznanil cesarju brzojavno svojo demisijo.
Nastala je nova, huda zmeda Ogrska stoji na pragu izvanrednih dogodkov.
Kako je na Bolgarskem?
(Piemo iz Sofije.)
Po celi kneževini vlada sedaj mir, toda ta mir se nam zdi kakor brezvetrije neposredno pred nevihto.
Navidezno so se pač duhovi po-
V tem hipu pa je vstopila Pavlova mati, lepa, razkošna dama z istimi naivnimi modrimi očmi, ka-koršnje je imela Lilija. Vrnila se je pravkar s sprehoda in lica in nos so bila še rdeča od mraza.
£ »Strašno vreme,« je spregovorila. »Povsodi nepredorna megla, da se ničesar ne vidi. Jefim bi bil ob vogalu skoro nekega neznanega človeka povozil.«
»Torej 70 odstotkov si rekel?« je vprašal Pavel očeta.
»Da, 70 odstotkov . . . no, kako pa je pri Sokolovih?« je vprašal Sergej Andrejič svojo Ženo.
»Kakor vedno, dolgočasijo se. Anička je bolehna. Jutri pridejo k nam. Anatol se je vrnil in te pozdravlja «
Z zadovoljstvom je motrila navidezno vesele obraze in pobožala Pavlova lica; kakor vselej, je Pavel prijel njeno roko in jo poljubil. Svojo mater je ljubil, dokler je bila navzoča, čim pa je ni več videl, je docela pozabil nanjo. V takem razmerju je bila z vsemi svojimi sorodniki in znanci; ako bi bila umrla, bi se vsi jokali za njo in potem takoj
na njo pozabili, docela pozabili na njen krasen obraz in njeno ime. Tudi pisem ni  dobivala od nikogar.
»Vidva sta se dobro zabavala,« je vprašala in smehljaje zrla na očeta in sina.
»To me veseli; grdo je, ako se oče in sin ne marata, kakor otoi in sinovi v romanu Ivana Turgenjeva«
»To provzroči megla,« sta oba smeje obenem odgovorila.
»Da, strašno vreme je to, kakor da bi vsi oblaki z neba hoteli zdr-čati na zemljo. — Jaz sem rekla: Jefim, vozi počasneje; kakor ukazujete, milostljiva, mi je odvrnil in pognal znova konje. — Kje pa je Lilija? Pokličite jo vendar k večerji. Gospoda moja, otoi in sinovi, prosim k večerji, prosim v obednico.«
»Samo še trenotek, prideva takoj,« je zaprosil Sergej Andrejič.
»Pa je 2e vendar sedem c
»Da, da, le daj donesti jedila, midva bodeva takoj prišla.«
Julija Petrovna je odšla, Sergej Andrejič pa je stopil korak naprej proti svojemu sinu. Nehote je tudi Pavel storil isto in vprašal čmerno:
»Kaj pa je?« (Dalje prih.)
mirili, a pod pepelom še tli nepoga-šena iskra nezadovoljnosti in nejevolje in morda oni čas ni več daleč, da bo z elementarno silo buknila na dan in zrasla v vse uničujoči plamen.
Ne da se tajiti, da je bolgarski narod silno nezadovoljen s politiko vlade in s političaimi odnošaji vobče. Naš narod ne ume upoštevati in uva zevati diplomatičnih ozirov, s katerimi mora vlada računati v svoji zunanji politiki, sosebno napram Turčiji. Narod vidi, kako silno trpe rodni bratje onkraj mej v Macedoniji pod turškim nasiletvom, kako junaško se bore podjarmljeni sinovi bolgarski za zlato svobodo in za prostost svoje domovine, čuje se dan na dan o gro-zovitostih in nečlovečnostih, katere uganjajo brez kazni ljuti Turčini pred licem cele na svojo humaniteto toli ponosne Evrope z ubogo jim na milost in nemilost izročeno rajo, kaj čuda, ako potem narod stiska pesti in škriplje z zobmi, da se mu ne dovoli krvnemu bratu pohiteti na pomoč v njegovi neenaki borbi proti mogočnemu zatiralcu?! Ni dvoma in ako smo odkritosrčni, moramo pri znati, da je ves bolgarski narod vnet za vojsko in da bi Bolgari raje danes, nego jutri prekoračili meje in se zagnali v Turčina. Očito je, da v celi kneževini vlada silno bojno razpoloženje; povsodi že prepeva narod z zanosom in navdušenjem stare bojne pesmi izza časa osvobojenja in refren narodne himne »Napred B'lgari !« buči po celi Bolgarski, kakor grom pred bližajočo se nevihto.
Ali bo mogla vlada še nadalje brzdati to silno bojno razpoloženje bolgarskega naroda, to je veliko vprašanje, na katerega se ne da zlahka odgovoriti.
Za sedaj se je vladi še posrečilo, pomiriti razburjene duhove — vsaj deloma. Ali pa ji bode mogoče to doseči tudi v bodoče, kdo ve? Uva-ževati je, da sedanja vlada Petrov-Petkov ne uživa med ljudstvom prav nikakih simpatij in da nima med narodom prav nikake zaslombe. Bolgarski narod v svoji celoti je Rusiji prijazen, saj ga ž njo vežejo ne samo vezi krvnega sorodstva in iste vere, ampak tudi čut hvaležnosti za osvo bojenje. Sedanja vlada pa z narodom ne deli teh čustev, saj je skoro izključno sestavljena iz samih Stambu-lovcev, teh zakletih sovražnikov Rusije. Ve se pa tudi, kako je prišla ta vlada na krmilo; pri tem ni bila odločilna narodova volja, ampak samo volja kneza Ferdinanda. In narod je odkrito pokazal, da mrzi tako po knezu mu usiljeno vlado, po vsem Bolgarskem je jelo opasno vreti, da se celo knez Ferdinand ni več čutil varnega in jo je popihal v inozemstvo. Dasi se taji, vendar je nepobitna istina, da je knez Ferdinand bežal pred nejevoljo naroda bolgarskega, katera se je obračala naravnost proti njegovi osebi; šele ko se je prvo razbur jenje poleglo — in to je trajalo precej časa — si je  knez  zopet upal
nazaj v deželo. Da so se pa razburjeni duhovi pomirili, je največja zasluga vlade same in Ferdinand ji sme biti zato hvaležen. Vlada Petrov-Petkov je dobro poznala položaj in je vedela, da nima narodove mase za sabo; upoštevajoč to se je skrbno ogibala vsake strankarske politike in na ta način povzročila, da je polagoma izčeznilo prvotno nezaupanje in izginila deloma ona razburjenost, ki se je polastila naroda ob nastopu nove vlade, o kateri se je mislilo, da bo upeljala novo strahovlado iz ere Stambulova žalostnega spomina. Ta strah se ni opravičil, zato se je kneževina malo po malem zopet upokojila in knez Ferdinand se je smel zopet povrniti. S tem pa seveda ni rečeno, da je bolgarski narod sedaj zadovoljen z vlado! Baš radi tega, ker nima v narodu nobenega zaupa nja in nobene opore, bode vladi zelo težavno še nadalje brzdati bojevite duhove. Razpoloženje za vojsko je silno in rase od dne do dne . . . Kdo ve, če bode mogoče, se trajno ustavljati ljudski volji?! »Vojna s Turčijo, na pomoč svojim bratom«, to je sedaj geslo, ki se gromovito razlega po celi Bolgarski! Gankovova opozici jonalna stranka, ki ima takorekoč ves narod za sabo, se je sicer sedaj na svojem shodu še izjavila proti vojski, toda kdo je porok, da ne bode spremenila svojega stališča in se uklo nila ljudski volji? Sicer je res, da Bolgarska v slučajni vojni lahko mnogo, ali vse zaigra. S tem pa računajo diplomati in trezni politiki, narod v celoti pa ne! Ta ne pozna državne rezone, ampak se da voditi hipnim občutkom in trenotnemu na vdušenju. Zato se tudi lahko prigodi, da bo Bolgarska pod neodoljivo silo ljudske volje primorana zgrabiti za orožje. Tega si sicer ne želimo, ker vemo, da lahko Bolgarska s tem korakom zastavi in zaigra celo svojo bodočnost. Ako bi pa le žreb odloČil za vojno, bodemo pa Bolgari napeli vse sile, da izvojujemo slavno zmago pravični stvari in osvodimo svoje trpeče brate!
Sofija, 11. (24) sept. 1903.
Dr- St—ov.
Politične vesti.
— Češki deželni zbor seje otvoril včeraj. Državnopravna adresa Mladočehov pride v današnji seji na dnevni red.
— Načelnik poljskega kluba vitez J a \v o r s k i namerava sedaj resnično odstopiti. Njegov naslednik bo ali grof Dzieduszvcki ali pa dr. Boborzvnski.
— Tirolski deželni zborje sprejel nujni predlog glede /ahvale kroni za armadno povelje.
— Srbska skupščina seje otvorila včeraj. Po poroči.u veri fikacijskega odseka se je seja zopet zaključila.
— Vstaja v Macedoniji. Bolgarska vlada in cerkvene oblasti nagovarjajo vstaška vodstva, naj od
nehajo, ker bodo sicer Bolgari v Macedoniji popolnoma iztrebljeni ali vsaj zelo oslabljeni. — Za armenske prebivalce, katerim ao bile hiie požgane, je podaril sultan 1000 turških funtov ter obljubil še nadaljnih 4000. V Sor svicu so turški vojaki udrli v grško cerkev ter jo popolnoma izropali. Nadalje so zopet požgali devet bolgarskih vasi.
— Rusi v vzhodnji Aziji. Rusija ima sedaj na Kitajskem ali v neposredni bližini 500.000 vojakov. V Port-Arturju je zgradila 30 trd njavic, 50 pa jih še zida. Vsi gorski vrhovi v tem kraju so utrjeni. Pred Port-Arturjem je nadalje 40 vojnih ladij. Za 15. oktober se zopet pričakuje močno rusko brodovje v kitajske zalive. Rusija se ne misli več uma kniti s kitajskih tal.
— Papež gre iz Vatikana? »Tribuna« poroča, da je rekel papež benediktincu Amelliju iz Monte Gas-sino: »Pater, recite opatu, da se bova kmalu videla v Monte Gassino«. Opa-zivsi patrovo začudenje vsled njegovih besed, je papež pripomnil: »Molite! Z molitvijo se vse doseže«. Tudi opatu iz samostana Gava de Tiren ni je rekel baje papež, da bo osebno prisostvoval neki jubilejni slavnosti v samostanu.
Dnevne vesti.
V LiuDljani. 30 septembra.
— Osebne vesti. Desetnik ljubljanskega brambovskega pešpolka št. 27 g. Fran Žičkar je imenovan deŽelnovladnim koncelistom v XI. čin. razredu, abiturijent I. ljubljanske gimnazije, g. Rudolf Reich, pa računskim praktikantom pri namest ništvu v Gradcu.
— Kranjski dež. zbor. Za 2. sejo dne 2. t. m. je določen na slednji dnevni red: 1. Branje zapisnika 1. deželno-zborske seje dne 22. septembra 1903 2. Naznanila de-želno-zborskega predsedstva. 3. Do polnilna volitev 3 članov in 2 namestnikov v pridobninsko deželno komisijo in nadomestna volitev enega člana in njegovega namestnika v prizivno komisijo za osebno dohodnino 4. Poročilo deželnega odbora glede zopetne predložitve v zadnjem zasedanju predloženih prilog. 5 Poročilo o delovanju deželnega odb ra za dobo od 1. oktobra 1901 do konca septembra 1902 6. Poročilo dežel nega odbora, s katerim se predlaga računski sklep kranjskega učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1901. 7. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep normalno - šolskega zaklada za leto 1901. 8. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep deželno kulturnega zaklada za leto 1901. in proračun za leto 1903. 9. Poročilo deželnega odbora, s kate rim se predlaga računski sklep deželnega posojilnega zaklada za leto 1901 in proračun za leto 1903. 10. Proračun učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1903.   11. Poročilo
deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep zaklada prisilne delavnice za 1. 1901. in proračun za 1. 1903. 12. Poročilo deželnega od bora, s katerim se predlagajo računski sklepi ustanovnih zakladov za 1. 1901. in proračuni za 1. 1903. 13. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga proračun normalno-šolskega zaklada za 1. 1903. 14. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagata računska sklepa kmetijske šole na Grmu o šoli in o gospodarstvu za 1. 1901. z imovinskima razkazoma ter z razkazom o vspehih gospodarskih panog. 15. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagata proračuna kranjske kmetijske šole na Grmu za 1. 1903. 16. Poročilo deželnega odbora glede dovolitve višjh nego 20% doklad za cestne namene. 17. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži načrt zakona o zvišanju potrebščine za uravnavo Mirne. 18. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagajo računski sklepi bolničnega, blazničnega, porodničnega in najde-niškega zaklada za 1. 1901. in raz kazi imovine teh zakladov koncem 1. 1901. 19. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži računski sklep gledališkega zaklada za leto 1901. 20. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlože proračuni bolničnega, blazničnega, porodničnega in najdeniškega zaklada za 1. 1903. 21. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep pokojninskega zaklada deželnih uslužbencev za 1. 1901. in proračun za 1. 1903 22. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep garancijskega zaklada dolenjskih železnic za 1. 1901. in razkaz imovine tega zaklada koncem 1. 1901. 23. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži proračun deželnega zaklada za 1. 1903 24. Poročilo deželnega odbora glede zakupa užitnine od strani dežele. 25. Poročilo deželnega odbora o dovolitvi deželnega prispevka za vodovod v Zagorji na Savi. 26. Poročilo deželnega odbora s proračunom gledališkega zaklada za 1. 1903.
— „Ljudstvo govori11. Tudi občina Prem ni ničesar sklenila glede volilne reforme. Če je bila vložena kaka pet cija, jo je kvečjemu podpisal župan, a brez vednosti občinskega odbora in sploh brez vednosti občine zgolj na prigo vor g. nunoa.
— Ravnopravnost pri sodišču. Pred nekaj časom se je odvetniška  zbornica  tržaška pritožila na pravosodno ministrstvo, da se pri deželnem sodišču v Trstu vrše obravnave v slovenskem jeziku, da so obtožnice pisane slovenski in da zastopniki drž. pravdništva slovenski ple-dirajo, vsled česar italijanskim advoka tom ni mogoče intervenirati pri teh obravnavah.   Ministrstvo je zbornici odpisalo, da mora res težko biti za advokata, ki ne zna slovenski, inter venirati pri  slovenskih obravnavah,
Opatov praporščak.
Zgodovinska povest. — Spisal F. R. XII.
»Moj ljubi fant, ne hodi z doma. Ostani tu! Prosi gospoda opata, naj pošlje koga druzega v R>m!« Tako je ihtela Polonica, ko je Rovan jemal od nje slovo, da nese samostanski dar 65 cekinov kardinalu Krištofu de St. Cjriacus v Rim.
Rovan je z vso ljubeznivostjo tolažil svojo ljubico, ali umiriti je ni mogel.
— Lej, Polonica, ji je govoril) saj sama veš, da moram iti. Opat nima nikogar v samostanu, na kate rega bi se mogel zanesti. Da pošlje mene, to je dokaz posebnega zaupanja.
— Vem, Andrejče, da te ima opat rad. Ali vendar te ne morem pustiti. Tako tesno mi je pri srcu, prav kakor bi te nikdar več ne videla.
— Tacih skrbi se le otresi, se je smehljal Rovan. Tudi Rim ni na koncu Bveta in jaz sem mlad in krepak . ..
— Tako temne slutnje me na vdajajo, je šepetala Polonica.
— Opat mi je poveril važne posle, je pripovedoval Rovan. Tudi do patrijarha moram iti v Oglej in do opata Castiela v Brondolo, ki je vicarius generalis zatiškega samostana. In opat mi je za trdno obljubil, da dobim plemstvo, ko se vrnem. Vojvodinja Virida je že pisala voj vodi Viljemu . . .
Polonica pa se ni dala utolažiti. Tudi Rovanova slovesna obljuba, da na vsak način zapusti samostansko službo, čim se vrne iz Rima, je ni potolažila. Slovo ja bilo žalostno, tako da se je moral Rovan dekletu kar iz rok iztrgati in pobegniti.
Dekle sta tolažila stara mati in pa Matija'Jazbec, katerega je bil Rovan pripeljal seboj, ter mu naročil, naj čuva Polonioo in njeno staro mater.
— Matija ni mogel videti solza. Ljubil je samo vesele ljudi in tudi ni pojmil Poloničinega gorja.
— Kaj vraga zdihuješ, se je jezil in potlačil peati v iepe. Saj pride nazaj! Jaz se Še takrat nisem jokal,
ko  me  |e  nevesta za vedno zapu stila.  Eno merico rakije zvrni, pa ti koj odleže.
— Beži, beži, tepec, se je repen-čila starka. Kaj misliš, da bo dekle pilo rakijo, kakor kak samostanski vojščak.
— Zakaj pa ne? se je čudil Matija. Rakija je najboljše zdravilo za vse bolezni. Moja nevesta — Bog jej daj dobro, zdaj je omožena in trikrat na dan tepena —
Celo Polonica se je vzlic svoji žalosti nasmehnila.
— Kaj si imel nevesto, Matija ? je vprašala in si otrla solze.
— Pa še kakšno! se je bahal Matija. Najlepša je bila v šentviški fari. Samo rakijo je rada pila.
— Zakaj je pa nisi vzel ?
— Zakaj? Hm! Saj bi jo bil, če bi me ne bila pustila. A ona je hotela, naj se jaz rakije odvadim, jaz sem pa hotel, naj se ona odvadi. Kam bi bila tudi prišla, če bi bila oba pila! No, in zato je vzela mež narja v St. Vidu. Bog ji daj dobro — slabo se ji godi, da bolj ni mogoče.
— Saj tudi ne zasluži, da bi se ji bolje godilo, je trdo pripomnila starka. Če jo mož tepe, ima prav. Kaj pa vedno tišči v farovž.
— Matija je modro prikimal.
— Prav pravite, mati, je rekel resno. Ali če bi vsak mož tepel ženo, ki sili za duhovniki, bi v za-tiških gozdih kmalu palic zmanjkalo. Pa ženske niso same krive. Jaz poznam naše gospode —
— Jaz tudi, je rekla starka.
— Pa se vam ni treba nič bati, je dejal Matija. Rovan je meni naročil, naj pazim na vas, in če mi pride kak kutar —
— Mu bom že sama pokazala vrata, ga je prekinila starka. Vas nič ne potrebujem —
— Kaj? Mene ne potrebujete? Kaj pa hočete ve dve.   Sami sta —
— Le nič ne skrbi, Matija, je nadaljevala starka, tako zapuščeni tudi nisve, kakor misliš. S sosedi imava dogovorjeno znamenje zaradi pomoči.
Matija je pa bil užaljen. Široko se je raskoračil pred starko, poloiil
sicer pa naj bo take obravnave puate slovenskim advokatom. S m ministrskega odgovora je, da se , danja praksa ne opusti.
— „Slovence", ki seveda vesel, ker smo pojasnili, kako b tisto veselico na strelišču v prid lezijanski cerkvi, pravi, da se ne bira prispevkov za cerkev, nego zavod. To je prav priprosta laž. K biralkeso same poved da se gre za cerkev. »Slo* nec«  bi le rad  kaline lovil, trd da se nabira za zavod. Za dečk so v zavodu, se mora itak plača in ni treba, da bi se zanje kaj biralo.
— Slovensko gledalia
Jutri, v četrtek je prva predstav* začeti sezoni: veseloigra »D o prijatelji«. Glavne uloge irn gdč. R ti c k o v a, g. B 01 e š k a, go* Lier in g. Consk^. Predstav* nepar. V soboto je v proslavo go Nj. Veličanstva slavnostna predstav
— Učiteljske vesti. Za p vizorične učiteljice so imen absolvirane učiteljske kandidatm gdč. Marija Detelova in Mar Kasteličeva za dekliško šolo Novem mestu in Franja Urbani če v a za Postojno.
— Znamenje časa. Z z dne 25. maja 1868. določa, da um vsakdo, ki je dopolnil 14 leto svoji starosti izstopiti iz cerkve, h kate pripada, in prestopiti ali h kaki dru cerkvi ali se proglasiti brezkonfe jonalnim.   Te pravice se je posluj tudi neki dijak nemške gimnazije v Pulju in  je bil vsled tega — i ključen! V Pulju se torej kaznuje ljudje, ki se poslužujejo svoje z konite pravice. To je pač sam v Avstriji mogoče.
— Časten občan. Obči zastop trga Sevnica na Savi svoji sej'i 19. p. m. imenoval g. T D e r n j a č a ,   šolskega ravnatelja naducitelja v pokoja, častnim obča v priznanje njegovih zaslug, ki si je stekel z dolgoletnim, plodou učitelj evanjem   na   sevniški šoli občino.
— Cesarjevo darilo. Cesik
je daroval prostovoljni požarni hrama v Pirničah v ljubljanski okolici a svojih privatnih sredstev 160 K I podporo.
— Kontrolni zbor za deji želno brambo bode letos v Ljub Ijam dne 2. in 3. vinotoka 9 uri dopoldne v brambovski vojai niči. Na kontrolni shod morajo pri vsi v Ljubljani stanujoči bramboTC in bramb. rezervisti.
— Za črnovojnike. mestnem magistratu se  imajo zcrl* siti oni črnovojniki,  ki so rojen letih 1861, 1862, 1863 in 1864, Hn 7   oktobra,  ki  so  rojeni 1. 16 1866 in 1867, dne 8 oktobra, od pa, ki so rojeni 1, 1868, ali pozneje 9. oktobra.   Kdor  b    te dni mogel   priti,  se ima   zglasiti do 2 2. oktobra
— Poziv rekrutov v ak tivno službo. Državni zbor, kakoj je znano, je sprejel zakon gled uvrstitve rekrutov. Zakon je že stopi v veljavo. Rekrutje se z 12. o k to brom pozovejo v aktivni službo, onim pa, ki ne dobe po
• i
bi
sti
sk v
ro
mi
de isl
on le|
Pr
so
bo sk
taj zl< pa in
zs
1 ta
pa
pa
di
čla dn šti bo šti re< nil no
pri po
Se pri Ve
vc
dn ma
j« raa
kal
pr«
val
loč ljei vol
VOl
iz He boi mi kri
2 1 2 1 92 nal vai in dri da sik dni 92
voj
len
IDO
Prc juž lod zni čud Toi tlel slo1
je eni nas
svojo težko roko na njeno ramo i' dejal:
— Mati, vi ste neumni. Prit res, da ste neumni. Kaj je hiša brei moškega? Farovška kuharioa, tista Lojzka, ki je prej služila v Št. Vidu mi je enkrat rekla: Matija, če že n moškega, saj en par moških hlai mora vedno biti v hiši. Tako mi J* pravila Lojzka, in to je bila pametna ženska. In zato vam prinesem ptf hlač, da jih obesite na vrata — tujim ljudem za strašilo, vam pa za t lažbo, da čuva nad vami Matiji Jazbec.
— Tepec — to je bilo vse, k* je odgovorila starka.
— Tepec? Kdo je tepec? Al sem jaz tepeo? Strela božja, če trto še enkrat rečete, vam prevrne^ kolibo. Meni je Rovan naročil, na čuvam vas in Polonioo in jas itpol nim svojo obljubo, če vam je to všeč ali če vam ni všeč — je meD vse eno. Jutri prinesem hlače in t* bodo visele na vratih in vsak da* bom prihajal zjutraj ali pa zvečer da vidim, kako da je pri hiši. Tak® bo in nič drugače.
\i
ene niči zac tok
neg pol je i zač
vjai
net
hipi kak je ^ niot in i
boh
tud strts tud krei sicc je i
pon clov je c Pon
na
o p|J jivnic, se bo omenjenega dne 5mii brez poziv nic zglasiti pri povelj-8e     gtvu dopolnitvenega okoliša.
— Za vinsko trgatev pev
skega društva »Ljubljana«, ki se vrši v nedeljo, dne 4. oktobra t. 1. v »Na rodnem domu«, se kaže veliko zanimanje, posebno tudi z dežele. Priprave za to n »rodno veselico se že delajo cel teden, kar dokazuje, da bo ista popolnoma odgovarjala zgoraj omenjenemu naslovu. Veliko število lepih viničaric in viniČarjev, ki so se 31ovJ priglasili iz mesta in z dežele, bo trde« sodelovalo v vinogradu, med tem ko te m k° župan deloma v svoji občin-x 1 ski pisarni v navzočnosti svojega . i tajnika in redarjev strogo kaznoval *l n«| zločince in tatove grozdja, deloma ps bo nadzoroval v svojem vinogradu •čel in skrbel za splošni red. Jrtničar bo iva 1 zapiral kaznjence, b katerimi bo imel itafc dosti opravila. Nočni čuvaj bo pa čul celo noč ter hodil po vasi in imajfl pazlj na ogenj in druge nesreče.
= °si — Slovensko trgovsko va Ji društvo sMerkurc vabi svoje godi člane k sestanku, ki bo v soboto tavJ dne 3. t. m. ob 9. uri zvečer v društvenih prostorih. Razgovarjalo se bo o raznih prireditvah našega dru V?j šiva v zimskem času, tako o pri-Ltlnjl reditvi predavanj, poučnih in zabav [ariji nih večerov. Z ozirom na važni raz
10 1 novor se  nadejamo  obile udeležbe.
— Pevsko društvo ,Moste* priredi v nedeljo 4. oktobra ob 3. popoldne v gostilni «pri županu« na Se!u št. 6 svojo ustanovno veseliao, pri kateri bo sodelovala godba iz Vevč.
— Shod ljubljanskih prevoznikov, ki se je vrsti v nedeljo,
. dne 27. t. m., v gostilni gosp. Blu-"e8l mauerja v Kolodvorskih ulicah, bil tlužil je prav dobro obiskan. Na tem shodu ije J razmotrivalo se je največ o tem, - izl E?'d0 hi se izboljšalo  gmotno stanje
11 J PrdVOZmkov, in da naj   bi  se osno
' '•i vala zadruga, katera bi natančno do-za| ločevala po svojih v to svrho sestavama i enih pravilih plačilo posameznih voženj. Ce p mislim >, da dobi prevoznik od par konj, ki vozijo opeko iz opekarn stavbenega društva gg Herzmanna ali Sapančiča na dan borih 3 K, od katerih mora plačati mitnine za štiri vožnje 1 K 28 h, za krmenje konj porabi na dan najmanj 2 K 80 h in za hlapca na dan vsaj 2 K, ostane slednjič gospodarju 1 K 92 h. S tem naj plača najemnino, si nabavlja konjsko opravo, plačuje kovaška, kolarska in jermenarska dela in slednjič odpravlja tudi davke in kmbl draga bremena. Omeniti je pa še, i if da je v letu mnogo nedelj in praz-K m nikov in poleg tega mnogo deževnih dni in se v takih dneh niti 1 K in del 92 h ne zasluži. Tako. da se pre-jubl voznik s svojo rodbino s tako ma-oil lenkostnim zaslužkom nikakor ne »jašj more preživljati.
— Iz Postojne se nam piše: iTe| Pred nedavnim časom peljal sem se z
južno železnico proti Ljubljani. Na ko-lodvoru sem zahteval slovensko vo-zni listek do bližnje postaje.   Ali, oj, 1 * Čuda!  Dotični uradnik me ni razumel. Torej tukaj, v Postojni, na slovenskih tleh službuje uradnik, ki ne razume slovenski. To ravnanje južne železnice eJ®l je res skrajno brezobzirno in bo treba nj enkrat proti železnici tudi brezobzirno *nfl| nastopiti. — Postojnčan.
— V Vavti vasi pri Novem
^1 mestu  se bode razširila dosedanja sddl enorazreQ,ua ljudska Šola v dvorazred-dUI iuco'   Komisijonalna obravnava v tej *vj zadevi je določena na dne 10. vinotoka t. 1.
— Umrl je v Kanalu g. France vitez M al nič.   Pokojnik je bil dol goletni oskrbnik posestev vojvodov Blakas. Bil je tudi nad 23 let kanalski župan.
— Učitelj — bakljonosec. Poročali smo že, da je učitelj slovenske šole, Božidar Mahorčič v Vojniku se udeležil kot bakljonosec obhoda na čast novoizvoljenemu nemčur-skemu županu in ponosno korakal med samimi črevljarskimi in sličnimi vajenci. Sedaj pa moža silno jezi, da so slovenski Časopisi to njegovo dejanje zabeležili in ga, kakor se spo dobi, označili. Čuden možakar, ta Mahorčič! Čemu pa uganja take bu dalosti, da ga je treba javno zlasatt! Ali mu tako zelo ugaja družba vojničkih nemškutarskih pobalinov, da je ne more pogrešati niti pri bakljadi? Mahorčič pravi, da je Slovenec, a vendar je nosil s ponosom bakljo na tast — nemškutarskemu županu! Priprost slovenski deček, ki je vrgel usiljen mu nemški lampijon ob tla in odšel, bi naj vam bil vzgled in vzor, gosp. vojniški slovenski učitelj! Ali vas ni nič sram? Ali vas ni sram, da se kot mož daste voditi od svoje boljše polovice, katera vas hoče spe ljati na nemčursko stezo, dasi se je ona rodila gori na — Gomilskem? Povejte nam. g. Mahorčič, kdo nosi pravzaprav hlače? . . .
— Kdo je župan v Celju? Tako se radovedno zadnje dni sprašujejo Celjani.   Ali je še lepi JulČe, ali je morda debeli Tomaž, ali morda celo velika »kapaciteta« dr. Negri? Sicer se še ni slišalo, da bi bil Ra-kužev  Julče  položil  svojo  čast, a vendar so Celjani v hudem dvomu, kdo da je pravzaprav župan. Povod vseh dvomov pa je ta-le mična do godbica:   Nedavno tega je bil neki delavec, ker je malo delal, a mnogo pil, lzsrnan na magistratovo povelje iz Cel|a Pred kratkim pa je zapazilo tega izgnanca oko postave v osebi celjskega red ^a na delu pri zgradbi nemškega  parnega  mlina v Celju. Roka pr«v>ce ga je seveda z železno pestjo takoj zgrabila in hajdi ž njim v luknjo. »Izgnanec« je moral seve pred kazenskega sodnika in moral bi biti obsojen, ker se je, dasi je bil izgnan, vendarle vrnil v C*lje. Toda dr. Negri je strmečemu sodniku povedal, da delavec  pravzaprav ni bil iz Celja izgnan, ker je izgon odredil samoviastno g. Ftlrstbauer, ne da bi bil  zato  vprašal   župana, katerega takrat slučajno ni bilo doma. Občin ski svetnik dr. Negri je vedel za ta izgon in je navzlic temu  najel do-tiČnega delavca pri mlinski zgradbi ter mu še   zagotovil,  da  naj brez skrbi pride nazaj v Cehe, bode že on vse uredil, da ne bode kaznovan Delavec je res prišel, a v istem hipu ga je že  tudi  zgrabila nevsmiljena pest pravice, da mu še celo ■ biastni dr. Negri ni mogel pomagati. Šele pred sodnikom mu je  priskočil na pomoč in razkril — idilične razmere pri   celjskem    magistratu. Csliski mestni očetje, povejte vendar svojim radovednim someščanom, kdo vam seda) pravzaprav županuje, ali lepi železni Julče,  ali  očka Tomek, ali »nada vseh nad« »črni« E'genČek? — In meščani  imajo  praviso izvedeti  ime   pravega  svojega Župana, torej z imenom na dan!
— Izpred c. kr. okrožnega sodišča v Novem mestu. Dn* 23 t m. sedela sta na zatoženi klopi 2 o Amerikanca«. Janez H o r v a t iz TanČje gore, jo je popihal v Ameriko, d*si je vedel, da ima priti leta 1890   1891. in 1892 na nabor. Uto-
Starka še odgovora ni dala, nego odšla v hišo. Matija pa je sedel poleg Polonice na klop in ji, kolikor je njemu sploh bilo mogoče, nežno začei praviti:
— Ali si že kdaj videla, kako vjame jastreb svoj plen?
Polonico je to vprašanje presenetilo.
— Seveda sem videla!
— Kaj ne — jastreb kroži nekaj hipov po zraku, potem pa švigne kakor strela z neba nizdol in — plen je v njegovih krempljih. Vidiš, punica — Matija se je primaknil bližje in začel govoriti s pritajenim gla Bom — vidiš, punica, na svetu je tudi dosti moških, ki so kakor jastrebi. Če bi te kateri teh videl, bi tudi švignil nizdol in te skušal v kremplje dobili. Sem na samoto se sicer težko kdo izgubi ali mogoče je vendar.
— Ne bojte se zame, je pripomnila Polonica. Ponoči se noben Človek ne upa sem gor, po dnevi pa je dosti sosedov, ki bi prihiteli na pomoč.
— Nikar se preveč ne zanašaj 4* sosede.   Zanašaj se sama na-se.
In če bi se ti priDližai kak jastreb — brani se.
Matija je segel v svoj jopič in vzel iz žepa fino izdelano bodaloe.
— To-le, Polonica, nosi vedno pri sebi. Nekdaj je to bodalo nosila pri Bebi imenitna italijanska gospa. To bodalce ti bo v večjo pomoč, kakor če obesiš na vrat še toliko škapulirjev. Zdaj je v samostanu vse polno vitezov in njihovih hlapcev. To so nevarni ljudje, ki nobene ženske ne puste v miru. če bi kdo iztegnil svojo roko po tebi — kar suni —
— Hvala vam, je odgovorila Polonica in vzela bodaloe, katero je občuduje ogledovala. Vi ste res dobri.
— Kajpak da sem dober, se je smejal Matija. In po Rovanu nič ne žaluj. Teh par tednov, kar bo na potovanju, boš že prebila. Saj ni Šel med divjake, da bi se mu moglo kaj zgoditi. No — in če ie ne pride nazaj ali si pa izbere drugo — pasja dlaka — če bi drugače ne šlo, te pa vzamem — jaz!
In zdaj se je ie Polonica vilio avoji žalosti zasmejala na glas.
tako jo je popihal v tujino Jurij Zupančič iz Gribelj. Oba »Amerikanca« sta bila sedaj, ko sta prišla domov, obsojena na 8 dni zapora s 1 postom. — Jernej M o d i o in Carlo Petiani, prvi že kaznovan radi tatvine, drugi radi tetke telesne poškodbe, sta ustrelila v lov skem  revirju  Franca   Grebene« iz Velikih Lašč tri leta starega srnjaka. Za to dejanje prislužila sta si Jernej Modic 7 mesecev, Karol Petiani 3 mesece ječe. — France Jamnik is Križke vasi, je 12. julija t. 1. Janeza Zupančiča iz Križke vasi s kolom nalašč tako pretepel, da mu je raz ven več lahkih telesnih poškod tudi na sebi težko telesno poškodbo s pretresenjem  možganov provzročil. Pri poboju bili so navzoči Peter Za-vršek, France  Podržaj.   Ti so prišli oboroženi pred hišo Antona Jakliča v Zavrtačah. Zahtevali so, da se jim izroči v roke Janez Zupančič. A za-prti fantje se temu niso uda.i, marveč oboroženi udarili na fante iz Zavrtao. Slednji so zbežali na vse strani le France Jamnik se je skril za nek grm pri njivi in je čakal na preganjalce. Ko je prišel Janez Zupančič mimo, udari ga France Jamnik s kolom in pobije na tla. Obsojen je na 3l., meseca težke ječe. — An ton Glušič je dne 29. januvarja na stranišču okrožne sodnije v No-vem mestu Martina MedvešČeka nagovoril, naj kot priča v kazenski zadevi proti  njemu  in    jegovi Ženi Neži Glušič radi hudodelstva goljufije pred sodnijo napačno izpove. Zatožen pa je tudi, da je dne 21. ju nija 1903 v prodajalni Franca Berga v   Gabrijelah   Martina MedvešČeka tako po glavi udaril, da se je ta nezavesten zgrudil na tla.  Obsojen je bil radi hudodelstva goljufije in zaradi prestopka zoper telesno varnost na 1 mesec težke ječe. — Dne 24. septembra so bili sojeni: France G e r č a r iz Kamnja občina St. Ru pert   je   v   Kamnji   Franco Abu-nar nalašč s polenom po glavi udaril, in jo pahnil, da je pri padcu za dobila težko telesno poškodbo. Udaril pa je pri isti priliki tudi Luko LuŠina po glavi.   Zaradi teh dejanj ima prisojem h 5 mesecev. — Marija Braune iz Kočevja preložila je konci meseca marca 1903 v hosti pri »Zwischlerjih« na škodo Jožefa Kreinerja mejnik in se s tem zakrivila hudodelstva goljufije. Sedela bo 4 tedne in imela dva posta.
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču. 1.) Jožef Kol man, čevljarski pomočnik na Visokem, je zvečer 2. vel. srpana z nožem dregnil fanta Jožefa Kocjana v levo nadlehtnico in med rebra, Petra Zupana pa v levo nadlehtnico. Povod k spopadku je bilo medsebojno zabavljanje in lučanje kamnov ; obsojen je bil na 6 tednov ječe.
2. ) Marijana Nograšek, gostača žena v Mostah, je razjarjena, da je prišel po sestnik France Juhant neki mali dolg od njenega moža tirjat, tega z nožem udarila na desno roko in potem še z nekim lesom na levi komolec; sodišče jo je na 3 mesece težke ječe obsodilo.
3. ) France Arh, cerkovnik na Čemše-niku, je med cerkvenim opravilom žup niku iz zaprtega farovža vzel 34 K, farovški dekli pa v dvakratnih vgrab-kih 8 K, tudi hlapcu je iz hleva pobral 9 K. Arh je tatvine priznal; sodišče ga je na 2 meseca težke ječe obsodilo. 4.) Fanta France Pahor in Janez Rozman iz Zvirč sta zvečer 5. mal. srpana na cesti iz Zupanove gostilne v Retnjah domu idočega Jožefa Kočarja, na katerega je imel Pahor že staro jezo, z nožmi napadla in ga teško ranjenega čez breg blizu tekače vode zavalila, kjer je Kočar nezavesten obležal, ne da bi pal v vodo, ker se je med valenjem za neko vejo obdržal. France Pahor je bil obsojen na 16 mesecev in Janez Rozman na 1 leto, oba v težko ječo, katera se je še pri obeh z 1 postom in trdim ležiščem na mesec poostrila.
— Nasledki nagle vožnje. Hlapec Ivan Zaje. stanujoč v Spodnji Šiški, je vozil včeraj ob */47. zvečer v diru čez frančiškanski most in Marijin trg. Ko ga je policijski stražnik opozoril, naj počasi vozi, je še bolj pognal konja. Stražnik je stekel za njim in ustavil konja. Ker hlapec nikakor ni hotel stražniku povedati svojega imena, je ta zahteval, da postavi konja v hlev »pri Maliču« in mu sledi na stražnico. Pri hotelu pa je hlapec udaril z bičem po konjih, da sta zdirjala po Franca Jožefa oesti in je hotel stražniku uiti. Ta pa se |e bil prijel za voz in je skočil nanj. Hlapec je hotel stražnika vreči z voza, kar pa se mu ni posrečilo Na vogalu Majerjeve hiše zavila sta konja na hodnik in je eden konj padel in se na treh nogah precej poškodoval. Konja je spravil stražnik v hlev »pri MaliČu«, hlapca pa je aretoval.
— V Ljubljanico padla je včeraj ob 2. uri popoludne delavka Marija Babnikova iz Cerkelj. Prišlo ji je slabo, ko je prala robec v vodi
in ae je prevrnila v vodo. Braojevka Luoija Trpuš, stanujoča v Streliških ulicah št. 10, ki je to videla, je tekla k Ljubljanici in potegnila žensko is vode. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnico.
— Prisiljenec pobegnil. Dne 28. t. m. popoludne je pobegnil od dela v gramozni jami pri prisilni delavnici prisiljenec Ivan Laherstorfer, 46 let star, pristojen v Laakirchen v okraju Gmunden.
— ¥ Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 203 Hrvatje in 28 Kranjcev.
— Izgubljene reči. Marija Zunič, prodajalka pri Banovcu, stanujoča v Razpotnih ulicah št. 4, je izgubila na poti od Trnovskega pristana št. 4 do Razpotnih ulic štev. 4 denarnico z manjšo svoto denarja in malim ključkom. — Na poti po Sv. Petra cesti, Marijinem trgu, Wolfovih ulicah in Kongresnem trga do »Narodne kavarne«, je izgubil neki poročnik denarnico, v kateri je imel 50 K. — Neki gospod je izgubil na poti od Ambroževega trga, po Poljanski cesti, Cesarja Jožefa trgu, Vodnikovem trgu, Spitalskih in Pre šernovih ulicah do Šešarkove trafike v Šelenburgovih ulicah zlat prstan s tremi opali. — Posestnikova hči Ana Teršanova, stanujoča v Hradeckega vasi štev. 20, je izgubila na poti od doma do hiše Št. 30 na Karolinški zemlji denarnico z vsebino 20 K. — Delavka Ivana Breoelnikova, stanujoča v Vižmarjih št. 24, je izgubila v Šiški robec, v katerem je imela zlat za 10 K in 4 K.
— Izkaz posredovalnega odseka slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani. Prosta mesta: 2 pomočnika manufakturne stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 1 pomočnik galanterijske stroke, 4 pomočniki mešane stroke, 1 pomočnik špecerijske in želez, stroke, 1 potnik, 1 bla-gajničarka, lprodajalka, 2 učenca. Službe iščejo: 7 kontoriatov, 1 poslovodja, 7 pomočnikov manufakturne stroke, 4 pomočniki špecerij ske stroke, 3 pomočniki železninske stroke, 2 pomočnika špecerijske in galanterijske stroke, 11 pomočnikov mešane stroke, 1 prodajalka, 1 bla-gajničarka, 1 učenec.
— Hrvatske vesti. — Zidarski štrajk v Oseku. Zidarji, ki gradijo orožniške vojašnice v Oseku so začeli predvčeranjim štrajkati. Bati se je, da iz tega ne nastane splošen zidarski štrajk. — Miši v Slavoniji. Radi velike suše zaplodilo se je po poljih v Slavoniji mnogo miši, ki delajo grozno škodo na setvah. — S v i -nja požrla novorojenčka. Mara Berković v Breziku, okr. Derventa, je ravno takrat, ko ni bilo nikogar doma, povila dvojčke in se onesvestila. V tem je pa prišla v sobo svinja in je dvojčke požrla. — Zagrebška društva pri odkritju Starčeviee-vega spomenika. Odposlaci zagrebških društev so na sestanku pred-siuočnim sklenili, da se vsa društva udeleže slavnosti korporativno z zastavami. V Šestinah bodo vsa prisotna pevska društva zapela „StarČevićevo himnou in „Liepo našo domovino". — Sekcijskim šefom za justični oddelek deželne vlade je imenovan kr. dvorni svetnik in vseuČiliški profesor dr. Luka M a r j a n o v i ć, namesto Alojzija Kleiua, ki je stopil v pokoj.
— Amerikanske novice«
-Poskusen   umor   in samomor.   Slovenec Kozjan, 48 let star, doma iz Metlike, je v Puebli Colo streljal na svojo ženo, katera je grdo z njim  ravnala  in  baje imela raz merje z nekim drugim.   Ker pa nesrečnik svoje žene, ki je bila znana daleč na okoli   kot   huda terejalka, ni zadel, prerezal si je sam vrat in kmalu   nato   izdihml   —   Za razstavo  v  S t. Louiau je obljubilo 35 držav udeležbo. Inozemske vlade so   dovolile   6190.000   dolarjev za razstavo. — Strašna nevihta. V južni Floridi  je  razsajal grozen vihar,   kakršnega  ne  pomni sgodo vina V bližini obrežja se je potopilo «eč ladij; orkan je potrgal vse brzojavne^ žice.    Mesto T»mpa je v popolni temi. — Mesto Bleoming-t o n je vihar skoro popolnoma razdejal  — Sneg in dež sta na severu Mmnesote provzročila več mi lijonov   škode.   Nad 50°/0 požetega žita je pod snegom in vodo. Železniška zveza je na več krajih pretrgana;   nekatnri   vlaki   so   obtičali v snegu.   —  štrajk   v Missouri Štrajkujoči delavci so izjavili, da se ne   povrnejo   prej   na   delo, dokler magnati ne ugodijo njihovim zahtevam.   —   Ponarejale« denarja so zasačili  v  državni prisilni delav moi v Phtladelphiji.  Trije kaznjenci so izdelovali pred nosom svojih pac nikov poldolarje. — čikaški  m a-oedonci za svoje rojake. Čika ški macedonski klub spretno agituje med roiaki v prid  ustašetn na Bal kanu. Oglasilo se je že okoli 80 mož,
ki mislijo iti na pomoč «vojim bratom. NaČeloval jim bo Boris Stanislav Tovetkov, bivši bolgarski Častnik.
* Najnovejše  novice. —
5 milijonov prihrankov je doseglo novo ministrstvo čil en s ko. — 250.000 Kje poneveril lastnik lvovske banke H. Kanner ter pobegnil. Neka berolinska banka izgubi 100.000 K. — Cestni pometači Štrajkaj o v Niči. Zgrabili so se celo z orožniki, končno pa so se pomirili, ker se jim je zvišala plača za 75 centimov. — Železniški promet na progi Maribor-Francenste-ste se je zopet otvoril. — Novo dijaško zvezo so ustanovili tisti dunajski dijaki, ki dosedaj šc uiso bih v nobeni zvezi. Program zveze je, gojiti socijalno-reformatično gibanje, pred vsem mirovno idejo; nadalje uvajati na avstrijske visoke šole športne klube.
— Pri gradbi ženskega učiteljišča v Zadru je padel z odra 11-letni zidarski učenec Philipp ter se ubil.
— Trpinčenje vojakov na Nemškem. V zadnjih treh mesecih je bilo samo v Berolinu 80 obsodeb zaradi zlorabe vojaške oblasti in trpinčenja vojakov. — Potopil se je pri Hai-tiju avstrijski parnik „Blandinap" iz Reke. —Velika tatvina v cerkvi sv. Petra v Rimu. Dosedaj neznani tatje so odnesli iz omenjene cerkve 12 dragocenih kelihov. — Splošni štrajk železničarjev grozi v Severni Italiji. Vlada ima že pripravljene vojake, ki bodo opravljali slnžbo na Železnicah.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 30. septembra. Danes ob pol 11. uri se je pripeljal ruski car. Na kolodvoru so ga sprejeli cesar in nadvojvode Odpeljali so se naravnost v Scbonbrun in od tam v Miirzsteg na lov.
Budimpešta 30. septembra. V današnji seji poslanske zbornice je najprej Lengyel smehljaje in z rokami vi žepu prosil za odpuščanje zaradi njegovega nedostojnega nastopa v predzadnji seji Rekel je, da prosi raj še prostovoljno, kakor da bi sa moral ukloniti imunitetnemu odseku. Na to je vstal grof Khuen-Hedervary in predlagal, naj se z ozirom na demisijo minstrstva seja odgodi. Vnela se je daljša razprava. Kossuth je predlagal, naj zbornica permanentno zboruje, ker se ne ve, kdaj bo imenovana vlada, ki bo v imenu ogrskega kralja mogla zavrniti to, kar je Korber v imenu avstrijskega cesarja izjavil v dunajskem parlamentu Po teh besedah so liberalni poslanci demostrativno zapustili zbornico. Kubiny je izjavil, da opozicija ne bo trpela nobene vlade, ki ne zavrne Korberja. Končno je zbornica sklenila, da sejo odgodi, dokler ne bo imenovana nova vlada.
Budimpešta 30 septembra Khuena je vrgel pravzaprav grof A p pon y i. Vladna stranka je bila zaradi Khuenovega govora jako razdražena. Koj po tem govoru je Apponyi zapustil predsedniško mesto in v koridorjih razglasil: Če nihče ne bo predlagal, da se o tem govoru otvori debata, predlagal bom to jaz sam. Ko se mu je reklo, da bi bila to največja nezaupnica za Khueoa, je Apponji rekel: Dobro, mu pa izrečem to nezaupnico. Med tem je bil že Kossuth stavil svoj predlog in pod utisom Apponyijeve agitacije je tudi vladna stranka zanj glasovala. Prijazna tudi vladna stranka ni bila Khuenu nikdar in se je skrbno čavala ga očitno podpirati; umevno je torej, da je z veseljem porabila priliko, Khuena strmoglaviti.
Budimpešta 30 septembra Z ozirom na obisk ruskega carja je rešitev ogrske ministrske krize odložena za nekaj dni. Sodi se, da pokliče cesar zopet Szella, da sestavi novo vlado.
Budimpešta 30. septembra. V tukajšnji bolnici je 135 bolnikov obolelo za zastrupljenjem. Eden je že umrl. Dobili so zastrupljeno meso.
London 30. septembra. Tu je bil velik shod, ki je zahteval, da se naredi konec pcčenjanju Turkov v Macedoniji.
Avstrijska specijaliteta. Na Želodcu boleha jočim ljudem priporočati je porabo|prist-nega .,Moll-r>Ye£a Seidlitz-prnška", ki je pre-skušeno domaČe zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospeSilno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom Škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DTJNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. B (10—13)
Veliko vrednost
rogaški h kislih vod „Tempel in „S t y r i a-vre-lec" kot dietetični in zdravilni vodi dokazuje najznačilnejše „primeriajoča grafična razlaga vrelcev iz Rogatca in Karlovih varov4', ki jo uprava slatine v Rogatcu interesentom brezplačno iKroča. — Prosi se, sklicevati se na ta list. (2271)
9£e GHffoti'
najboljši cigaretni papir.
30
Dobiva se povsod.
705
Deželno gledališče v Ljubljani.
Štev. 1._Dr. pr. 1299
V četrtek, I. oktobra 1903.
Repertoirna igra dvornega gledališča. Prvič na slovenskem odru:
Dobri prijatelji.
(A~om iiitlmes.)
Veseloigra v 4 dejanjih. Francoski spisal Viktorien Sardou.  Režissr L. Dragutinović.
Blifftjnita se odprt »b 7. iri. Začetek ob 1/38. ari. Kosec ob 10. vi.
Prihodnja predstava bo v soboto. 3. oktobra.
Umrl; so v Ljubljani:
Dne 23. septembra: Marija Knoblehar, kuharica, 88 let, Špitalske ulice 7, ostarelost.
Borzna poročila.
Ljubljanska
Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kurzi dunaj. borze 30. septembra 19C3.
Hffalošbeni papirji
Mf/t majeva renta
i 2°/B srebrna renta . . . i o avstr. kronska renta .
„   zlata „ is/ft ogrska kronska „ |%    „    zlata „ 1% posojilo dežele Kranjske V'//o posojilo mesta Spljeta *V.%     n       u Zadra iVa°/o bos.-herc. žel. pos.;i902 i70 CeSka dež. banka k. o.
»/■•/•
iV/o tl/.°/o
IV/i
*l! 0/
*  a /o
•V//.
2. o.
zast. pis. gaJ. d. hip. b. pošt. kom. k. o, z
10°/0 pr......
zast. pis. Innerst. hr.
„ „ ogr. centr. deželne hranilnica . zast. pis. ogr. hip. b. obl. ogr. lokalne So-leznice d. dr. . . . M češke ind. banko i°/o prior. Trst-Foreč lok. Sel. 4°/0 „ dolenjskih železnic 3°/0 „ juž. 2el.knp.Vi l/t 4Vi°/o av. po8. za žel. p. o.
5re2ko od ieta 1854 .  . .
" " " mSVi ;
tizske......
zemlj.kred. I. emisije
t      »j n. i» c grške hip. banke . srbske a fre. 100*— turške .     . • . srečko   . .
Deou
99 80| 9970; 99 85,
119 50!
97 50i 11775
99 75 100 — 100 — 99-90" 9975J 99-60
lor—I
1C510! 101-
100 — 100 —
100-— 100 25
98 50
m —
302-100 50
170-— 182 — 246 -163 70 288 — 278 — 258 — 85-
120 75 18 70
442 — 80*— 75 -70 — 52 75 26-68-77*— 485 —
Sasilika
Kreditne ■ • • •
'nomoške » • •
Krakovske ■ .  • .
Ljubljanske » •   • •
Avstr. rud. kri2a B ...
Ogr.     n     t* a •   • •
Endolfove B . . ,
Salcburfike a •  • .
Dunajske kom. B ... Delnice«
Južne železnice • . . Državne železnice . . , . Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske      » n •
Zivnostenske        „     • • PremogokopvMoBtu (Brux) Aiptnske montan . Praske želez ind. dr. tt^a-Muranvi   . . Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Čo&ke sladkorne družbe .
Valut««
C. kr. cekin ,.....
20 franki.....
20 marke.......I?
Sovereigna . , Afiarke .... LaAki bankovci, Bablji • • . . Doiarji j ....
Žitne cene v Budimpešti.
dno 30. septembra 1903. t'esrntlm*
Pšenica za oktober  . .
. april 19C4. . oktober . . april 1903. . sept. 1904 . maj 1004 • . oktober . . april 1904. . EMIlv« 2 Vi Tin. višje.
79 •-645 50 1572-640 75 7C9 50 250 50 645-361 25 .   1670 -h 454-380 — 348 -149-
1135 19C3 2348 2394
117 32 9510
253 25 4*84
Blago
100 99 90 1C005 11970 97 70 117 95 100 —
100 90 99 90 9975
10130
106-102-
101 —
100-80
101'— 10125
9960 304 — 10150
179 — 183 40 250 — 165 70 293 — 282 — 261 — 90--121 75 19-70 446 — 85 — 80-— 7250 6375 26 9<> 72 — 80 — 495 —
80-646 50 1582 — 64175 71060 251'50 655 — 362 25 1680 — 455 — 385 — 360 — 150 —
1140
19*05 2356 24'— 11762 95i:5 25375
Rž
Koruza
it
Oves
za 50 kg	K 7*62
. 60 „	
„ 60 .	. 621
. K) „	n 6'47
- 60 „	» 629
,i 60 n	„ 6.30
„ 50 „	. 534
,. 50 ,	„ B62
Meteorologično poročilo.
Vlilo* nad morjem 806'i.  Srednji neoni tlak 786 0 mm
cu o m	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	I* ihB	Vetrovi	Nebo
29.	9. zv.	7393	14 9	ar. jzahod	jasno
30.	7. zj.	739 4	90	hI. sover	megla
	2. pop.	738-6	23 0	al. jzahod	jasno
Srednja včerajšnja temperatura: 15-5°, aormale: 13 0U. Mokrina v 24 urah: U 0 mm.
Vlleto i-ijft rolarek javlja V
svojem in v imenu ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega soproga, gospoda
Gustava Polačka
finančna straže nadkomisarja v p.
ki je po kratki, a jako težki bolezni, previđen s tolažili svete vere, dane«, dne 29. septembra, ob pol 10. uri zvečer v 54. letu svoje dobe blaženo v Gospodu zaspal.
Truplo dragega pokojnika se bode v četrtek, dne 1. oktobra, ob 4. uri popoldne v hiši žalosti v Spodnji Šiški h. št. 149 svečano blagoslovilo in potem na pokopališču pri Sv. Krištofu položilo k zadnjemu počitku.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega
oznanjenja.
Dragi pokojnik bodi priporočen pobožni molitvi in blagemu spominu. (2548)
V L i u b 1 j a n i, dne 29. septembra 1903.
Jzvežbane agente
proti visoki proviziji in doneskom stroškov išče družba, ki ima kupčijo za blago v masah po celi Avstro-Ogrski. Ponudbe na poštni predal štev. 21, Budimpešta,
glavna pošta. (22^H) - 8;
V novozgrajeni hiši Sodnij-ske ulice št. 4 se odda
velika pisarna
za takoj ali za november-termin. (2012-9)
Več pri kamnoseku Vodniku.
Mesečna šota
s   posebnim   vhodom,   razgledom na ulico, se odda takoj.
Kje? pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". (2528 2)
Restavracija „pri črnem orlu"
Gosposke ulice št. 3.
Jutri v četrtek, 1. oktobra t. L nepreklicno zadnji
KONCERT
akordeon umetnikov
Renči in Turco.
Začetek ob 1 ,9. uri. Vstop prost, brez pobiranja.
1000 kron
ako je gi>ljuaj*l Brezskrbno rodbimako «rečo jauel knjiga o precbi-lem blagoslovu otrok.   Z t«o tisoč sahvalnimi pismi pošilja diskretne za 90 vin. v avstr. inamlcah gospa
• 14 a upam
Berlin S. w. 2-29 Lin-denstras8e 60.
Kuhalnik na špiritov plin
„0EC0N0M"
Je nepogrešljiv za vsako
2 gospodinj StVO? 745-19
popolnoma nenavaren. Brez stenja! Se da regulirati! Štedljiva poraba! Trdno zliti kovinski deli. Izvedba za en plamen in za dva plamena, in sicer bronciran, niklast ali emajliran. Ceniki o knhalniku in likalniku brezplačno in franko.
Pristen samo pri
Joh-armes Heuer
Dunaj, IV., VI te!ilxn*"«» 3.
!!! Zenitninsko posredovanje!!!
Za vse stanove vsake vere in narodnosti. Za gospodične in vdove, za neožen-j9ce gospode in vdovce vsake povoljne starosti. AajMtrožJa tajnost v vseh slučajih zajamčena. Treba se je obrniti zaupljivo po
Comercietle", Dunaj L, Sonnenfelsgasse 19.
V dvajsetletnem obstoju največji vspehl.
Ravnateljstvo „Comercielle".
M
(2440—12)
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo dr2. želoznice v Beljaku.
veljaver od dne 1. maja 1903. leta. Odhod lz LJubljane ju2. kol. Traga čez Trbiž.  Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri zj. osebni vlak v Trbiž od 1. julija do 15. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Šteyrf Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj.  — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj.  — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce-,Bled, samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre-gene, Curih, Genevo, Pariš, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijino vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto ln v Kočevje Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Izubijani juž. \oh Proga li Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Čez Amstetten, Mo nakovo Inomost (direktni vozovi I. in II. razreda), Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vl?.k z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni vozovi I. in U. razr), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Parb Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeii ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla črez Selzthal iz Inomosta, čez Klein-Reifling iz Steyr, Linca, Budjevic, Plzna, Marijinih varu v, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Ob 8. uri 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža od 1. julija do 15. septembra, ob nedeljah in praznikih. — Proga il Novega meeta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. ari 44 m zj. iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta. Kočevja in ob B. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod  iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani viaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v Ljubljano drž. kol. is fanatika. Meeard viaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m doi-oluda&. ob 6. uri 10 in m ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeijah m praznikih. (1719)
Trgovski pomočnik
20 let star, rimsko-katoliSke vere, zmožen slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, želi premeniti svojo službo in vstopiti v kako večjo trgovino: Špecerijske, delikatesne, manufakturne ali poljskih pridelkov stroke, v svoji domovini na Kranjskem ali Štajerskem, ker se mu je ponesrečilo in je prišel med Madjare in hrvatske Jude.
Cenjene ponudbe se prosijo pod A. M. IOO. Poste restante Požega v Slavoniji. _2524 - 2)
Mednarodna porama.
v Ljubljani — Fogačarjev trg.
Fotoplastični umetni zavod I. vrste.
Od 27. septembra do 3. oktobra 1903
Novo!       Prezanimivo! Novo!
v cesarskih dnevih 1903
in Nj. Svet. papež Leon XIII. kakor je izgledal v zadnjih letih.
SPisalni stroj
dobro oJiranJen, zeli ne ku/>hi
^Ponudba z navedbo nistenuA pad ,,Stroj*< upravnistvu ,,*SYo 1 Naroda". 2545—
Trgovski pomočnik
mlad, izučen trgovine z meSaniml bUgom, »e »prejme 15. r-ktobra t. i.I za samostojno vodstvo novo urejenel trgovine na deželi. Prednct* iiii.jol z debele.  Zahteva se kavcije 000 K.I
Naslov in več se poizve pri p T. Novotnv, Dunajska cesta.   254111
Več centov
namiznih jabolk
dobre vrste (2534
UF ima na prodaj
luan Žnidcr5ič
Matenjavas, p. Prestranek,
Ta ciklus je posebne važnosti in posebnega pomena, ker je ravnatelj mednarodne panorame napravil sliko Njega Svetosti papeža l,«-ont» XIII. Ta slika je tem znamenitejša, ker se papež že 13 let ni dal niti slikati niti fotografirati in ker je bila to zadnja slika po naravi, napravljena dne 13 maja 1903, ki kaže Njega Svetost v najiabornejši naravni vernosti. Posebne Rlike so napravljene od prezani-mivih prostorov palazzine, ki občinstvu niso pristopni, in od vatikanskih vrtov, ki tvorijo poseben ciklus; ta se bo razstavilo v kratkem.
V«ak tlan, tudi  ob nedeljah In praznikih odprto od 9. ure zjutraj do 1£. ure dopt»ludne ln od **• popoludne do *>. ure /Teeer.
Z odličnim spoštovanjem
(2536) rsiTrrLaLteljstvo.
prodajalko
ali mladega
r rt
i e
trgovskega pomočnika
izv*žbanega  v  trgovini z mešanim blagom, sprejme takoj
#nton Jatur (254
trgovec na Premu, Notranjsko.
i
i
J Bluze
! damski pasovi
srajce in pasovi
1     za hribolazce
j in (1671-28;
! otroške obleke
i       se radi pozne sezone
i prodajajo po znatno znižanih cenah.
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
hiti 1124
Pred šlscfijo št. 2Cp" Zunanja naročila se točno izvršujejo.;
T7"elilzo izToero finih specijalitet
mm io tat t»
po vsaki ceni od 14        do H *•— gram ponudi tvrdka (11
Edmund Kavčič
= v Ljubljani. zz=
V.pl.Gerhauser
Stari trg št. 13.
Zadnje novosti
r ne«
:::
) nt
vla Ivi
r
lit
I
1 v modercih
franroMke
!»»< on« .
Otvoritev gostilne.
P. n. cenjenemu občinstvu ter svojim stalnim postom in obiskovalcem moje danje gostilne, pivovarne ..Et II \ ! i. !l Al 9" v Spodnji Šiški naznanjam, da otf
v četrtek, dne I. oktobra t. I.
restavracijo „FAVAY
pri državnem kolodvoru v Spodnji Šiški.
V ta namen se vrši
v čctrtel^, dne 1. cl^tcbra t. I.
otvoritveni koncert.
Godba na lok. # Začetek ob 1 a8. uri. 3k Vstopnina prosta.
Ob jednem naznanjam p. n. občinstvu, da bom točil pl*« pUoiarnr t»r«i«»*| KoNlerJev, ter pristna vina. Za jedila bode vedno najbolje skrbljeno iti »«* Jr moitore tutli ationlrntl it u IiohIIo In ireerjo. Na razpolage bodo tudi m4»l»<*| za preuorev aiij«.
(2543)
1
Z odličnim spoštovanjem priporoča se za mnogobrojni ol
Štefan Franzot.
—
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnej&ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga za?arovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt  z ziaanjsujočimi se vplačili.
Vsak čian ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajemna zavarovalna ban)ca v Prag-i. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapital.je: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vgetiliozft Mlovauiiko - narodno upravo. (26—112)
Vsa pojasnila daje:
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši
Ddfllalh  uiioalt   wic^. "
Zavarujo poslopja in premičnine pret požarnim 5kodain po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantnejo Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čisiega dobička izdatne podpore v narodne j in obenokoristne nadene.
Izdajatelj im odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne
kr sta
bi
mi vol si
me nej
»m je
tU, dr,
Ust *m