I ADVERTISE Ш THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerlcal Priniing of AU Kinds
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čiialelji v; CHICAGI. NEW YORKU. DETROITU,
sploh po in izven Amerike
VOL. XXXIX. — LETO XXXIX.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), FEBRUARY 14, 1956
ŠTEVILKA (NUMBER) 31
Zadnje vesti
Deževno, oblačno in gorko z ^jvišjo temperaturo 50, najnižjo 35 stopinj, je vremenska napoved za danes.
Evropo drži še vedno hud *"raz, pa tudi sneg. Zdi se, da je bila včeraj najbolj prizadeta Jugoslavija, kjer so se v hribih na v Macedoniji utrgaU plazovi. ki so napravili silno razdeja-Današnje poročilo pravi, da Je sneg do smrti zasul 58 ljudi, 93 jih še vedno pogrešajo. Voja-. na pomoč. V Macedoniji je zbrana skupna reševalna akcija civilnih in vojaških oblasti.
Današnje poročilo nadalje ve Povedati, da je prišlo ob življe-nje v zvezi z mrazom in snegom ao Waj 450 ljudi, 600 naselbin pa je odrezanih od sveta. Plazo-, postajajo nevarni v vseh alpskih krajih.
V Washingtonu bo danes opoldne predsednik Eisenhower P^Gjel štiri zdravnike specialiste
srčne bolezni, ki so ga preis-in ki mu bodo poročali o zdravstvenem stanju
g''e Eisenhower na en-te-
dopust na posestjo za-tajnika George Hum-Phreya v Georgijo.
*'epublikanec, poslanec
» tam Ayers, je točno povedal,
h	Eisenhower ne bo več
X 1 . Podrobneje se ni ho-izraziti.
^^epablikansid senator Geurge ^ftaer je bil pozval govemerja ^oka Lauscheta, da naj se iz ® svojem političnem progra-Bender in Lausche bosta ^Ddidirala za ohijskega sena-^*'ja. Bender hoče tudi skupne ®oate z Lauschetom. Lausche je odgovoril vljudno, toda ®^oČno, da ga ne rabi in da bo povedal Ohijcem kaj je "Jegov program.
travnik Samuel Sheppard, ki W'estaja kazen v kaznilnici v ^jumbusu, si je zboljšal polo-j* Dali so mu službo bolniške-strežnika, ne bo smel pa vr-/ kakih zdravniških
kot takih.
poslov
v Kanadi se je končala stav-j v General Motors, ki je bila ostra. Trajala je 148 dni.
V družbi Westinghouse pa ® i^tno Š© ni nobene odločitve Sede nove delovne pogodbe in
ko;
, stavke. Nemiri med de-na piketiran ju ter med ti •ni, ki hočejo na delo, pa se 1'aznih krajih in tovarnah jj^be Westinghouse nadialjuje-
Črnci imajo lepo število lastnih visokih šol!
Črnka Autherine Lucy razburja ameriško javnost. Hoče iti na državno univerzo mestu Tuscaloosa v Alabami. Univerza je stara 125 let in ni imela v svoji zgodovini črnko, ali črnca kot slušatelja. Lucy izhaja iz črnske far-marske družine, v družini je devet otrok. Končala je v Birminghamu visoko šolo in postala učiteljica. Njej gre za to, da se na visoki šoli v Tuscaloosa vpiše kot slušatelj ica in se hoče posvetiti po končanih študijah poklicu knjižničarke. Sledili so veliki nemiri, radi katerih jo je uprava visoke šole za nedoločen čas izključila iz univerze. Nastane vprašanje, ali črnci'
vprašanje,
nimajo svojih lastnih visokih šol, ali nimajo fondov za vzdrževanje teh šol.
V Ameriki so črnci začeli s privatno organizacijo svojih visokih šol leta 1944. Takrat so postavili 31 teh šol. Tako šolo imajo tudi v Clevelandu. V Clevelan-du bo v dneh 17.—19. marca sestanek predsednikov črnskih visokih šol, katerih je sedaj po Ameriki že 31. Te visoke šole razpolagajo s svojimi zadostnimi fondi, iz teh šol je samo v Clevelandu izšlo kakih 1,200 slušateljev, ki so šole končali in so sedaj zaposleni kot učitelji in profesorji, kot zdravniki, kot duhovniki v raznih verskih sektah, kot pravniki, kot socialni delavci, inženirji, pa tudi v poslovnem svetu.
*
K črnskemu vprašanju se je ponovno oglasil Adlai Stevenson, ki je za to, da se zednačenje po šolah izvrši polagoma. Stevenson pozarja tako demokrate, kakor republikance, da bi bilo za ameriško družabno življenje naravnost usodno, če bi se vzelo črnsko vprašanje kot volilna parola pri volitvah leta 1956. Adlai Stevenson opozarja, da če bi se šlo z glavo skozi zid, potem bi vstali ekstremisti, ki bi podrli to, kar se je s potrpežljivostjo in vztrajnostjo že doseglo na tem polju.
plača
preddelavcev
V Clevelandu so se zanimaU za plačo preddelavcev po raznih tovarnah. Dognali so, da znaša ta plača $551.39 na mesec—gre za povprečno plačo — kar pomeni 15% poviška v primeri z letom 1953. Delavstvo, ki je odvisno od mezde na uro, je dobilo v istem času približno 11% povišanja mezd. Večina preddelavcev je plačana enako kot delavci ^za nadurno delo, dalje uživa prednost "seniority" ter druge ugod nosti iz zavarovanj ter podpor. Socialni položaj clevelandskih preddelavcev bi po tej statistiki ne bi bil preslab.
Atom za elektriko
Tudi -■ Združenih državah hitijo, da postavijo elektrarne, katere bo gnala atomska energija. Z ameriško atomsko energijo še vedno razpolaga posebna federalna komisija, ki je dala koncesijo že 12 industrijskim družbam, ki bodo postavile na ameriškem severovzhodu 12 elektrarn na atomski pogon. Skupna produkcija; 134,000 kilovatnih ur.
Komisija za atomsko energijo ima rešiti prošnje štirih ostalih družb in sicer družbe Detroit Edison Co., ki bo izdelala na leto električne energije 100,000 kilovatnih ur; iz Nfebraske je prošnja, da se v okraju Columbus postavi elektrarna na atomski pogon; letna produkcija bo 75,000 kilovatnih ur. Tudi Chicago bo imel elektrarno na atomski pogon. Ta elektrarna bo delala z letno produkcijo 180,000 kilovatnih ur.
Najmočnejša elektrarna na atomski pogon bo v New Yorku, Gre za družbo Consolidated Edison, letna produkcija 250,000 kilovatnih ur.
MOČNE BANKE
V Ameriki je 17 bank, ki izkazujejo več kakor eno milijardo hranilnih vlog. Osem teh bank se nahaja v New Yorku, po dve v San Franciscu in Chicagu, po ena v Los Angeles, Detroitu, Pittsburgha, Bostonu in Clevelandu. V Clevelandu gre za bančno podjetje Cleveland Trust, ki je z vsemi svojimi podružnicami imelo v lanskem letu več kakor milijardo vlog in je med velikimi bankami Amerike na 17. mestu.
Na obisku
V Clevelandu se nahaja na obisku poznana Mrs. Josephine Odar iz Canton, Ohio. ТМ je prišla na zdravljenje v Cleveland Clinic bolnišnici. Nahaja se pri nečakinji Mrs. Josie Homovec na 6211 Carl Ave.
MED ZDRAVNIKI IN BOLNIKI
^ ^ St. Lotiisu, Mo., imajo dru-^bno senzacijo. Mrs. Jone Mil-katere prvi mož je bil ubit ^®jni, od drugega pa je razpo-poročena, je imela ljubimca v ®®®bi republikanskega politične-prvaka Sieberta, stare^ 59 Ko se je Siebert nahajal v postelji, ga je Mrs, Milton, ki je ®Wa 26 let, ustrelila, nato pa J^esla s stanovanja svojo ob-®ko, televizijski aparat in dni-бв predmete. Vrnila se je čez I ur in zažgala posteljo, na ka-se je moški nahajal. Ogenj ^ opazil neki mimoidoči policaj, ^ je malo preje \ddel tudi Mrs "Blton, ko je stanovanje zapustila, Na podlagi njegovega opi-j® bila ženska kmalu nato Prijeta in aretirana. Nahaja se ^ zaporu pod obtožbo umora in požiga.
Ameriška zveza zdravnikov je določila $30,000 kot stroške za splošni narodni pregled, kakšno je razmerje med zdravniki in bolniki. Na bolnike je stavila posebna vprašanja, ali jih zdravniki pravilno in človeško zdravijo in ali bolniki zdravnikom zaupajo. Zanimiv je izid tega pregleda.
Prvo je to, da ima 82% ameriških družin svojega družinskega zdravnika. Najštevilnejše take družine niso v mestih, marveč v podeželju.
Na splošno bolniki menjavajo zdravnike. Gre za naravne razloge, ker se je ali zdravnik, ali pa bolnik preselil, ali je zdravnik umrl. Precejšnje število bolnikov pa je takih, ki so zbrali drugega boljšega zdravnika.
Bolniki se pritožujejo nad zdravniki, da preveč računajo,
NE IGRAJ SE Z BOLNIM SRCEM!
Danes izide v Washingtonu zdravniško poročilo, kaj je z zdravstvenim stanjem predsednika Eisenhovverja, katerega je bila lani zadela srčna kap. Prav ožji krog Eisenhowerja, torej njegovi posebni osebni prijatelji, so izgubili vsak up, da bi se Elsenhower spustil v nevarno tekmo za predsednika.
Na srcu je bil. obolel ravno za lanski 4. julij tudi senator Lyndon Johnson, ki je vodja demokratske večine v senatu, Johnson je napad prestal; začetkoma so mu zdravniki dali 50 -j- 50 verjetnosti, da bo ostal pri življenju, Povedali pa so mu, da je 80 odstotkov tistih, . katere zadene srčna kap, obsojenih, da sicer še ostanejo pri življenju, vendar se morajo držati strogih predpisov.
Senator Lyndon Johnson se teh predpisov tečno drži, kakor mu je predpisano in dela in počiva toliko časa, se drži najstrožje dijete, skratka, mora živeti po strogih predpisih.
Breme ameriškega predsednika je težko. Položaj ameriškega predsednika tudi ne dk>pušča, da bi bil v Beli hiši samo "part timer,"
Sicer pa je po zdravnikih ugotovljeno tole nevšečno dejstvo:
Na splošno bolehamo na srcu, V industriji pride eden na vsakih 15 delavcev, ki ima težave s srcentj Na leto izgubimo 176 milijonov delavnih dni, ker so delavci na srcu bolni, če gWamo na materialno stran tega vprašanja, znaša izguba na zaslužku in produkciji, več kakor $2,000,000,000 na leto. Specialisti za srčne bolezni so si končno edini v tem, da se s srcem ni igrati.
da so preveč hladni, nimajo potrpljenja, ne povedo naravnost, kaj je z bolnikovim stanjem, včasih jih ni dobiti, so pa tudi taki, ki se v svojem poklicu ne znajdejo. Veliko število, celo nad polovico, je prepričana, da če kdo prebere zdravnika, novi zdravnik ne bo pripoznal napak prejšnjega zdravnika, ko je šlo za zdravljenje. Povprašani so se v precejšnjem odstotku izrazili, da mnogi zdravniki več računajo kot je povprečna tarifa in da bolnika ne poslušajo, ko ta razlaga svoje težave. Tudi so številne pritožbe, da je posebno v nujnih slučajih zdravnik težko pri roki.
(Pomanjkanje zdravnikov v Ameriki je znana stvar. Znano pa je tudi, da pride na primer v Sovjetski zvezi veliko manjše število bolnikov na enega zdravnika, kot v Ameriki.)
Na operaciji
V Charity bolnišnici se nahaja Mr. George Rupena, sin Mr. in Mrs. Joseph Rupena iz 18518 Glenfield Ave., ki je srečno prestal težko operacijo. Želimo mu, da bi se kmalu zdrav povrnil na svoj dom.
Direktorska seja
Redna seja direktorija Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. se vrši v sredo zvečer ob 7.30 uri. Prosi se vse direktorje, da se je gotovo udeleže.
Rokoborba
Nocoj se v clevelandski areni vrši zanimiva predstava roko-borbe, v kateri je angažiral pro moter Jack Ganson najbolj privlačne rokoborce. Glavna bitka bo med Ralph (Ruffy) Silver-stein in Gene (Mr. America) Stanlee; dalje bodo nastopili; Hans Schmidt in Bobby Bruns; Don Beitleman in Firpo Zbysko iz New Yorka; Shag Thomas in Joe Scarpello iz Iowa City, Iowa ter dekleti Suzy Starr iz Daytona in Carol Kay iz Chicago, 111.
Direklorij in uradnik S.D.D.
Pri Slov. del. domu na Waterloo Rd. so bili izvoljni za tekoče leto sledeči uradniki in direktorji: Predsednik in blagajnik Walter C. Lampe, podpredsednik Joe Godec, tajnik Vincent Coff, za-pisnikarica Ann Zele, nadzorniki: Frank Bittenc, Vinko Godina in Al Blatnik, gospodarski odbor: Joe Bradach, George Ma-rolt in Tony Vrh, ostali direktorji: Mary Perdan, Tony Prime, John Lunka, Joe Ogrinc in Prank Mihelic. Seje se vršijo vsakega 24. v mesecu.
DEMOKRATE IN REPUBLIKANCE BO BOLELA GLAVA, KER SO ZA PODRAZinV PLINA
OGROMNA INDUSTRIJA PLINA Z' OGROMNIMI DOBIČKI
WASHINGTON, 13. februarja—Vodstvo republikanske stranke je že začelo z agitacijo zoper demokratsko stranko, to pa, ker so bili tudi demokrat je tisti, ki so glasovali za zakon, ki je dal ameriški industriji naravnega plina popolno prostost v določevanju cen. Republikanci pravijo: Vi demokrat je očitate sedanji republikanski vladi, da ima pred očmi le koristi kapitala in visokega poslovnega sveta. Senator Johnson je demokrat in ima prvo besedo v senatu; poslanec Sam Rayburn je predsednik spodnje zbornice. Oba sta iz Texasa, oba sta bila začetnika zakona, ki je dal industriji naravnega plina popolno svobodo. Ali nista podprla kapital in poslovni svet?
East Ohio Gas Company zahteva od županov ohijskih mest, na primer od Clevelanda in Ak-rona, da se družbi dovoli 13% povišanje cene plinu, župana Clevelanda in Akrona sta brzojavno prosila Eisenhowerja, naj zakona ne podpiše, namreč naj vloži svoj veto—ugovor in bi morali obe zbornici ponovno glasovati, sedaj pa tako, da če naj zakon obvelja, morata biti za njega dve tretjim poslancev spodnje zbornice, kakor tudi dve tretjini v senatu. Pri navadnem glasovanju, ko je bil zakon sprejet, teh dveh tretjin ni bilo.
Za zakon so glasovali senatorji brez ozira na stranko, torej tako republikanci, kakor demo-kratje, ki zastopajo države, kjer
je produkcija naravnega plina.
*
Splošni pregled je zanimiv. Industrija naravnega plina je v Ameriki silno močna.
Podjetnikov, ki se pečajo s produkcijo naravnega plina, je v Združenih državah 13,000. Njihov dohodek je letno okrog $970,000,000. Poleg teh podjetnikov je 115 družb, ki razpolagajo s cevmi, po katerih dovajajo plin v najbolj oddaljene kraje. Njihov dohodek je večji in znaša na leto okrog $1,619,000,000.
Poleg teh industrijskih centralnih podjetij zaslužijo pri plinu krajevni razpečevalci, katerih je 1,130, njihov letni dohodek pa je $2,844,000,000.
V	Ameriki je 21,200,000 družin, ki se poslužujejo plina, tako pri ogrevanju stanovanj in hiše, oziroma pri kuhinji. Te družine plačajo plinski industriji na leto $1,582,000,000.
Poleg privatnih hiš uporabljajo plin tovarne, trgovine in razni uradi, skupno je teh odjemalcev 1,800,000, ki plačajo industriji plina na leto $1,262,000,000.
V	Washingtonu obstojajo razne komisije, ki urejujejo promet med posameznimi državami, že pod prejšnjim zakonom je ena od teh federalnih komisij dovolila industriji plina okrog štiri in pol procenta povišanja cen. Takrat so imenovane industrije zahtevale povišek okrog osem odstotkov. S. tem poviškom se industrija plina danes, ko je svobodna in svobodno določuje cene, ne zadovoljuje. Industrija trdi, da so produkcijski stroški plina večji, da se višajo stroški dobavljanja plina in so torej višje cene le naravna posledica tega pojava.
Cene pline so šle od leta 1946 samo navzgor. Za kubični čevelj plina smo takrat plačali 67.6 centov, v letu 1953 že 86.5 centov, lansko leto pa že 90 centov.
Demokratski senator Douglas iz Ulinoisa, ki je v senatu vodil boj zoper sedanji zakon, to je, zoper odpravo federalne kontro
le nad cenami, je izračunal in kongresu dokazal, da bodo ameriški potrošniki plina vsled novega zakona plačali na leto od $600,000,000 do $900,000,000, več za plin.
Trditev, da bo šlo za cene, ki se določijo v svobodni konkurenci, ne drži. Plinska industrija je ozko povezana med seboj in ima monopol nad cenami.
NA 11 SEKUND ENO LETALO
Zračni promet se širi naravnost bajeslovno. Posebno v notranjosti Amerike. V civilnem letalstvu vzleti vsakih 11 sekund eno letalo iz enga ali drugega letališča v Ameriki. Pri tem so všteta samo letala za notranji promet.
Pozdravi
Najlepše pozdrave članicam krožka št. 3 in čitateljem Enakopravnosti pošilja Mrs. Mary Starina, ki se nahaja na obisku pri hčeri Mrs. Eleanore Dickey v Los Angeles, Calif.
Redne seje
članice krožka št. 2 Progresivnih Slovenk so vabljene, da se udeleže redne seje v sredo zvečer, 15. feb., v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Na dnevnem redu bodo razne važne zadeve.
Redna seja društva Waterloo Grove št. 110 W. C. se vrši v sredo zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 8. uri Vabi se članice, da se udeležijo.

m
ANNA STOIS
Preminila je Anna Stois, stara 71 let, stanujoča na 3228 Superior Ave. Rojena je bila na Hrvatskem in je bila slovaškega rodu. Tu zapušča moža Bos-ko, tri otroke Helen, George in Violet ter sorodnike. Pogreb se vrši v sredo popoldne ob 1.30 uri iz Golubovega pogrebnega
zavoda, 4703 Superior Ave.
*
JOSEPH KOSHAK
V nedeljo zvečer je nagloma preminil za srčno kapjo Joseph Koshak, star 65 let, stanujoč na 941 Rudyard Rd. Doma je bil iz škocijana pri Mokronogu na Dolenjskem.
Tu zapušča soprogo Mary, rojena Zakrajšek, doma iz vasi Topol, občina Bloke pri Cerknici, tri hgere: Mrs. Josephine Vulich, Mrs. Lillian Montgomery in Ruth, v Chiqago Heights, 111., dva nečaka in'tri nečakinje. Truplo se nahaja v Davis pogrebnem zavodu na 18915 Nottingham Rd. čas pogreba še ni določen.
Nocoj ob sedmih se vrši redna seja podr. št. 10 S.Ž.Z. v Slovenskem domu na Holmes Ave. Po seji se bo med članicami zamenjavalo "srčke" in vi-šila se bo domača zabava. Članice so vabljene, da se v čim večjem številu udeleže.
VREMENU BOMO KOS?
Predsednik Eisenhower je postavil posebni odbor, katerega naloga je ta, da znajde sredstva, da bo človek dirigiral vreme. Na zapadni obali bomo napravili oblake, ki bodo zvišali padavine devet do 17 odstotkov. Ta odbor je prišel v svojih dosedanjih raziskovanjih do zaključkov, da bo pregnal točo in tudi odstranil nevarne strele. Odbor je previdno napovedal, da se mu bo posrečilo ukrotiti tudi razne tornade in orkane.
NIKDAR PREPOZNO!
• V New Yorku s^e je vpisal na visoko šolo 60 letni Isaac Pres-ler. Hoče dokončati pravne študije. (Včasih je le dobro, da se zavedamo svoje starosti.) V Rutherfordu, N. J., živi 85 letni Gilbert Loomis, ki je vozil 60 Icf avtomobil, pa je končno spoznal, da je le prestar za vožnjo.
EVROPA ŠE VEDNO ZMRZUJE
Evropa je že dva tedna v silnem mrazu in v velikem snegu. Evropejcem so dali nekaj upanja, da bo prišlo do spremembe vremena, ker se pomika iz Atlantika gorkejši val, dodali pa so si napovedovalci, da se iz Sibirije pomika mrzel val proti zapadni Evropi. Mrzli val je očivid-no perhitel gorkejši val z Atlantika in Evropa ima zopet sneg, mraz, snežne meteže in vse slabe posledice.
Zadnje poročilo pravi, da [c v zvezi s temi vremenskimi razmerami bilo v Evropi že 269 mrtvih. Poročilo trdi o Jugoslaviji, da je tam 15 mrtvih, ob začetku neugodnega vremena sta bila le dva. Kje ljudje največ trpijo:
V Franciji so našteli 68 mrtvih, v Veliki Britaniji 42, v Ita-
liji 42, v Nemčiji 18, drugod nekaj manj, ni pa evropske države, ki bi ne trpela po izrednem snegu in mrazu.
Mornarji na morju tvegajo svoje življenje. Več ladij je bilo potopljenih. Helikopterji rešujejo, kar se rešiti da. So slučaji, ko bi bilo na helikopterju prostora za tri osebe, pa se ga je oklenilo tudi deset po številu, samo, da se na eden ali drugi način kamorkoli že spravijo na varno. V evropskih mestih je snega na kupe, in ponekod je ustavljen ves promet, razne prireditve pa so bile odpovedane. Zadnji nastop snega in mraza je imel to posebnost, da ni poznal nobenih mej in je obiskal kraje, ki snega sko-ro niso poznali. Med temi je tudi mesto Kim.

STRAN 2
'ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by The American Jugoslav Printing & Publishing Co. 6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and tlie First Week in July
ENAKOPRAVNOST
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu In izven mesta):
For One Year — (Za eno leto)_______________________________
For Six Months — (Za šest mesecev) _________________________
For Three Months — (Za tri mesece) ____________________
....$10.00 ... 6.00 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year — (Za eno leto)_______________
For Six Months — (Za šest mesecev)_____________
For Three Months — (Za tri mesece)___________
.,$12.00 _ 7.00 - 4.50
Entered as Second Class Matter April 2Cth, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
SOVJETSKA ZVEZA IN ŠOLA
(1)
V	Ameriki smo bili v zadnjem času priča gotovi zaskrbljenosti, kaj je z ameriškim šolstvom. Po ameriških časopisih in magazinih je šlo kar po vrsti vprašanje ameriškega, evropskega in ruskega šolanja. Torej ne več toliko povdarka, kdo je bogat, kje je večja industrija, kje je bolj razvito farmarstvo, marveč nasprotno, kaj je z duhovno platjo pri nas doma, pa tam v Evropi in v Sovjetski zvezi.
V	ameriškem šolstvu je nekaj narobe. Zganil se je na primer Ford in dal na razpolago 500 milijonov dolarjev, ki ne bodo šli v produkcijo, marveč v človekoljubne vzgojne namene. Od te ogromne vsote bodo profitirale tudi ameriške šole vseh vrst, bodo boljše plačane učne moči, pa se bodo lahko bolj posvetile svojemu poklicu. Bomo videli, če bo ta denar prinesel dobro duhovno žetev.
Zganil se je ameriški industrijski svet, pa se je znašel pred gotovim dejstvom, da če bo šlo tako naprej, bo več sovjetskih inženirjev, kakor pa ameriških, bodo ti šli po svetu, ne pa ameriški. Kaj napraviti? Zbrali so zopet precejšnje vsote, ki naj kot štipendije pomagajo nadarjenim študentom, ki morda nimajo sredstev, da svoje študije nadaljujejo in uspešmo končajo.
Zganili so se šolnikiHn se začeli spraševati, ali je sedanji šolski sistem dober, kaj učijo na šolah, kaj pa učijo na šolah v Evropi in kaj v Sovjetski zvezi. Zganili so se profesorji univerz in so svoje študente precej ostro kritizirali.
Vprašanje samo je življensko važno. Mladina, up bodočnosti vsakega naroda, se šola; pa je vprašanje, v kakem številu in kako.
Vzemimo primero med Združenimi državami in med Sovjetsko zvezo. Prvič, ko gre za prebivalstvo. Sovjetska zveza je po prostoru največja država na svetu, po številu prebivalstva na tretjem mestu. Ko so Sovjeti objavili zadnji gospodarski načrt, ki naj velja do leta 1960, so tudi izkazali, da ima Sovjetska zveza 215 milijonov prebivalstva. Računajmo s tem, da je v Združenih državah 165 milijonov ljudi. Razlika v prebivalstvu med obema velesilama bi znašala 50 milijonov. Če ima kaka država 50 milijonov prebivalstva in če je v ostalem gospodarsko-tehni-čno razvita, v svetu pomembna, smo tej državi dali naslov velesila. Rusija ima torej kakih 50 milijonov več prebivalstva kot pa Amerika, torej toliko, da bi ta presežek že sam po sebi lahko tvoril veliko državo. To je eno.
Drugo je, da se v ogromnem številu ljudi najdejo posebni talenti. Čim večje je število te množice, je naravno, da bo teh posebnih ljudi tudi veliko. Ne moremo pričakovati, da bi kak mali drobčkani narod, ki se še bojuje s slabimi socialnimi razmerami, dal svetu duhovne velikane. Od velikih narodov to pričakujemo. Ni bilo torej nič čudnega, če so vstali tudi v carski Rusiji duhovni velikani, ki so se izkazali na vseh poljih duhovnega življenja. Svet rad bere dobre romane. Splošna sodba pa je bila ta, da so dali dobre romanopisce Rusi, Angleži in Francozi, ne pa ns primer Nemci ali Italijani.
Ko gre za komunistični^sistem, ki je zajel in to pred vsem tudi šole in šolstvo, naj pribijemo, kar drži brezpo gojno, da se je ruski, kakor tudi mednarodni komunizem vrgel takoj od vsega početka na to, da odpravi nepismenost. Kjerkoli, tudi v Jugoslaviji, so se osnovali ljud k odbori, so takoj začeli s tečaji za odpravo nepismenosti Pri tem niso delali nobene razlike, ali gre za mladino, ali za starejše, da celo prav za stare ljudi. Nepismenost mora izginiti. Tudi to drži, da pri tem ni ostalo samo pri poskusu ali na sredi poti, marveč se je določeni program brez obzirno izvedel. Če sedaj Sovjetska zveza trdi, da v vrstah njenega prebivalstva ni nepismenosti, ji to moramo brezpogojno priznati.
Ali išče z enako brezobzirnostjo tudi ameriško oko tiste, ki so še ostali nepismeni?!	Ij. C.
Slovenski dom v Euclidu
EUCLID, O.—Tukajšnji Slovenci smo lahko ponosni na marsikaj, najbolj pa na splošni napredek okrog Jugoslovanskega centra.
Kot delničar sem se udeležil letne seje. Bil sem izredno presenečen, ko je direktorij podal tako razveseljivo poročilo. Novi dom je bil takorekoč izplačan v petih letih, ko so izplačali $144,000 dolga. Iz tega je razvidno, da ima dom izredno dobro upravo in zmožnega oskrbnika v osebi Johna žigmana in njegove žene, ki že več let zvesto opravljata svoje posle. Vsi zaslužijo pohvalo za tako požrtvovalno delo v tej ekoro novi toda veliki naselbini.
Tako je iz tiste majhne cerkvice nastalo novo narodno podjetje, ki služi vsem Slovencem in Hrvatom v tej okolici, ki je zdaj naše kulturno, družabno in društveno središče, na katerega smo vsi zelo ponosni. Ta velika narodna stavba bo trajen spomenik na čast starim priseljencem, ki so pred leti imeli toliko vpogleda v naš razvoj in obstoj, da se niso ustrašili postaviti majhnega doma na tedanji preriji, koder so danes posejane lepe hišice, koder je v poletnem času toliko cvetic in zelenjave, kakor v najlepšem parku. Naselbina je bila že pred več leti tako prijazna, da so jo prvi priseljenci krstili za Belo Ljubljano.
To narodno podjetje je zelo dobro vplivalo na tukajšnje Slovence, da smo skoro vsi enakega mišljenja, ko gre za kako dobro stvar. V nas je zbudilo tisto zavest, da v slogi se marsikaj lahko doseže, kar je drugače sploh nedosegljivo. To je prav, saj tem plemenitim idejam je bil posvečen vsak Slovenski dom v Ameriki, le da se ni ta ideja povsod enako obnesla ker so sejalci nesloge bili preuspešni. To naj bi bil najleši primer, da je v slogi moč in napredek vnaprej zajamčen.
Slovenski dom v Euclidu se ponaša po lepi senci in zemlji okrog doma, kjer je dovolj prostora za parkanje avtov, kar nimamo pri ostalih. Slavnostna otvoritev novega doma je bila dne 25. aprila 1950, ko je direk-toi-ij izdal obširno spominsko knjigo, v kateri je Ivan Zorman posvetil posebno kitico, ki ee glasi:
Slovesen dan naš rod proslavlja.
Slovenski dom srčno pozdravlja :
čez tujo plan naš spev odmeva
in svetu smelo razodeva, da rod slovenski Š3 živi in verno jezik svoj časti.
To je po mojem mnenju neke vrste načelna izjava in če se bo-tTfio mi in naši potomci držali te-?a gesla, bo služila v iste namene tudi našim potomcem, bo živa priča, da so tod živeli napredni Slovenci, ki so ustvarjali narodno ognjišče zase in za svoje potomce. Lepšega spome-lika jim ne bi mogel zamisliti ^oben umetnik. Iskrenost in sdrav narodni duh je torej najboljša podlaga za nadaljni napredek, ker nosi v sebi seme novih podvigov in polaga upanje na nove uspehe.
V začetni dobi so imeli baje največ zaslug Frank Žagar, Ignac Rotar, Andrej Ogrin, Frank Rupert, Frank Derdič, John Gerl, Jagodnik in več drugih. Vse podrobnosti mi niso znane ker sem tedaj živel v Collinwoodu. V domu se udejstvuje tudi Klub Ljubljana, ki je storil mnogo de-jla v prid doma, kakor tudi pevski zbor Slovan. Oba sta prispevala tudi v gotovini, da se je ideja uresničila. V tem domu ima
slovenska mladina svoj pevski zbor Adrija in tako izgleda, da bo tod naša pesem in beseda živela še mnogo let, ko nas več ne bo med njimi, če bi ne bilo teh kulturnih skupin, bi bila ta prelepa naselbina kljub vsemu votla in pusta.
Tu so bile ugodne prilike za lep dom, zato je tudi SNPJ dala ugodne pogoje pri posojilu, kar je pripomoglo k hitrejšemu razvoju in zgradbi. Toda zahvala gre tudi mnogim trgovcem in posameznikom, ki so sodelovali pri tej narodni akciji, ki je postavila našo naselbino na tako zavidljivo mesto. Tako ima cle-velandska slovenska metropola devet lepih narodnih domov, kar priča o naši zavesti in nesebičnosti.
Pobudo za ta dopis sem dobil na seji, ko smo slišali tako razveseljivo poročilo o splošnem napredku, da so bili vsi delničarji zadovoljni.
John Lokar st.
Kazanje slik S. N. Čitalnice
CLEVELAND, Ohio—"Ti bi tudi lahko nekaj napisal za S.N. Čitalnico," mi je bilo rečeno. "Lahko," sem rekel, in vidite to je vzrok, da vas nadlegujem s to mojo "pisarijo."
Stvar je namreč sledeča: v soboto, dne 18. feb. 1956 boste lahko videli če vas bo volja priti v dvorano št. 1. S.N.D., slike, ki so bile povzete v naši sosednji republiki Mehiki. Očividci, ki so prisostovali kazanju teh slik, so se vsi izrazili zelo pohvalno o kazanju istih in razlagi istih.
Slike je posodil iz prijaznosti Anton ZakrajŠ3k, ki jih je posnel za časa njegovega obiska na počitnicah v Mehiki, če je kdo njemu pomagal pri tem delu, piscu tega dopisa ni znano.
V teku časa ko S. N. čitalnica obstoja med nami, je od časa do časa vedno prirejala: tombole, predavanja in sedaj bo kazanje gori omenjenih slik. Poleg teh slik bo še nekaj drugih slik, katere bo mogoče tajnik opisal, ker je njemu prepuščeno za ureditev. Po končanem kazanju slik bo prosta zabava, malo prigrizka in kar spada zraven—.
Seveda, vse to se vrši v gori omenjeni dvorani in vstopnina je prosta, čitalnica obhaja letos 50 let, in pravilno bi bilo, da primemo in skromno proslavimo ta dogodek. Tudi o tem se bomo lahko pomenili na tej prireditvi. Odbor bo z veseljem sprejel vaše sugestije in jih izvedel, ako bodo možne za izvesti. Torej ste iskreno vabljeni, da posetite to prireditev čitalnice v soboto, IS. feb. za S. N. Čitalnico
J. Skuk, pressdnik.
PRAZNE DOMNEVE O SNEŽNEM MOŽU
Angleško olimpijsko smučarsko moštvo je sporočilo, da je naletelo na smuškem treningu na samotnem prelazu blizu Val d'-Isere v francoskih Alpah v višini 3000 m na sledove snežnega moža. Vsi smučarji so si sledove temeljito ogledali. Smučar Sutton Pratt je napravil tudi nekaj barvnih posnetkov. Vodja moštva je sporočil, da imajo stopinje snežnega nioža obliko krožnika. Dobro je bilo videti sledove močno nagubanih podplatov in krempljev- Smučarji so sledili stopinjam, dokler niso na robu prepada izginile. Noben človek bi si nc upal prestopiti tega roba, pravi vodja in pripominja, da takšnih sledov še nikoli ni videl. Prebivalci Val d'Isere pravijo, da o snežnem možu ničesar ne vedo, pač pa je neki starec pravil, da je videl konec minulega stoletja v okolici orjaškega medveda. Najbrž so mučarji videli sledove medvedjih tac.
Porast delavskih unij
Federalno delavsko tajništvo v Washingtonu je izdalo pregled o stanju unijsko organiziranih delavcev. Prihaja do zaključka, da je teh 18 milijonov, oziroma največ v zgodovini Amerike. Bivša AFL jih ima 10,900,000, bivša CIO 5,200,000, sedaj združeni pod AFL-CIO skupno 16,100,-000. Ostanek odpade na rudarje in železničarje. Leta 1952 je bilo unijsko organiziranega delavstva skupno 17,000,000, leta 1949 16,000,000 in leta 1947 13,-000,000. Delavske unije na vsak način naraščajo. Še en pojav je značilen, da so posamezne unije narasle preko milijona članstva. Najmočnejše so delavske unije v avtomobilski stroki, ki štejejo poldrug milijon članstva, jeklarji z 1,300,000 članstva in prevozniki z 1,200,000 članstva. Vodstvo AFL-CIO, ki je imelo svoje seje v Miami, Florida, je objavilo svoj cilj, da število članstva podvoji. Vrglo se bo na uslužbence raznih pisarn, ki še niso v unijah.
To ni zavarovanje!
Predsednik Eisenhower je predložil federalnemu kongresu oosebno spomenico, ki se tiče našega zdravja, zdravnikov in zdravil. Delavska zahteva je ta, da naj se uvede splošno zavarovanje za slučaj bolezni in to v okviru velike ustanove Social Security. Predsednik Eisenhower tudi letos ponavlja isto, kar je predlagal lansko leto, da naj se namreč zavarovanje za slučaj bolezni izvede na podlagi privatnega zavarovanja, federalna blagajna pa bi bila garantinja v obliki podzavarovanja.
Ko gre za splošno zavarovanje za slučaj bolezni, naj bi to zavarovanje imelo ta cilj, da se zdravijo zlasti tisti sloji, ki imajo razmeroma nizke dohodke, visokih stroškov zdravljenja pa ne zmorejo. Eisenhower tega programa tudi letos noče pripoziiati in predlaga nekaj malenkostnega:
Federalna blagajna naj prispeva 28% v fond, ki naj raziskuje vzroke, pa išče {udi sredstva za pobijanje bolezni.
Za pet let naj da ta federalna blagajna na razpolago $250,000,-000 in to v namene, kakor gori omenjeno.
Federalna blagajna bo prispevala k stroškom, ki so nastali s cepivom in cepljenjem zopei' polio, kakor tudi, ko gre za zdravljenje duševno obolelih. To pa je tudi vse, kar predlaga Eisenhower.
Jugoslovanski ljudski balet
Delavec in atom
Centrala AFL-CIO prireja po deželi sestanke, na katerih sc razpravlja o posledicah, ki jih bo napravila atomska energija, kadar bo na razpolago privatni industriji. Končnega pregleda, kakšne bodo posledice tega koraka, seveda še ni. Delavstvo pa 36 zaveda pomena atomske ener-fjije v industriji in zahteva, da naj bo vsaj en zastopnik delavstva v komisiji za atomsko ener-,?ijo. Če naj bo atomska energi-ia na razpolago tudi privatni industriji, potem ne gre, da bi se te ugodnosti poslužils' le posamezne priviligirane kapitalistične družbe. Treba je misliti tudi na zaščito delovne moči, ki bo zaposlena pri uporabi atomske energija.



Slika kaže prizor iz predstave jugoslovanskega ljudskega balefa, ki nastopi prihodnjo nedeljo 19. februarja ob 7. zvečer v clevelandskem Music Hallu. Kakor vemo, so bile pokrajine, ki danes sestavljajo južni del Jugoslavije, mnogo stoletij pod vlado muslimanov ali Turkov, ki so pustili mnogo sledov v navadah in šegah prebivalstva. To se zrcali iz plesov kakor je gornji.
Niti zelo bogati niti zelo siromašni
"Kajne, da so vaši bogataši zelo bogati, vaši siromaki pa zelo siromašni?"
Takole ljudje že dolgo obtožujejo Ameriko. Resnica pa je precej drugačna. V Združenih državah se je razvil močan srednji sloj, v katerega spadamo skoraj vsi. ("Srednji stan" je v ameriškem smislu gospodarski, ne pa ustaljen družbeni razred.)
Rast srednjega sloja je bila hitra in dramatična. Od dni pi-eđ drugo svetovno vojno pa do danes so ročni delavci svoje dohodke potrojili, uradniki pa pdvoji-li. Stalno naraščanje mezd in plač je dvignilo nizke dohodke, davki pa so omejili visoke dohodke. Tako je srednji stan pridobival z obeh strani dohodninske lestvice.
Nič manj drarhatično pa ni dejstvo, da je število zaslužkar-jev, katerih dohodki znašajo manj kot 1,000 dolarjev na leto, padlo na tri milijone. V tej sku-
pini so mladi, neporočeni ljudje, ki delajo ob šolskih počitnicah, nomagači pri žetvi in delavci s postranskim zaslužkom. Za resnično siromašne imamo lahko saftio tako imenovane priložnostne delavce.
Strokojnjaki menijo, da gre za "eno izmed velikih socialnih revolucij v zgodovini." Pri tem navajajo številke, katere smo omenili tudi mi in dejstva, kakor n. pr., da stane zdaj vsaka delnica Ameriške telegrafske družbe okoli 180 dolarjev, da pa ima več kot en milijon Američanov, to je eden na vsakih 165, vsaj po eno delnico te družbe. Sličen položaj bomo zasledili tudi v pogledu delnic drugih velikihame-rišikih industrij.
Ker je ameriški ustroj svobodne podjetnosti dinamičen, napreden in produktiven ustroj, je posledica stalno naraščajoče bogastvo, katerega je deležno vedno več ljudi.
Common Council.
MANJ brezposelnih V OHIO
Zadnji teden je zap^^osilo za podporo radi brezposelnosti v Ohio 11.970 brezposelnih delavcev. Teden popreje je bilo takih prosilcev 13,604. Na splošno vzeto, koUko je bilo na spisku brezposelnih, ki dobivajo to podporo, pa se pokaže, da jih je bil v letu 3954 55,974, letos pa 58,351.
Politične iz Wa?hingtona
Republikanski senator Wil-1'am Knowland iz Californije, ki je vodja republikanske manjšine v senatu, je ves čas silil v Eisen-howerja, da naj pravočasno pove, ali kandidira ali ne. Know-land S3 je sedaj prijavil kot kandidat pri primarnih volitvah v Floridi in Minnesoti.
Če bi kandidiral Eisenhower, bi brez dvoma vlekel. Boj zoper njega bo težak. Znani Gallupov zavod v Princetonu je povprašal ameriške volilce, koga bi volili, če bi se volitve vršile sedaj. Med demokrati seveda vleče Stevenson, vendar se je kakih 28 odstotkov povprašanih izreklo za Eisenhowerja. Na splošno je razmerje kakor 61 odstotkov povprašanih, ki so se izjavili, da bo zmagal Eisenhower in je to njihova želja, proti 35 odstotkom, ki so prepričani, da bi zmagal Stevenson in je to tudi njihova želja. Po teh podatkih je Eisenhower v zadnjih tednih veliko pridobil med neodvisnimi.
STARŠI IN UČITELJI
V Ameriki obstoja Zveza staršev in učiteljev, ki naj s skupnim delovanjem pomaga do čim večjih šolskih uspehov, na tudi, da 36 odpravi, kar je graje vredno. Ta zveza bo dne 17. februarja praznovala 59 letnico svojega obstoja. Zanimiva obletnica za ameriško družabno življenje!
ZANIMIVO!
Pierre Poujade je ustanovitelj francoske politične stranke, ki se bojuje zoper davke. Poujade hčerka bivšega davčnega ravnajo poročen. Njegova žena ie telja.
ZNAMKE SE LE POVIŠAJO
Kongres v Washingtonu razpravlja o zakonskem predlogu, koliko naj bodo dražje poštne znamke. Ali se bodo znamke res podražile ali ne in to za navadno pošto, je veliko vprašanje. Smo pač pred volitvami . . . Oddelek tajništva za pošto za zračni promet pa je objavil svoj sklep, da bo dovolil povišanje poštne pristojbine za zračno pošto in to tri cente, brez ozira na to, kaj bo sklenil kongres. To povišanje bo dovoljeno za vse ameriške letalske proge.
NAJMANJ EN DOLAR NA URO
S 1. marcem stopi v veljavo nov federalni zakon, ki določa, da naj najnižja mezda na uro znese vsaj en dolar. Treba bo paziti, da se bo zakon res spoštoval. Federalno delavsko tajništvo je v ta namen ustanovilo 14 novih uradov.
ENAKOPRAVNOST
BTRAN 3
Janko N. Rogelj:
izobraŽevanje zelenca
(Nadaljevanje)
Štirje uradniki so bili iz Ohio,
trije iz Chicage, drugi iz drugih oiest in držav. Moja želja je bila da bi spoznal voditelje bratske organizacije ter mogoče tudi nekoč govoril žnjimi. Zaželel sem, da bi nekoč odšel iz E2ast Helene, ven v svet, morda v Chi-cago,^ še rajši v Cleveland, kjer je več slovenskega življenja. Ce-0 na misel mi je prihajalo, da ! bil nekoč društveni predsed-bi predsedoval, pa kaj . .
ubogi "greenhorn" boš misUl na ki si šele postal član društva v daljni Montani. Iz takih mest ot je Cleveland in Chicaga pri-Чајо možje, katere volijo v glavne odbore. Ob taki misli je nastajalo še večje in neutešeno otenje, da grem nekoč v Cleve-
v ameriško Ljubljano.
Izmed omenjenih glavnih uradnikov sem pozneje srečal vse, razven Bricelja in Gešel-a,
na konvenciji v Springfieldu,
•> leta 1918, kjer sem bil zapisnikar sedme redne konvenciji- a zapisnikarca je bila Justina om, v Ameriki rojena Sloven-a- Potem na tretji izredni ali ^žitveni konvenciji leta 1921 v Clevelandu, kjer smo bili štirji Pisnikarji, poleg mene še An-on J. Terbovec, Peter*Bernik in
Underwood.
^ številki lastnega me-Fr glasila SNPJ je urednik ko^ Kerže napisal več član-članek je o lastnem asi u, drugi članek pojasnuje,
aj so ustanovili svoje lastno - članek pripovedu-. nameravajo z lastnim du'^ četrti članek napove-Je, kaj bodo prinašali v glasilu članek je tako dober in Д . je takrat v meni pustil Izbrisljivo sled in novo vero v življenje v Ameriki.
in politika
jjj ^'no slišali do sedaj; ni-Jednota popolnoma nobene ® politiko. Zato pa naro-. ° Vsem društvom in članom,
J pošiljajo zadeve, katere ima-kolikor toliko zveze z Jedno-> naravnost Jednoti in nika-°r drugam. Opozarja se zlasti,
ne bo Jednote, njenega ^епа, društva in posameznikov ^ ačilo po političnih časopisih.
g ^^dnota se ne utika v prepri-З^За in mišljenja posameznih J, Kdor hoče kot oseba po-ocati svoja politična prepriča-
Izobraževanje zelenca je bilo v uspešnem zagonu. Prečitani članek je utrdil moje članstvo pri društvu, ker v društvu mi je bila zajamčena svoboda mišljenja in prepričanja, a Jednota me bo branila, če se me bo napadalo. O tem sem bil trdno prepričan, zato sem bil ponosen, da sem član tako dobre slovenske organizacije v Ameriki. Saj to je bila zdrava in pozdravljena smernica za organizacijo, ki si je oskrbela tako lepo ime, da je bila slovenska, da je bila narodna, da je pomagala v nezgodi ali ob smrti, in da je bila skupna in dobra za vse člane enakopravno.
Takrat sem čital v East Heleni "Glas Naroda" in "Glasilo" SNPJ .pozneje tudi "Glas Svobode" in "Clevelandsko Ameriko." Izobraževanje se je nadaljevalo. Postati sem hotel fraterna-list za vsako ceno, toda v East Heleni ni bilo dovolj razgledov in prilik. V začetku leta 1916 sem že resno mislil, da se preselim v Cleveland, Ohio.
Na dan 26. maja istega leta sem dospel v ameriško Ljubljano, v slovenski Cleveland.
Val narodnega dela me je takoj potegnil k uresničevanju in izražanju za idejo Slovenskega narodnega doma. Meseca decembra sem bil že izvoljen za direktorja SND. Tu se je pričelo pravo izobraževanje zelenca med preiskušenimi in delavnimi sa-morastniki, katerim je takrat načel jeval mladi slovenski zdravnik, doktor Frank J. Kern, ki je ljubil disciplino in tako ustvaril trden temelj za uresničitev Slovenskega narodnega doma v Clevelandu.
Tu sem tudi svobodno zadihal, nikdo več me ni klical z imenom "greenhorn." Nisem prišel v Cleveland iz New Yorka, ampak iz zapadnih ameriških držav. Od tam so prihajali v Cleveland že stari Amerikanci, ki so upali potovati tudi "po svetu," ko so prišli v Ameriko.
S prestopnim listom pridem k društvu "Vodnikov venec št. 147 SNPJ." Tu se mi je uresničila želja, da bi bil društveni predsednik. To se jo zgodilo v poznejših letih. Društvo me je poslalo na dve konvenciji, na obeh sem bil zapisnikar, kakor sem že prej omenil.
Cleveland postane moj novi dom.
Veleposestva v Braziliji
v ' pošilja svoja poročila ^■iftor hoče. A zapomnite si: kot a, ne kot član Jednote ali ^Štva. Zato pa ne smete v ta-! poročilih na politično časo-'sje nikdar omenjati Jednote ^^uštev ali članov. A ne samo Tudi napade na člane, oziro-g ^ brg^-tg opuščajte. Napadi ne 2^'jo bratstva pač pa sovraštvo.
pa: Jednotine zadeve ali r^stvene zadeve—Jednoti, za-Pa kamor kdo hoče.
olŽnost vsakega člana je, da ^_08tuje prepričanje svojega ^ ata prav tako kot svoje. Jed-^ a spoštuje prepričanje vsake-ђц Člana; zato bo vsakega, bra-a, kogar se bo napadalo, ravila pravijo, da smo vsi .^akopravni bratje s pravicami dolžnostmi. Ker smo raznih ^pričanj, smo morali ustanovi-Svoje glasilo, katero se ne uti-
v	Г*Г*СОТУ1Л.ТГ»?1гЛТГ
Rio de Janeiro,
Vsak dan privozijo v predmestja Ria, Sao Paola, Rosife in drugih velikih mest prašni kamioni s tovorom, ki ga pripeljejo 1000 do 2000 km daleč. Na kamionih beže kmečke družine iz vasi v mesta. Preseljevanje z veleposestev v mesto, iz zaostalih ali sušnih pokrajin v bolj razvite, se je razmahnilo tako, da skoraj vsak deseti Brazilec ne živi več v državi, v kateri se je rodil. V mestih, ki so središča industrializacije, zaslužijo kmetje brez zemlje, koloni in spolovinar-ji dva—ali celo trikrat več kakor prej, razen tega pa uživajo tudi zaščito delovne in socialne zakonodaje, o kateri brazilska vas še ničesar ne ve.
Sistem veleposesti, ki so ga upostavili Portugalci, ko so v začetku 16. stoletja odkrili in kolonizirali Brazilijo, se je ohranil do naših dni. Zemljo ima samo približno vsaka četrta družina na vasi. Nad 60% zemlje je v rokah veleposestnikov, ki je imajo po 500 in več hektarov. Posamezna veleposestva so prave majhne kraljevine. Šestin šestdeset veleposestev ima po 200,000 ha zemlje. Agrarno vprašanje v Braziliji pa ima svoje posebnosti. Tu je položaj drugačen kakor v gosto naseljenih deželah Daljnega Vzhoda, ker je Brazilija velika skoraj tako kakor vsa Evropa, prebivalcev pa ima komaj 57 milijonov.
"Kmetijstvo ognja"
V Braziliji imajo na prvi pogled čuden politični pojav. Najmočnejša politična stranka, tako imenovana ■ "Socialnodemokrat-ska stranka"—PSD zajema industrijsko meščanstvo iz mest ter veleposestnike iz najbolj zaostalih držav, če izvzamemo posamezne kraje z naprednejšim kmetijstvom in srednjo zemljiško posestjo so oblike življenja v Braziliji še anarhittične. Prometa ni, kmetje obdelujejo zemljo v glavnem samo z motiko, kolobar-jenja in gnojenja zemlje ne poznajo. Orno zemljo dobivajo s sečnjo in požiganjem gozdov. To metodo so podedovali od Indijancev. Ko zemljo na enem kraju izčrpajo, zažgo drugi del gozda. Znaten del njihove zemlje ostane neobdelan, kmetje nimajo dovolj presežkov za prodajo, ne vozil, da bi jih vozili v mesta.
At Last! Speed-Cooking With Controlled Heat!
G!
prepričanje posameznikov.
asilo je in bo za vse in ne samo
^ nekatere.
vsakem društvu imamo Iju-} ali one stranke. Če pošljete ^ruštveno poročilo na kak poli-časopis ,gotovo ne ustreže-® Vsem. Zato ga morate poslati na Jednotino glasilo. Zapomnite si torej: Ne Jed-^ °tie, ne njenega imena, ne dru-® in ne članov kot takih ne priobčevati v nobenem po-' ičnem časopisu, ampak samo v ^Gdnotinem glasilu. Glavni od-bo pazil na to in postavil ?^®d porotni odbor vsakega, dor se pregreši. Pravila so tu-aj, da se ravnamo po njih, ne da jih kršimo in vlečemo ^sak na svojo stran./^
Many of you have enjoynd the easy convenience and many savings of Rpecn-cnokmg "vi^ithout looking," in a pressure pan that gives you automatically controlled pressure, at your choice of 5, 10, or 15 lbs. But tno big news, today, is an electric pressure pan that adds automatically contnolled heat to its already familiar advantage of .selective pressure! There's never been anything like it, anywhere! This newest development means that now you can 'гУ. stew, braise and boil as well as pressure cook and can, all in this new completely different appliance. By sotting the heat control at 1?^ "^Srees, food can also be I'cpt serving-hot until needed. This new electric pan can be used anywhere, m the home or in cabins, trailers, cottages or on the patio. Simply plug it into any standard IIO-IZO volt AC outlet and you're ready to Prepare dozens of tempting dishes. Laura Wilson, of the Mirro Test Kitchen, has prepared this special "test recipe," to demonstrate how practical the full heat range of this newest electrical sensation really is. Try it yourself, see!
, Mcxican Scramble 2 lbs. round steak, cubed	1/4 teaspoon pepper ,
6 tbsps. onions, Chopped	2 No. 2 cans whole kernel
2 tbsps. green pepper, chopped	corn (drained)
4 tbsps. fat	2-1/2 cups tomato јшсе
2 tsps. salt	1 tsp. chili powder
1.	Plug in Mirro-Matic Electric Pressure Pan, set Thermo Heat Control at 300 , to brown meat, onion, and pepper ш "Ot f&t. Add salt and pepper- . .
2.	Add corn, tomato juice, and chili powder.	,,,,
3.	Cover and set Selective Pressure Control at "10"ч When Control jiggles change ^ncrmo Heat Control to "10". Cook 20 minutes.
4.	Disconnect pan. Reduce heat under faucet. Remove cover.
5.	Connect pan and set neat Control at 212°. Thicken gravy with 2 tbsps. cornstarch aissolved in 1/4 cup cold water. _
G. Reduce Heat Control setting to 175°, to keep Mexican Scramble serving-hot, without further cooking.
Zato so veleposestva dokaj zaprte skupnosti.
Monokulturne "fazende"
Drugačen je položaj v primorskem pasu in južnih delih dežele, kjer so se zakoreninila monb-kulturna veleposestva, tako imenovane "fazende." Tam je razen industrijske Brazilije tudi tista Brazilija, za katero je vedel svet že prej: Brazilija kot največji pridelovalec kave na svetu in drugi svetovni pridelovalec ka-kaoa, tretji sladkornega trsa in peti bombaža. Tu se je že vnel srdit spor med industrijo in zaostalo veleposestjo. Država je pod vodstvom pokojnega predsednika Vargasa prevzela kontrolo nad zunanjo trgovino in razpolaganjem z devizami od prodaje kave. Tako je začela prek čedalje večjega državnega proračuna prenašati narodni dohodek iz monokulturnega kmetijstva v sklade za izgradnjo panog težke industrije. Temu se je pridružilo še preseljevanje kmečkih delavcev v mesta, ker je delo na "fazendah" še primitivno, v glavnem ročno, mezde pa nizke. Težišče boja
Vsi voditelji brazilske države so zadnja leta poudarjali gospodarski in socialni problem, ki je nastal spričo stanja v kmetijstvu. Gospodarski problem je nastal spričo stanja v kmetijstvu. Gospodarski problem je nastal zato, keir zaostalo gospodarstvo ne more zagotoviti čedalje večjim mestnim središčem zadostne količine hrane, in ker monokultumo kmetijstvo na primorskih področjih ne more več nuditi dovolj deviz za nadaljevanje industrializacije in za uvoz hrane. V mesta prihajajoče množice se hitro navadijo jesti I kruh in uvoz pšenice razen uvoza petroleja najbolj bremeni zunanjo bilanco dežele. Vlade si prizadevajo olajšati položaj. Povečali so uvoz kmetijskega orodja in strojev, zlasti traktorjev, in vlada vzpodbuja pridelovanje žita. Od konca vojne se je pridelek povečal od 170,000 ton na blizu 800,000 ton in zdaj krije približno tretjino domače potrošnje. Vlada upa, da bo uredila vprašanje žita, čaka pa jo še težavnejše in na daljšo dobo raztegnjeno vprašanje socialnih odnosov na vasi.
Skrajna levica, komunisti in socialisti vidijo izhod v agrarni
reformi. Njihovo stališče pa je ostalo brez odmeva celo med kmečkimi množicami. Pokojni predsednik Vargas je imel drugačen splošen načrt o ureditvi tega vprašanja. Po njegovem mnenju bi morali sistematično kolonizirati Brazilijo, pri tem pa favorizirati srednjo posest, razvoj prometa ter izgradnjo silosov, klavnic in drugih naprav. Kar se tiče monokulturnih "fa-zend" v primorskih krajih in na Jugu, je menil, da bi agrarna reforma dez-organizirala pridelo-nje kave, sladkornega trsa, ka-kaoa, bombaža in drugih najvažnejših izvoznih pridelkov. Namesto agrarne reforme je predlagal, naj bi tudi na vasi uveljavili delovno in socialno zakonodajo, veljavno za delavce v mestih. Obvezne minimalne mezde in minimalni delovni dan, plačan letni dopust, prepoved otroškega dela, ugodnosti nosečim ženam in drugi ukrepi, ki jih je predlagal, naj bi odstranili pol-fevdalne ostanke in povečali kupno moč kmečkih množic. Hkrati bi podražitev delovne sile prisilila lastnike fazend, da bi modernizirali svojo proizvodnjo.
Vargasov osnutek zakona o uveljavljanju delovne in socialne zakonodaje na vasi, predložen lani aprila, še zmeraj čaka v Kongresu na glasovanje. Ta zakon bi povzročil temeljite spremembe na vasi, čeprav ga ne bi uveljavili povsem dosledno. Prizadeti bi bili lastniki fazend, katerih gospodarske pozicije je industrija že tako močno omajala. Največja bitka se bije zato v Braziliji okrog vprašanja, ali bo veleposestniško kmetijstvo potegnilo deželo nazaj, ali pa bodo zmagale nove sile, ki jih potiska v ospredje industrializacija.
ŠOLNINA
Janezek: "Kmalu mi ne bo več treba plačevati šolnine."
Oče: "Kako to? To bi bilo zelo razveseljivo."
Janezek: "Profesor mi je namreč rekel: 'Se ena taka domača naloga, pa lahko zahtevaš šolnino nazaj'."
RAJŠI SE JE POTIKAL PO DŽUNGLI
Neki 43-letni Malajec se je po štirih letih vrnil iz džungle v domačo vas. V džunglo je bil zbežal, ker ga je žena pretepala. Ženo je pozneje pičila strupena kača in šele po njeni smrti se je mož vrnil.
SOBE V NAJEM
Odda se eno ali dve sobi z vsemi udobnostmi. Si lahko kuhate in perete. V lepem kraju blizu busa. Pokličite IV 1-7005
HIŠA NAPRODAJ
ZELO DOBRE HIŠE — CENE ZMERNE
Zidan veneer bungalow s spalnicami: garaža za dva avta. V lepem kraju od E. 185 St. Hiša je vredna te cene $19,800.
NA OBISK V DOMOVINO?
POMOČ SORODNIKOM?
100 Ibs.
BELE MOKE	$9.75
Paket št. 1 $12.50 1 Paket št. 18 $21.75
10 lbs. sladkorja 1100 lbs. bele moke 10 lbs. riža Carolina) 22 lbs. sladlwrja
5 lbs. kave Santos ......
5 lbs. masti 5 lbs. špagetov 5 lbs. mila
11 lbs. riža Carolina 6 lbs. kave Santos
Paket St. 2 $16.50
5 lbs. kave Santos 10 lbs. sladkorja 10 lbs. riža Carolina 10 lbs. špagetov 10 lbs. masti 10 lbs. mila
NEMŠKI RADIO APARATI ............od $35.00 naprej
BICIKLI ............................od $38.00 naprej
DINARJI NAPRODAJ! Din 1000 la $1.50 DENARNA NAKAZILA
preko Narodne banke Jugoslavije po Din 600 xa $1
POTNIKI: Naša rojstna domovina je krasna. Kdo je ne bi rad obiskal? če ste namenjeni tja, se javite pri nas in preskrbeli vam bomo vsa potrebna dovoljenja ter mesto na ladji ali letalu.
BLED TRAVEL SERVICE®"!
Tel. EX 1-8787	Tel. EX 1-8787
Bungalow s 2 spalnicami; lepo razpredeljena hiša; ima "awning" iz aluminija, kot tudi zimska okna in mreže; preproge so vključene. Drugo nadstropje je insulirano. Na željo se dobi tudi pohištvo. Od Euclid Ave. v Euclidu. Cona samo $16,500.
Imamo še več drugih novih in starih hiš v lepih naselbinah.
Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 EAST 183th STREET KE 1-5030
Oglašajte v Enakopravnosti






- .4 .■Ачч.. .-Л-Лч-A'V.
RRE...BEWARE!
... smoking in bed! Don't do it - you'll live longer! Other good rules are; Don't use frayed electric cords - Don't use flammable cleaning fluids - Don't overload your wiring system - Don't let children play with matches - Clean out junk from attic and basement and Be careful with oil stoves!
SPARKY SAYS:
DON'T GIVE FIRE A PLACE TO START!
\ I ; . ,,
\ V, W! iii-A
rayou
r

doingi in February« 1946 ?
For the big things In your life, be ready with U. S. Savings Bonds
Maybe you were just out of the Army or Navy. Undoubtedly you were still counting red points and probably trying to tease an automobile salesman to sell you a new car. If you were like most Americana you were also buying U. S. Series E Savings Bonds.
And If you wore, this message Is for you.
Tfie Bonds you bought in February, 1946, mature (hit morUhJ That means that every $37.50you invested in Bonds then is worth today.
And here's more good newsl
Under the present Bond law the maturity period of Series E Bonds has been extended a full 10 years. There's nothing for you to sign—no visit to the bank required for you to take advantage of these extra earnings. Just hold on to your Bonds and let them go right on earning money for you. With the extended interest period, your Bonds can ear® up to 80% more than you originally paid. For example, that Bond that's valued at 550 today will be worth $67.34 in 1966—^ving you a net return of S29.84 over your original $37.50 investment
Few of us know exactly what we'll be doing in 1966. But you can count on this. The principal yo* put into Savings Bonds back in 1946, as well as your 1956 Bond investments, will continue to be safe—not subject to market fluctuations. And interest on your money will still be piling up for you at the steady average rate of 3%, cotripounded semiannuallyt
So to put your future on a sound financial basis,' hold on to your maturing Bonds—and invest in more where you bank or on the Payroll Saving: Plan where you work.
i The U. S. Government does not pay for this advertising. The Treaeury Dapartment Uianhs, '	for their patriotic donation, the Advertising Council and
ENAKOPRAVNOST
STRAN i
ENAKOPRAVNOST
MATIJA GORJAN
Jože Pahor
(nadaljevanje)
Prestala je in opazovala Matijo. Zadelo ga je. Hkrati se je dvignilo pred njegovimi očmi vse, kar koli je bilo v zvezi z Lambergerjem. Vse se je ta trenutek pokazalo v drugačni luči. Vrsta vprašanj se je oglasila.
"Ali mu je znano," je iskal, "al ve to Kissel?"
Trpko se je zasmejala.
"Ali ve ali ne, kaj meni to mar?"
Montanarus je bil prepričan, da ve, sicer bi ne bil tako poniževal Klare.
"Da si v boju z Lambergerjem, si dejala, to pomeni, da ga ne moreš pozabiti! Ljubiš ga..."
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
FAMILY of 5 needs 2 bedroom house. Western suburb. Rent to $100.
Call — FLeetwood 2-4980
YOUNG COUPLE, 3 children — Desire 5 or 6 room house to rent or sublease. Vicinity W. or N.W. Excellent references.
MAnsfield 6-5231
iU:AL ESTATE
ROOMING 'HOUSl? Will sacrifice for quick s: -e. Wonderful Evanston locatio... lii rooms rented, plus own ap^.rl i.ent. 1 block in N.W. Campus. Z .c Menl income. By owner .
GReenleaf 5-9186
NEW LENOX — 7-room house — Automatic oil heat, IV2 baths, shower in basement, double siding, storm windows - screens thruout, aluminum doors; corner lot 80x147; 2-car garage; 2 blocks to depot.
New Lennox 2821
DOWNERS GROVE — Beautiful brick 2 bedroom modern home. Like new. National fireplace Wall to wall carpeting, tile bath, kitchen, nook, full basement, storms-screens, IVž car garage, front drive. Priced at $20,000. By owndr.
Downers Grove 2935 M
FEMALE HELP WANTED
HOUSEKEEPER — Plain cook, and second girl. Stay. 3 priests. Catholic rectory. Park Ridge, by streetcar.
__TAlcott 3-4912
WOMAN capable of caring for 6 room apartment and light laundry on Monday, Wednesday and Friday.
Call — LOngbeach 1-7711
HOUSEKEEPER — To live in home and run like your own. 5Vi days. Stay. Age 30 - 50. Wife bedridden. $25 week.
GArden 2-3533
GENERAL HOUSEWORK - COOKING — Stay. Own room. Top salary. Permanent. 2 school age children. Winnetka home.
CEntral 6-0835
"Nikdar ga nisem!" mu je Klara viharno presekala besede.
"Ljubiš ga in zdaj ga zahtevaš zase, od tod ves vajin boj!"
"Ni res, le branim se!" se je uprla plemkinja. "Zdaj je on moralna luč in jaz sem blodnica. Ne smela bi stopiti na tla, kjer je on. Visoke cilje ima, jaz sem kamen na njegovi poti, senca na svetlem imenu. Izgubiti bi se morala daleč proč in vse bi bilo v redu. A sem tu in ostanem, njemu enaka, samo ponosnejša, tisočkrat ponosnejša kot on, ki hoče teptati žensko!"
"Zbrisala bi ga iz srca, kakor da ga nisi nikdar poznala! Ali ni zdaj mrtev zate?"
Klara se je glasno zasmejala,
"Odkrila sem ti neuslišano, nesrečno ljubezen in ti bi me rad utolažil! Ozdravil bi rad bolno srce! Ne smeši se, Matija! Pre-ponosna sem, da bi ga ljubila—"
"Prvi je bil!" ji je presekal besedo, da jo je osupnilo. Pre-bledela je, nato je še bolj vzvi-harila.
"Le eno zahtevam od njega, konča naj gonjo proti meni! Samo to in nič drugega!"
Montanarus je molčal. Klara je čakala njegove besede.
Točila mu je, a tudi sama je pila.
"Vem," je dejala počasi, "izpovedala sem se in ti me obsojaš!"
"Ne!" se je branil burno. "KTdo mi daje pravico, da bi te obsojal?"
"A če te pogledam, se mi zdi, kakor bi ti bila nož zasadila v
Chicago, ni.
BUSINESS OPPORTUNITY
BARBER SHOP —
2 chairs. Beverly Hills.
1715 W. 95th CEdarcrest 3-7667
GROCERY - DELICATESSEN — Income building. Available also new fixtures and equipment, living quarters, good location. Established over 40 years. Wonderful opportunity for ambitious couple. Call owner at
SPaulding 2-2999
GRILL — North. 12 stools. Days. Other interests. Shown by appointment.
SUnnyside 4-6243 or SUifinyside 4-9017
GROCERY — DELICATESSEN — Comer location. 4 room flat attached. Good income. No competition. Reasonable.
ALbany 2-8904
Vicnity Belmont and Broadway — GRILL — Busy spot. Seats 22. Good for couple.
Lincoln 9-8627
Women's Apparel Shop
$1,500 Can Put You In Business For Yourself With A
MODE-O-DAY APPAREL SHOP
Featuring California Fashion« at Popular Price«
Well established SHOP immediately available on South Side For Complete Information Aboul This Unique Opportunity Write MISS MARTIN
3423 W. 26th St.
Giving a full resume of your background
MALE HELP WANTED | MALE HELP WANTED
ENGINEERS
MECHANICAL AND INDUSTRIAL
Write
WARD M. JOHNSON, Personnel Manager
SANGAMO ELECTRIC CO.
SPRINGFIELD, ILL.
srce! Saj mi bo žal, ker sem govorila resnico! Lagala bi ti bila in tvoj obraz bi se razjasnil, žarel bi od sreče!"
Montanarus jo je pogledal, šalila se je. Stegnila je roko, segla mu s prstom pod brado ter mu skušala dvigniti obraz.
"Vsaj poglej me," je dejala, "morda bom videla v tvojih očeh, da si živel bolje kot jaz!"
"Jasna!"
"Ne, ne vprašam te po tvojem življenju! Kakor koli si živel, je zame brz pomena. Le tega nisem zmogla več, biti poleg tebe z lažjo v srcu! Glej, zdaj mi je lepše, veselejša sem!"
Vstala je in pripravila dvoje mizic, postrežnica je prinesla jedi. Montanarus je pogledal Klaro. Videl je, da je lepa in da ga gleda z očmi, ki je v njih ljubezen.
"Prvi pogled!" se je šalila. "Po dolgi, brezupni noči!"
"Sam ne vem, kako je z menoj," se je opravičeval resno. "Daleč sem od tu in pri tebi sem!"
Klara se je smehljala. "Glej čakala sem, da boš vstal in šel
"Vedno si se poigravala z menoj, kakor se danes," se je branil.
"Samo preizkušala sem te, ker si mi bil ljub od trenutka, ko sem te prvič srečala. Mar nisem imela prav, če nisem verjela tvojim besedam? Le dokazom bom verjela, sem dejala takrat. Nisem jih čakala, vedela sem, da si tako prihranim razočaranje!" •
Naslonila se je na divan in zrla skozi okno. Tema je že bila zunaj. Montanarus je videl, kako je Klaro premagovalo čustvo. Rahlo ji je položil roko na koleno, a ga je že isti trenutek zgrabila zadrega.
"Brrr!" se je naglo otresla plemkinja. "šibka sem, slabič, pa mislim, da sem silna!"
Vstala je, natočila si čašo in
naglo izpila. Nato je šla zapirat polokna.
Ko se je vračala, se je zaple-la in obstala.
"Ne bi smela pokusiti vina," je dejala ter si z roko zakrila oči. "Že čutim, kako me omamlja."
Nato je stresla z glavo, stisnila oči in gledala Montanaru-sa kakor iz dalje.
"Še te razločim," je dejala smehljaje se, "le moj nočeš biti!"
"Kaj hočeš s temi šalami?"
"Oprosti," se je opravičevala, "saj vidiš, kako je z menoj!"
Lahno se je začela zibati v pasu, rahlo je dvigala roke. Poma-lem se je začela prestopati. Montanarus jo je opazoval, popolnoma se je imela v oblasti. Bližala se mu je, odmikala in začela peti. Bila je plesna pesem, dasi je bilo Klarino petje bolj podobno izrazitemu govorjenju:
"Ko si dejal, da ljubiš me, kako bi ti verjela?
Kjer sla plameti, ljubezni ni— kako bi te objela?"
Ponovila je zadnji vrstici, približala se v plesu Montanarusu ter mu rahlo skušala dvigniti glavo. Spet je odplesala, dvignila gole roke in pripovedovala ž njimi.
"Glej, čas beži! Še ljubim te, ki takrat sem molčala. Ti dvomiš, misliš zdaj samo, kako sem te izdala!"
Ponovila je vso kitico, nagajivo, bližala se mu je z živahnimi kretnjami in z izzivajočimi pogledi. Montanarusu se je zdelo, da je njen ples zgovomejši kot njena pesem, če bi vso noč plesala, ne bi se je naveličal gledati. Klarino telo je bilo vedno mamljivejše, njene kretnje so vnemale, v igri ramen pod steklenim lestencem, v blesku zelene svile, ki se je prelivala s temno poltjo plesalke, je prežala čutnost.
Pela je tretjo kitico, strastno in bolno obenem:
1
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite:
IVanhoe 1-9382
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo ip podučno č+ivo priljubljene povesti
Saj ni res! Preden sonce vzšlo,
že najin dan temni.
V slovesa mrtvem ognju naj
spomin ljubezni najine zgori!"
Montanarus je vstal, v krvi mu je gorelo. Klara se mu je bližala in odmikala, njen ples je bil vedno strastnejši.
"Jasna!" je zaprosil Montanarus in je razprostrl roke.
Bilo je, kakor da ga ne čuje. Njeno telo pa je vabilo in klicalo.
Montanarus je stopil za njo in jo ujel. Klara se mu je vrgla na prsi, objela ga z vso silo okrog vratu in poljubila na ustne.
Pritisnil jo je k sebi in vrnil poljub. Potem jo je vzdignil in nesel v spalnico. V njegovih mi-šičastih rokah je bila kakor igračka.
15
Nove čete so prihajale v Ljubljano. Ostale so nekaj dni v mestu, da se odpočijejo in preskrbe s hrano, potem so odhajale s trumom in hrumom proti Postojni in dalje na bojišče. Ljubljana je bila čez noč pravo bojno taborišče. S četami je prispel tudi novi vrhovni poveljnik grof Salm in vse je kazalo, da se pripravljajo važni dogodki. Govorilo se je, da je treba še pred pričetkom jeseni odločno udariti, za kar so potrebne nove, sveže sile. Le tako dolgotrajna vojna odloči z enim mahom, sicer bodo žrtve vedno težje in uspeh sam vedno dvomijivejši. Da se stvari odločijo je bilo volje dovolj, ni pa bilo sredstev.
Eminenca Christophorus Raw-ber se je še vedno vbadal, da bi dosegel čim večjo pomoč kranjskega plemstva. Tudi njemu samemu se je zahotelo veselega vojaškega življenja, brez katerega rod Rawberjev ni mogel prebiti. Potreboval je vojnega plena, ker mu je razkošni dvor požiral ogromne vsote. Nič manj denarja ni požiralo tudi Rawberjevo diplomatsko življe-
nje. Gornji grad je bil prevelik v samoti sredi hribov, da bi tam vzdržal mož, vajen širokemu svetu in njegovim lepotam, mož v najlepših letih in vzgojen za svet ne za tišino molitev in nadzem-skih premišljevanj.
Toda uspeh je stari diplomat dosegel šele tedaj, ko je Galjard spretno izrabil uro. Ta je videl trdovratnost plen#tva, posebno malega, ki ni imelo od vojne nikake koristi, ampak le izgubo, zato je hotel mestu še nadalje ugotoviti naklonjenost vladarja, ki je bil kakor ustvarjen za večne denarne stiske. Računal je dobro. Namesto da požre deželna blagajna velike vsote, ki bi izginile največ v bisage višjega plemstva, so mesta poklonila cesarju lepo vsoto zlatnikov, ki je bila še vedno mnogo nižja kot bi se morala izplačati deželi. Zdaj je bilo tudi plemstvo primora-mo, da se pokloni vladarju z darovi, ki jih je Visočanstvo želelo.
Čisto na tihem je prišlo do sporazuma, da smejo plemstvo kakor tudi samostani pobirati davek za vojno z neverniki in sicer svobodneje kot doslej. Prej se je pobiral davek na glavo, zdaj se je smelo izterjevati poljubno. Ker je dežela ječala v stiskah in pomanjkanju in mno-gokateri tlačan ni ničesar več zmogel, je bilo dogovorjeno, da se pobira toliko več pri tistih, ki lahko plačajo. Tlačani, ki ničesar ne premorejo, bodo morali kot novinci na bojišče. Vzlic govoricam ni namreč nihče verjel, da bi se vojna odločila še pred jesenjo. Naravno, da si je plemstvo izgovorilo primerno plačilo za svoje delo: pridržali si bodo tem večjo vsoto, čimveč se jim bo posrečilo izterjati.
S prihodom čet v Ljubljano se je lahkoživje šele prav razbohotilo. O svetli gospodi, ki se je bila od vseh strani zbrala v tem bogatem mestu, se je že prej mnogo govorilo. V visokem spremstvu Maksimilijana I. so bili ljudje, o katerih krepostih so krožile
od ust do ust vedno nove zgodbe.
A dasi nekaterim visokim gostom nihče ni zameril njihovih veselih doživljajev in so v kratkem celo zasloveli kot junaki dneva, je lahkoživje naposled vendar zapljuskalo previsoko. Nenadno je odjeknilo po mestu, da se godijo stvari, ki se ne bi smele goditi.
(Dalje prihodnjič)
V blag spomin
ob 10. obetnici smrti našega ljubljenega soproga, očeta in starega očeta
Frank Bals
Preminul je dne 14. februarja 1946.
Dolgo let je že poteklo,
odkar si Ti zapustil nas,
črna zemlja Te pokriva,
a mi Te pogrešamo ves ta čas.
Zaman je žalost, tok solza, ker smrt je kruta, brez srca, kar vzame, več nazaj ne da.
Žalujoči:
theresa, soproga frank, william in theresa, otroci
frank, jerry, b08by, patricia, nancy in margaret, vnuki
Cleveland, Ohio, dne 14. feb. 1956.
EARN YOUIt WINGS IN IHB GROUND OBSERVER CORPSt


*

♦ * 'i


Be a plane spotter...protect our nation from threat of air attack
The oceans onre kept us safe frcnn air attack. But today 8 long range bombers make these waters seem like small lakes.
If war coin®s, we must assume the Kremlin will strike first with more than 1,000 heavy bombers, lb meet this threat, our Army, Navy and Air Poroe are now on 24-hour duty. But our radar screen may not be able to provide the all-important warning.
Your eyes md ears are needed to help detect hostile aircraft which may try to sneak through our defenses. You can do this job in the Ground Observer Corps as a civilian volunteer plane spotter.
Hundreds of thousands of patriotic men and women are already serving a few houra a week. Many more are needed. Earn your wings, do your part—you're really needed.
your ©ye on the %ky In thd
ground observer corps
JOIN TODAY—CONTACT CIVIL DEPKNSB Telephone Nunib#f Contributed • public ••rvlo* by
I Wake C/pf i Olarn C/pf Smook Ut»i
ENAKOPRAVNOST