GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM
ha/v naša
smučina
LETNIK 15	ŠTEVILKA	4	15.	APRIL	1976
Stenmark z Elanom svetovni prvak za 1.1975-76
Končane so letošnje predstave belega cirkusa. Najvišje odličje — kristalno krogljo, ki jo podeljuje Evian (francoska znamka mineralne vode) je odnesel mladi šved In-gemar Stenmark. Lani se mu je izmuznila za las. V Val Gardeni je pred štiridesettisoč glavo množico vročekrvnih Južnotirolcev izgubil odločilni dvoboj s Thonijem. Letos pa je zmagal s 40 točkami prednosti. Po njegovem letošnjem neuspehu na olimpijadi so se Italijani že veselili, da je zdaj konec z njegovo samozavestjo in hladnokrvnostjo in bo Thoniju ali Grosu spet uspelo zavzeti izgubljeni smučarski prestol. A so se ušteli. Stenmarka porazi niso omajali in zanesljivo je zmagal v svetovnem pokalu, tako v skupni uvrstitvi kot tudi v obeh disciplinah, kjer je nastopal — v slalomu in veleslalomu. Smuka ni vozil, kot sta to delala njegova zasledovalca Gros in Thoni in klujb slabim uvr-
to v slalomu in veleslalomu je dalo diplomo tudi naši uniline usmeritvi.
Ingemar je pri publiki zelo priljubljen. Sam samcat je v borbi s celimi štabi Italijanov, Avstrijcev, Švicarjev in Američanov. Zelo mlad je še, a izreden smučar, tih, skromen, fair. Postaja idol mladine — pa ne samo v svoji domovini Švedski.
Novinarje, strokovnjake, publiko in seveda konkurenčne firme bode v oči znamka smuči, s katerimi smuča Stenmark. Elan!
Medtem ko se novinarji skoro ne zmenijo za smuči tega ali onega asa, pa je pri intervjujih s Stenmarkom standardno vprašanje: »Zakaj ravno Elan?« »Zalo, ker so to dobre smuči!« odgovarja Ingemar. »Elan me je podprl takrat, ko me še nihče ni poznal. Z njihovimi smučmi sem bil vedno najbolj zadovoljen, čeprav sem preizkušal tu-
Zlat obesek z verižico in spominsko gravuro smo izročili Stenmarku ob prihodu v Evropo za zmago v svetovnem pokalu 1975/1976, ki jo Je dosegel z Elanovimi smučmi. Obesek je delo zlatarja Tineta Šrota, ki ga poznamo kot nekdanjega vrhunskega športnika
V	želji, da bi se vključilo čim večje število v Elanu zaposlenih delavk in delavcev v akcijo rekreativnega športa, bomo za leto 1976 izbrali najbolj vsestranskega športnika in športnico tako v pogledu udeležbe pri čim večjem številu panog, kakor tudi po doseganju rezultatov v posamezni panogi. Tekmuje se v panogah, ki so kot sekcije organizirane v sklopu sindikalnega športnega društva Elan in imajo tudi možnost organizacije tekmovanja za posameznike.
Tekmuje se v naslednjih panogah:
— alpsko smučanje
— tek na smučeh
—• jesenski kros
— veslanje (ca. 200 m)
— kegljanje
— balinanje
— šah
— namizni tenis,
— streljanje z zračno puško.
Pravico sodelovanja pri posameznih panogah ima vsak član kolektiva ELAN ne glede ali je član po-
10 točk več kot zmagovalcu turističnega razreda. Ostalim pa se določijo točke v obratnem vrstnem redu (od prvega proti zadnjemu). Začetniški razred se točkuje samostojno.
Tekmovalci za najbolj vsestranskega športnika bodo razporejeni glede na to ali se bodo udeležili vseh tekmovanj ali ne.
Tekmovanja za izbor vsestranskega športnika bodo organizirale izključno sekcije v sklopu SSD Elan in za posamezne panoge samostojno določajo pravila tekmovanja.
Upamo, da bomo na tak način vzbudili željo po sodelovanju na področju rekreacije tudi med tistimi, ki se do sedaj niso vključevali v življenje izven območja svojega delovnega mesta.
Do sedaj je bilo tekmovanje za izbor vsestranskega športnika v alpskem smučanju in toku na smučeh. Vrstni red po dveh panogah: ženske: Žerovnik 18 točk, Podlipec
14,	Košir T. 11, Vogelnik, Stepanian po 9, itd.
Vsestranski športniki
stitvam v smuku nabirala točke v kombinaciji. Ingemar pravi, da je /mage še posebno vesel prav zato, ker mu je uspela brez smuka.
Stenmarkova zmaga je obenem naša zmaga.
Tekmovalci s smučmi drugih firm imajo za slalom in veleslalom različne zmuči, razlikujejo se tako po obliki kot po dolžini, tudi za 10 cm. Elanovi raziskovalci pa so strnili prednosti veleslalomske in slalomske smuči v eno samo — tako se je rodila uniline smučka. Stenmarkove smuči za obe disciplini imajo enake mere in obliko. Njegovo zla-
di druge znamke.« Fant je dal težo svojim besedam s tem, da je lani odklonil vse silno vabljive ponudbe tujih smučarskih mogotcev. Ostal je naš, Elanov.
S takimi izjavami in s svojimi zmagami nam neprecenljivo veča ugled v svetu. Takega reklamnega agenta ne premore prav nobena druga tovarna smuči, pa naj ima še tako dognano in bogato reklamo.
Z nami vred se veseli tega edinstvenega uspeha celotna jugoslovanska javnost, saj je bil dosežen s smučmi naše proizvodnje, ki s tem posega v sam svetovni vrh kvalitete tovrstnega industrijskega izdelka.
samezne sekcije ali ne. Tako tekmovanje, ki bo šteto za izbor vsestranskega športnika, se organizira enkrat letno. Pri razpisu je to tudi posebej navedeno.
Način točkovanja:	zmagovalec
tekmovanja za izbor vsestranskega športnika postane tisti tekmovalec ali tekmovalka, ki zbere skupaj največje število točk. Ce bosta dva ali več tekmovalcev zbrala enako število točk je boljši tisti, ki je osvojil več prvih mest po posameznih tekmovanjih. Ce je tudi tam enak rezultat, potem odloča večje število drugih mest, nato tretjih itd.
Za osvojeno mesto v vsaki športni panogi dobi tekmovalec točke po naslednjem sistemu:
— zadnjeuvrščeni tekmovalec dobi
1 točko, predzadnji 2 točki in tako najprej po točko razlike vse do četrto uvrščenega,
— tretjeuvrščeni tekmovalec dobi
2 točki več od četrtouvrščenega,
— drugouvrščeni tekmovalec dobi
3 točke več od tretjeuvrščenega in
— zmagovalec dobi 4 točke več od drugouvrščenega tekmovalca.
Pri alpskem smučanju, kjer so tekmovalci razvrščeni v posamezne razrede, se tekmovalci na isti progi (turistični razred) razvrstijo po doseženem času ne glede na razred. Točkuje se potem po že znanem sistemu. Tekmovalni razred pa se točkuje tako, da zmagovalcu pripada
moški: Mulej T., Krivic Jože, Pretnar M. po 66 točk, Praprotnik, Hrovat po 63 točk, Mikič L., Kokalj po 62, Milatovič 61, Balant 60, Krivic Janez 57 itd.
Do sedaj uvrščenih v tem tekmovanju je 12 žensk in 89 moških.
ing. H. L.
NEVESPORT,
1976/10
Poleg fotografije Stenmarka z RC piše: »Elanovke so bile nekdaj znane smuči za turiste. Rezultati Inge-marja Stenmarka v svetovnem pokalu pa so dandanes spreobrnili neupravičeni slabi sloves Elana in sedaj velja mnenje, da je jugoslovanska firma sposobna sodelovati v bitki največjih firm na tem področju.
Ni pa si Elan samo naredil sloves s Stenmarkom; ampak ima tudi revolucionaren koncept smuči za različne tekme. Rojena je serija Uniline, ki vsebuje optimalne proporce različnih tipov smuči za tekmovanja. RC Impuls je vrhunska smučka serije Uniline in se je uveljavila na številnih tekmovanjih svetovnega nivoja. Je posebno primerna za ledene piste. MC Racing rabi Stenmark za trd sneg, a ne zmrznjen.«
V ZDA in Kanadi nam dobro kaze
Na glavah gostov so Elanove kape zamenjale kavbojske klobuke. Prvi od leve je g. Ole Nordin, eden od solastnikov firme Monark
POSLOVNI PARTNERJI IZ ZDA
IN KANADE V ELANU
Firma Monark, ki nas zastopa v Severni Ameriki in Kanadi v Bur-lingtonu in Beaconsfieldu za prodajo smuči, je te v preteklem letu predlagala, naj bi v 1976 organizirali obisk poslovnih partnerjev iz teh dveh držav v Elanu. Stroške naj bi si delili tako, da Monark prevzame prevozne (letalske stroške) od Ne\v Yorka do Ljubljane, vključno avtobusni prevoz od letališča do Bleda in nazaj, ter hotelske stroške na Bledu (nočnina in zajtrk). Ostale stroške naj bi prevzel Elan.
K organiziranju tega obiska nas je vodilo dvoje:
1. Zelja po povečanju prodaje naših smuči v ZDA in Kanadi, za kar obstajajo realne možnosti.
2. Slaba popidarnost naše marke, ne samo med potrošniki, anviak tudi med trgovci v ZDA in Kanadi.
V	vsako proizvodnjo je najprej treba vlagati in šele nato lahko pri-
čakujemo rezultate. Enako je s tržiščem. Vprašanje je le za kakšno obliko investicije se nekdo odlo i Z ozirom na možnosti in pričakovane efekte. Reklama v časopisju i2 v teh dveh državah izredno draga, izkušnje pa nam kažejo, da le stalna prisotnost takih akcij daje določene rezultate. Zato smo se odločili za cenejšo obliko, ki pa nam je v preteklih letih na drugih trgih (Švedska, Švica) dala v relativno
Med njimi je bil tudi g. CUf Taylor, ustanovitelj GLM metode smučanja in kreator GLM smuči
kratkem času več kot pričakovane efekte.
Tako smo se odločili za izvedbo predvidenega obiska poslovnih partnerjev iz ZDA in Kanade v času od i. do 13. marca letos. Grupo je sestavljalo 33 poslovnih partnerjev, od tega 15 tkzv. potnikov ali zastopnikov in 18 večjih trgovcev iz obeh držav. Pri tem se nehote vrine vprašanje, zakaj pa potniki? Potniška služba v teh dveh državah nima takšne oblike, kot smo jo vajeni pri nas ali v Evropi. Potniki ali bolje rečeno teritorialni zastopniki niso v delovnem razmerju pri firmi, ki jo zastopajo, ampak so to neke vrste svobodni poklici in za svoje delo prejemajo le določen (dogovorjeni ali pogodbeni) odstotek provizije na prodano blago. Ti zastopniki so običajno in večina tudi v našem primeru manjši trgovci (eno ali dve trgovini), ki poleg vodenja svoje maloprodajne trgovine prevzemajo še področna zastopstva za določene izdelke. Prav tako kot pri nas obi-
skujejo trgovce in se sami udeležujejo področnih sejmov, ki so zelo pomembni za prodajo določene vrste izdelkov, tudi zimsko-Športne upreme. Zanimivo je, da so skoro vsi ti potniki opremljeni s tkzv. avto-karavani (stanovanjskimi avtomobili), v katerih prenočujejo med potovanjem, uradujejo oz. prodajajo trgovcem in prevažajo svojo kolekcijo. Torej ti potniki ali zastopniki so za nas izrednega pomena in je treba najprej pridobiti le-te, da se bodo s srcem in dušo borili za boljši plasman naših izdelkov, zato pa nas morajo tudi dobro poznati. Ti naši zastopniki prodajajo naše smuči v svojih trgovinah na drobno in imajo tudi lastne servise za montažo in popravila. Eden izmed njih je celo lastnik manjšega smučarskega centra in izposojevalec smuči ter je v preteklem letu sam kupil za svoje potrebe 1500 parov naših GLM smuči.
Skupino je vodil direktor firme Monark v ZDA in Kanadi g. Ross Hamilton, ki ga že dobro poznamo, pomagala sta nam pa tudi solastnika firme Monark, Skandinavca g. Lars Bengtsson (naš stari poslovni prijatelj) in g. Ole Nordin.
Program obiska je bil zelo pester morda celo nekoliko prenatrpan. Kajti v petih dneh efektivnega bivanja pri nas smo želili naše poslovne partnerje čim bolj spoznati s tovarno samo, z našimi proizvodi in problematiko proizvodnje, od njih pa izvedeti čim več problematike iz njihovih trgov in kot rezul-
tat tega izvleči čim boljše zaključke in smernice za naše bodoče delo v ZDA in Kanadi. Ta dva trga se namreč močno razlikujeta po uporabnosti izdelka in po okusu od Evrope in se jima je treba v proizvodnji prilagajati, da bi tako dosegli čim boljše prodajne efekte.
Dan se je pričenjal za. naše goste Z jutranjo gimnastiko ob 7.30. Vodil jo je naš delavec v prodaji čolnov in smučarski učitelj tov. Sekovanič Janez. Ob 9. uri ,je bil odhod v tovarno Elan in je tako pričenjal delovni dan. Večino dopoldanskih ur smo prebili v tovarni. Zanimanje gostov za našo tovarno je bilo izredno in so z velikim zanimanjem spremljali vsa predavanja in razlage strokovnih delavcev IE, prodajnega sektorja in drugih, ki so nam pri tem pomagali. Zelo zanimiva je bila tema iz zgodovine Elana in naša samoupravna ureditev, ki jo je podal glavni direktor tov. Vojsk. Naš strokovni del programa sta popestrila tudi g. Hannes Marker, ki je v dveh urah predstaivil svoje izdelke in g. Clif Taylor z razlago metode učenja smučanja na GLM smučeh. Clif Taylor, ki je ustanovitelj metode poučevanja smučanja na kratkih smučeh in kreator GLM smuči, je obenem tudi naš indirektni sodelavec v ZDA, ker nastopa kot zastopnik firme Monark in nas je
obiskal v skupini zastopnikov. Njegovo prisotnost smo izkoristili tako, da je vsem nekaj povedal o svojih pogledih na smučanje, posebno o učenju začetnikov. Elan je drugi največji dobavitelj GLM smuči na trgu ZDA.
Strokovne debate so bile vsem navzočim v veliko korist, gostje so bili nadvse zadovoljni, ker so spoznali, da imajo resnega in sposobnega dobavitelja v Jugoslaviji. To jim je še posebej potrdil ogled proizvodnje smuči in čolnov, kjer so videli sodobno opremo, moderno tehnologijo in pridne delavce. Ta vtis so stalno poudarjali, tudi kasneje na sejmu v Las Vegasti. Za nas pa je bila to tudi dobra šola, ker smo slišali mnogo posebnosti, ki jih zahtevata ta dva trga in smo bili opozorjeni na nekatere pomanjkljivosti v naših proizvodih, ki jih moramo odpraviti. Iz tržnega področja smo dobili nekoliko jasnejšo sliko kaj se na teh trgih zahteva in kaj se da prodati. Kupce smo uspeli prepričati, da smo sposobni proizvajati tudi dobre — dražje smuči in pričakujemo v bodoče kvalitetni premik ivvzgor.
Kosilo je imelo ameriški značaj: sendvič, hienovka ali klobasa, kozarec piva i i kava iz našega obrala družbene prehrane.
(Nadaljevanje na 4. strani)
David Gorsach, nekdanji ameriški reprezentant v alpskem smučanju, je bil zmagovalec med njimi na tekmi v Kranjski gori. Poleg njega je bilo še vrsto dobrih smučarjev.
Gostje so z zanimanjem spremljali razlage in predavanja naših strokovnih delavcev in informacije o našem samoupravnem družbenem sistemu
V ZDA in Kanadi nam dobro kaze
(Nadaljevanje s 3. strani)
Popoldanske ure smo delno uporabili za individualne razgovore, kajti vsak je imel po nekaj vprašanj, s katerimi ni prišel do besede zaradi pomanjkanja časa, delno pa smo goste seznanili z našo okolico in zgodovino NOB. Obiskali smo Bled, grad na Bledu, kjer so nam odprli muzej, naš vodno testni center v Mostah, Muzej NOB v Begu-
njah. Posebno zanimivo je bilo, ker smo ta dan imeli v naši sredi tovariša Toneta Dežmana, narodnega heroja, ki je gostom prikazal trpljenje naših ljudi v Begunjah med vojno in vse umazanije fašističnega okupatorja, ter pomen in način bojevanja naših partizanskih enot. Tovariš Dežman se je odzval vabilu in nas je spremljal tudi nato v Kropo in je bil z našimi gosti tudi v večernih urah, ki so ga z zanimanjem poslušali ob pripovedovanju lastnih dogodkov in dogodkov ob raznih akcijah i’ času NOB.
Dva dni smo posvetili testiranju smuči na Voglu in v Kranjski gori. Med gosti so bili tudi izredno dobri smučarji, omenim naj g. David Gor-sach, ki je bil član ameriške reprezentance v alpskem smučanju. V Kranjski gori smo priredili celo tekmo v veleslalomu, ki je popestrila delo na snegu.
Navdušenje nad Elanom in Jugoslavijo je bilo izredno in nad vsakim pričakovanjem. Drugače so si predstavljali Elan in našo domov ino pred svojim prihodom k nam in zato je bilo njihovo presenečenje toliko večje. Ob odhodu so nam zatrjevali, da se bodo še vračali v Jugoslavijo kot turisti s svojimi družinami in znanci in da bodo storili vse za Elanov uspeh na teh dveh trgih.
Nekaj dni zatem sem potoval na sejem v Las Veg as, kjer je firma Monark razstavljala naše smuči. Vso skupino, ki je bila pri nas, sem ponovno srečal na tem sejmu. Obujanja spominov in pohval za Elan ni bilo konca. Sejem je pričel v petek, 19. marca, kamor sem prispel v večernih urah. Naslednji dan ko sem prišel na sejem, je že vsa javnost govorila o uspelem obisku v Elanu. Meni in g. Rossu Hamiltonu je ta skupina priredila poseben sprejem v nedeljo, 20. marca, po končanem sejmu. Zbrali so se vsi obiskovalci Elana z njihovimi družinami in prijatelji. G. David Gor-
sach je v svojem nagovoru predstavil vsem Elan in Jugoslavijo v samih superlativih in se je Elanu ponovno zahvalil za gostoljubnost in prijetno preživeli teden pri nas. Poleg tega pa je pozval vse prijatelje, naj poslovno sodelujejo z Elanom, ker je Elan perspektivna in dobra tovarna smuči. Navzoči so nato z burnimi vzkliki Elanu in Jugoslaviji pozdravili tople besede g. Gorsacha.
NOV OBRAČUNSKI SISTEM IN ZAVAROVANJE PLAČIL
1.	APRIL NE ZA SALO,
AMPAK ZARES
Dva zakona, ki ju je zvezna skupščina sprejela ob koncu leta 1975, sta predmet mnogih posvetovanj, seminarjev in člankov v dnevnem časopisju pa tudi na televizijskih zaslonih veliko razpravljajo o tem. Kaj so ti predpisi? Govorijo o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela in zavarovanje plačil. Oba zakona veljata že od 1. januarja 1976, z razliko, da se bo zakon o zavarovanju plačil praktično uporabljal od 1. aprila 1976.
Zdi se, da sc vse premalo zavedamo, kaj nam ti novi predpisi prinašajo, še prav posebno pa ne dajemo nobenega poudarka prvemu, t. j. zakonu o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka, saj smo trenutno vso pozornost namenili zakonu o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, čeprav sta oba zakona enakovredna in drug drugega dopolnjujeta.
Novi zakon ureja le ugotavljanje in obračunavanje celotnega dohodka. Za ugotavljanje in delitev dohodka se bomo do sprememb posluževali prejšnjega predpisa. Celotni dohodek po novih predpisih bo ugotovljen po plačani realizaciji, in sicer sc bo to prvič zgodilo 30. junija 1976. Do tega roka pa moramo opraviti nič koliko pripravljalnih del, ki nam bodo omogočila prehod na nov sistem, tako da bo letošnji prvi april postal dejansko pričetek kvalitativno in ne samo formalno spremenjenih odnosov, odnosov do dela, ki ga vsak posameznik opravlja. Novi sistem ostro in brez mož-
Obisk našega paviljona na sejmu je bil izreden. Zanimanje za Elan je bilo neprimerno večje kot v preteklem letu, isto velja za podana Opazili smo tudi, da zanimanje za dražje modele narašča. G. Gorsach pa se je zavzel za prodor smuči RC in MC <na ameriškem trgu.
če v kratkem analiziram pomen tega obiska v naši tovarni, potem lahko trdim, da je bil izrednega pomena za našo tovarno, imel pa je tudi določen političen odziv, kajti vsi obiskovalci gledajo danes na Ju-goslavijo in na našo družbeno ureditev drugače, kot so to spremljali popreje.
Kaj pa stroški? Elan je stal ta obisk 96.791.— din. Manjka še nekaj manjših računov in izgleda, da bomo ostali v okviru predvidene vsote 100.000.— din. če to primerjamo z reklamnimi oglasi v časopisju, lahko ugotavljamo, da je bila ta investicija dobro naložena, kajti 1 stran enkratnega oglasa v ameriški strokovni reviji Skiing ali reviji S ki stane 3.100.— JE, kar pomeni 55.707.— ditiarjev. Za vložena sredstva v ta obisk bi dobili torej vsega 2 oglasa skupno za ameriški in kanadski trg, kar je reklamno gledano popolnoma brezpomembno.
Pa še tole: V preteklem letu smo izvozili v ZDA in Kanado za približ-no 900.000.— $ smuči, v letu 1976 pa predvidevamo izvoz v višini 1,5 milj. dolarjev, seveda v kolikor bomo uspeli pravočasno izdobaviti vsa naročila. Zadnji rok za te kupce je 20. september iz Elana, pri tem pa ne smemo z roki omajati njiho\’ega zaupanja in dobre volje za prodajo naših izdelkov.
dipl. oec. Vinko Bogataj
nos ti opravičevanja sankcionira vsa. kršno malomarnost ali opustitev odgovornega ravnanja vsakega izmed nas, še prav posebno pa tistih delavcev, ki so pooblaščeni, da v našem imenu vzpostavljajo dolžniška ali upniška razmerja.
Novi sistem zahteva temeljitega študija predpisov in proučitev sedanje organizacije finačne službe. Dopolniti bomo morali splošne akte in jih uskladiti z zahtevami novih zakonov. Nov sistem zahteva popolno in brezhibno evidenco, ki bo imela za glavno nalogo ažurnost.
Od prvega aprila 1976 dalje bomo morali kot upniki ali kot dolžniki upoštevati v notranjem prometu določbe zakona o zavarovanju plačil. Kdo je dolžan in kdaj zagotoviti plačilo? Zavarovati mora plačilo vsakdo, ki uporablja družbena sredstva, to pa je dolžan storiti takoj, ko nastane dolžniško-upniško razmerje. Tukaj moramo razlikova-
ti: vzpostavitev in nastanek takega razmerja. Dolžniško upniško razmerje se vzpostavi s sklenitvijo pogodbe o dobavi blaga, nastane pa v trenutku, ko je dobavljeno blago sprejeto ali pa storitev opravljena. Upnik in dolžnik sta dolžna, da v času po vzpostavitvi in pred nastankom razmerja najprej izpolnita določila pogodbe, ki so glede dobavnih rokov, kvalitete, načina dobave odvisna izključno od volje pogodbenih strank. Ne moreta pa popolnoma po svoje določiti plačilnih pogojev. Tukaj zakon prepušča izbiro med naslednjimi možnostmi:
— plačilo vnaprej, ij. predno se blago prevzame,
— plačilo v desetih dneh po prevzemu blaga ali pa zavarovati plačilo z vrednostnimi papirji, ki so: ček, menica.
Glede zavarovanja plačil za investicije, tj. za nabavo novih strojev ali graditev objektov pa velja: da je treba naročene investicije plačati, oz. zagotoviti zanje plačilo, še preden nastane dolžniško-upniško razmerje.
Pri obravnavanju vrst plačilnih instrumentov smo že doslej poznali: ček, akreditiv in garancijo, novost je torej samo lastna menica, če lahko tako rečemo, ker zakon predpisuje posebno obliko menice. Menica ni nič drugega kakor vrednosti papir, ki ima to značilnost, da je vnovčljiva na določen dan, da se vnovči pri Službi družbenega knjigovodstva, kjer ima izdajatelj svoj žiro račun. Da nam bo menica pomenila več kakor dosedanji akceptni nalog, ne bomo dopustili, da nam bo ležala doma in čakala dneva dospelosti, nasprotno, poizkušali jo bomo čimprej vnovčiti ali kakor temu pravimo eskontirati, prenesli bomo pravice z menice na svoje upnike.
Poslovanje z menico ne trpi površnosti, menične pravde so hitre, temeljijo samo na menični listini in na dejstvih, ki nesporno izhajajo iz menice, sedaj ne bodo možni ugovori, kakor so se pojavljali do-sedaj pri mandatnih tožbah, ki so imele en sam namen: preteči mora čimveč časa med tožbo in sodbo ter med sodbo in izvršitvijo. Glede na dosedanje naše poslovne navade in finančno disciplino ima menica dokaj »nenavadne« lastnosti: Poslovanje z menico ne more biti približno, menica ne pozna zamud in ne popravkov, torej je poslovanje z njo pravo nasprotje temu, kar smo bili vajeni doslej.
Prav gotovo nas čaka pri doslednem izvajanju teh dveh zakonov veliko nalog pri praktičnem izvajanju omenjenih zakonskih določil. Omisliti si bomo morali potrebne evidence in sprejeti ukrepe, ki bodo vodili k rešitvi naloge, ne smemo Pa pozabiti, da obravnavana snov nima ustrezne potrditve v praksi, kar bo povzročilo največ težav, vendar v tem nimamo opravičila.
Pavel Koder
Proizvodnja 1., II. na planu Dosežena proizvodnja po enotah za mesec januar in februar 1976 v primerjavi s planom:			
	Po količini	Po vrednosti	Po času
št.	index	(DIS) indcx	index
1. Obrat smuči	108,5	106,0	103,7
2. Telovadno orodje		94,5	88,9
—• lesni oddelek:		86,1	84,0
- telovadno orodje		62,2	74,7
- lestve	103,1	102,4	93,5
— kovinski oddelek		108,1	92,7
— sedlarski oddelek		100,1	98,8
3. Obrat čolnov		104,4	100,5
— čolni	92,8	102,6	89,9
— ostalo		154,6	300,7
4. Skupaj TOZD SR		103,4	99,9
Z Amerikanci se je pomeril tudi naš direktor tov. Dolfe Vojsk, kjer se je dobro odrezal
O dohodku in zavarovanju plačil
Izvoljeni so novi predsedniki delavskih svetov OZD ELAN TOZD Šport, rekviziti TOZD Inštitut Svet skupnih služb
Majda Jamšek, dipl. oec. vodja priprave prodaje
Rajmund šiško, izmenski mojster strojna obdelava smuči
Marička Hrovat, dipl. ing. vodja »INDOK« službe
Avgust VVeithauser, ing. vodja plansko-analitske službe
»Bodeči ježa iz strojne
Vse premalo pišemo v glasilu »Naša smučina« o delu, uspehih in neuspehih, o medsebojnih odnosih in drugem življenju iz naših obratov in delavnic. To je stara ugotovitev, ki jo je izrekel tudi »Svet glasila« ob svojem letnem pregledu dala uredniškega odbora.
Odločili smo se, da vendarle začnemo na tem področju. Začeli smo v strojni delavnici obrata smuči v hali A. Drugič bomo nadaljevali v kantariji, nato v strojni v hali B, nadaljnji, lakirnici in končni obdelavi smuči. Vsak mesec v eni izmed naštetih. Seveda pridejo na vrsto tudi ostali obrati in oddelki v kovinski plastiki, sedlarski itd.
Na kratek razgovor smo prvič povabili tri delavce in delavke: Bergant Terezijo, Kolman Mat kota in Zupan Anico. Predno smo začeli z vprašanji, je nekdo od navzočih nevede dal ime naslovu te rubrike, ki jo bo tudi vseskozi nosila. Na vprašanje, zakaj smo ravno njega (njo) izbrali za razgovor, si je kar sam(a) obenem dal (a) odgovor, češ saj je vseeno, saj se že tako ali tako imenuje »bodeči jež« iz strojne. Hvala za primeren naslov!
»Kaj najraje berete v Naši smučini?«
Članke o gospodarjenju v podjetju in šport. Tretji pa je odgovoril, da jo sploh ne bere, ker nima špe-gel (očal). Pravijo, da jo radi berejo doma tudi člani družine. Nekateri od njih pričnejo z branjem od zadaj naprej, drugi od spredaj nazaj.
»In kaj po vašem manjka v Naši smučini?«
»Premalo piše o našem notranjem delu in življenju, biti bi morala bolj preprosta, dostopnejša in domača.«
»Kako ocenjujete novo organizacijo poslovanja in ali je prinesla kaj sprememb in če jih je, kakšne?«
»Boljše gre, dela je več in seveda tudi zaslužka.« Tretji pa je dejal, da zanj na njegovem delovnem mestu ni nič drugače, vedno ima dela dovolj in seveda tudi težav.
»Kako vpliva na boljše uspehe pri delu nagrajevanje po planu proizvodnje, ki se zdaj obračunava za vsako stroškovno mesto (delavnico) v smučariji za sebe?«
Kar v redu. Sicer je razlika v I zaslužku med meseci tudi do 400,00
dinarjev, toda do tega pride zaradi različnih tipov smuči v proizvodnji, zaradi slabšega materiala in s tem seveda več režijskih ur. Veliko pre-malo se pazi na pripravo materiala. Ali je že celo slabši nabavljen, še več pa je škode zaradi premajhne pazljivosti in površnosti pri obdelavi. Zaradi tega pravijo, da gre »gvišno« 1J4 plač v drva! (Primer: OKUMČ.-FENOL). Pri strojih je pa tako, da so kar naprej v popravilu, vendar se ne popravljajo tako kot bi bilo potrebno, da bi bilo manj zastojev. Predlagajo, da bi bil med njimi stalni remontni ključavničar in nagrajen po uspehu delavnice, potem bi pa bilo bolje, imel bi drugačen občutek do nujnosti popravil in večjega izkoristka strojev. Tako pa pošljejo na popravilo pač nekoga, ko pa gre enkrat zares, takrat pa se zadeva takoj uredi. »Mašina je kot ženska,« pravi ena od anketiranih, »ne trpi sile,« je še pripomnila.
»Kakšni pa so odnosi med izmenama?«
Pravijo, da vedno niso v redu, vsak gleda le nase, tudi izmenski mojstri večkrat zagovarjajo le svojo skupino in ni prave povezanosti in kontinuitete dela, kar kvarno vpliva na rezultate dela. Zgodi se, da kje drug drugemu celo nagajajo ali pa za sabo delovnega mesta ne pospravijo, tako da včasih na naslednji izmeni rabijo precej časa, da počistijo stroje in odpravijo navlako na delovnem mestu iz prejšnje izmene, predno lahko začenjajo z delom. Tudi materiali niso ob začetku dela ved)io pripravljeni, ali odpeljani polizdelki. Zgodi se celo, da drug drugemu jemljejo dere. Enostavno jo kdo razloži, da jo potem sam uporablja. Der vedno manjka, seveda, ko pa jih ima vsak toliko rezerviranih zase, napol naloženih. Trdimo, da bi jih bilo dovolj, če bi jih nalagali drugače. Se enkrat poudarjajo, da se pri lesu vse premalo šte-di, od vodje proizvodnje, mojstrov, do nas proizvajalcev. Ta odnos je treba spremeniti.
»Kakšen pa je odnos med vami proizvajalci in kontrolo?«
»Kdor maže — ta vozi,« je odgovorila ena izmed vprašanih. »Če
imaš boljše odnose, boljše shajaš.« To vendar ni pravo merilo pri ocenjevanju kvalitete izdelka ali polizdelka.
»Kako in koliko vam pomagajo tehnologi?«
Pravijo, da so premalo v delavnici. Večkrat ko bi jih najbolj rabili ni nikogar, ko pa nastane večji problem, pa lahko pridejo. Če bi bili več med nami, bi sproti skupaj lahko probleme odpravljali.
Zanimiv je odgovor enega od delavcev, ki pravi, če on pri delu zaradi kakšnega problema stoji, ni nikogar blizu, če pa kakšna delavnica stoji zaradi njegovega nepripravljenega polizdelka, vsi stoje nad njim. Naša mentaliteta je pač taka pravijo, da nismo vedno pošteni drug do drugega in samoiniciativni, pač pa smo bolj vajeni na komando in na ubogljivost. In če ni prave komande so posledice takoj tu.
»Kako je z delovno disciplino, ali bolje rečeno z organizacijo dela?«
Vsi so mnenja, da je delovna disciplina še premalo razvita, glede organizacije dela pa je tako, da je nekje boljša, drugje slabša in prav od te zavisi mnogo tudi delovna disciplina. Navedli so celo izmene, kjer je oboje zelo dobro, kar pa mnogo zavisi od vodje samega.
»Kaj pa pravite o odnosu delavcev, ki delajo na normo in v režiji?«
Mnenja so, da je režijskega kadra kljub osipu še vedno preveč. Nemalo je temu kriv sam naš sistem. (»Po jugoslovansko« op. ur.)
»Kako ocenjujete neposredno upravljanje v ,Elanu’. Najprej delo delovnih skupin, zborov itd.?«
Manjka samoiniciativnosti delovnih skupin, pravijo. Problematike je toliko, da se tri dni ne zgovori-mo. Sicer pa že tako »preveč sejemo
—	pa premalo raste«. Če se dobro dela, ni treba mnogo govorjenja in sestankov, menijo. In če stroji tečejo brez zastojev, prav tako ni potrebno dopoldan postajati in zato popoldan delati nadure. Veliko zavisi od dobrega vodenja delavnic. Nekateri mojstri se sicer zelo trudijo, pa nimajo takega uspeha kot drugi.«
»In za zaključek, ali menite, da smo v Elanu s Stenmarkom kaj pridobili?«
Prav gotovo! Stenmark je k našemu renomeju in prodaji smuči doprinesel svoje. To se vidi že iz rezultatov bilance za leto 1915 in to bo prav gotovo ugodno vplivalo na prodajo smuči tudi vnaprej.
Uredništvo pričakuje na gornji razgovor odziv tistih služb ali vodilnih delavcev, ki se v njem omenjajo. Vsekakor pa žali konstruktivno razpravo na strokovni ravni.
Prihodnjič pride »bodeči jež« v kantarijo!
KS.
Prvak Beneluxa
WARD ROISER VOZI IMPULS
Prvak Beneluxa za leto 1976
17 letni Ward Roiser iz Bergena na Nizozemskem je bil januarja leta 1974 komaj sedmi na prvenstvu Nizozemske v alpskem smučanju. Vozil je smuči Blizard. Kasneje je zamenjal smuči z Elanovimi (ima 4 pare impuls). Že v maju 1975 je po. stal klubski prvak, januarja 1976 pa že članski prvak Beneluxa. Tekmovanje je bilo v Labresse v Franciji.
Načrti krajevne skupnosti Begunje
(Iz srednjeročnega plana 1976—1980)
Krajevna skupnost Begunje je ena izmed 20 krajevnih skupnosti v občini Radovljica.
Krajevno skupnost Begunje sestavljajo in predstavljajo delovni ljudje, občani iz naslednjih vasi: Begunje, Poljče, Srednja vas, Zadnja vas, Zgoša, Zapuže, Dvorska vas, Slatna. Celotno območje krajevne skupnosti se razprostira na 3190 ha ali 31 km'.
Meje potekajo takole:
Na južni strani, v liniji vasi Mlaka in Peračica se začne vzhodna meja. Meji pa z občino Tržič vse naprej v tem podaljšku do severne točke. Tam se meja obrne nazaj proti zahodu in nato proti jugozahodu in meji z občino Jesenice. Ta meja poteka v nižini skoraj sredi Poljških »Blat« in se na stari cesti Podvin—Jesenice sreča z mejo KS Lesce in poteka nad vasjo Hlebce. Vzhodno od vasi Hlebce skrene meja proti jugozahodu, kjer se sreča z mejo KS Radovljica, tik nad ALC Lesce, nato poteka severno nad vasjo Nova vas, nato pri »Ledenici« krene proti jugu v malem ovinku in nato zopet proti vasi Zapužam, od tam se obrne proti jugu, na boku pri cesti Podvin—Zapuže skoraj do vasi Zg. Otok. Tam začne meja KS Mošnje, nato zaokrene nad vasjo proti severu v gozdove »Grofije«, se zopet izravna vzhodno in zaokrene pri stiku s KO Srednja vas proti jugu, kjer doseže mejo KS Brezje in meji z njo do občine Tržič.
Preko področja KS poteka cesta Tržič—Begunje—Žirovnica. Ta cesta je republiškega značaja (11/322) in je velikega pomena za povezavo omenjenih krajev. Ravno tako poteka preko teritorija KS tudi cesta III. reda — Podvin—Žirovnica. Zelo važna je tudi cesta na relaciji Begunje—Lesce.
Vse vasi v KS imajo precej dobro prometno povezavo z avtobusnim prometom. Poleg rednih avtobusnih prometnih zvez imajo delovni ljudje (delavci) tudi možnost prevoza na in z dela z avtobusi, ki so namenjeni prevozom delavcev na delo.
Nobene povezave pa nimajo ljudje in delavci iz Zadnje vasi, Srednje vasi, Slatne in vasi Mlaka. To pa zaradi preslabo urejene ceste, ki povezuje te vasi, odnosno ceste Begunje—Tržič. Modernizacija te ceste je več kot potrebna in tudi upravičena rekonstrukcije. Še posebej bi bila važna za ljudi na tem področju ta cesta, ker ti kraji niso imeli nobene druge povezave s svetom kot s cesto. Drugi kraji pa so imeli in še imajo možnost prevoza z vlakom, ta kraj pa tudi te možnosti nima.
Vse ostale ceste so občinskega, krajevnega in gozdnogospodarskega značaja.
Nekoč je bila značilnost tega področja kmetijstvo, turizem in obrt ter začetki tekstilne industrije, vse podeželskega značaja. Svoječasno je prednjačil turizem. Saj je znano, da je bil prvi hotel v Sloveniji prav na področju KS Begunje, to je v vasi Poljče. Tudi drugače je bil ta kraj znan po turističnih znamenitostih. V povojnem času pa se je na tem področju uveljavila industrija (Elan, Sukno, bolnica in TOZD kooperacija Radovljica — Delovišče Poljče).
V	kolikor govorimo o spremembi vasi Begunje, odnosno Zapuže in Zgoša z ozirom na razvoj teh dveh tovarn, lahko govorimo nasprotno o vasi Poljče, še bolj pa o vaseh Dvorska vas in vaseh v Podgori, ki niso doživele nobenega razvoja, razen nekaj stanovanjskih novogradenj.
Lahko bi rekli, da bi se vsekakor Begunje morale veliko bolj razviti,
spričo teh dveh tovarn in bolnice. Ker pa do pred par leti ni bilo niti urbanističnega načrta, se kraj ni mogel razvijati. Zato bi lahko iskali vzroke, kar pa nima smisla, pač pa naj bi bila naša skrb, da bi bil v bodoče omogočen razvoj na vseh poljih gospodarskega in družbenega ter kulturnega življenja.
Zato se je že pristopilo k urbanističnemu načrtovanju. Ta je dal možnost nekaj privatnih gradenj. S tem se je kraj oživel. Predvidelo se je tudi urbanistično naselje (poleg plomb) na Poddobravi. Nadalje se je rezerviralo področje Krpina za športno-rekreacijski turistični center in turističen predel doline Drage. Tudi rezervati pri bolnici, tovarni »ELAN« in »SUKNO« so predvideni za njihove bodoče potrebe in obstoj.
Predvideva se tudi razvoj kraja Podgora in to z novimi stanovanjskimi in počitniškimi hišami nad cesto. Seveda tudi kmečki turizem v sklopu cele KS.
Muzej je lepo vzorno urejen, saj je v letnih mesecih 700—1000 obiskovalcev dnevno. V letu 1975 je obiskalo do septembra muzej 42.664 evidentiranih obiskovalcev.
Tudi grad Kamen ima vedno več obiskovalcev. Spričo tolikemu številu obiskovalcev in turistov, bo nujno potrebno urediti avtobusno postajo, kar je z urbanističnim načrtom tudi predvideno. Zanj je izdelan tudi lokacijski in idejni načrt.
7, urbanističnim načrtom bi bilo vsekakor potrebno predvidevati še tudi druge komunalne objekte in objekte družbenega standarda, za katerega lahko trdimo, da se do sedaj ni razvijal. In sedaj smo na začetku tega dela.
Del Begunj, Zgoše, Zapuž ima tudi kanalizacijo, ki pa še ni do konca urejena, namreč, povezati jo bo treba k predvideni kanalizaciji v Radovljici in razširiti še k novim urbanističnim, odnosno zazidalnim načrtom.
Torej KS Begunje ima možnost razvoja, če ugotavljamo, da je na tem področju nekaj industrije, kar je zgodovinsko znano, da je nekoč zelo dobro uspeval turizem, da ima možnost razvoja kmetijstvo, kakor tudi obrt.
STANOVANJSKO
GOSPODARSTVO
Iz popisa leta 1971 je ugotovljeno, da je na območju KS 528 stanovanj s skupno površino 32.407 m2. Od tega je v družbeni lastnini 129 stanovanj s 5.271 m2. Na eno gospodinjstvo odpade 3,2 prebivalca. Vseh gospodinjstev pa je 551.
Na splošno so znana dejstva, da so družbena stanovanja slabo vzdrževana. Tudi okolica je zelo zanemarjena. Če za to vzdrževanje primanjkuje sredstev, naj bi se te stavbe prodale zainteresiranim.
Vsekakor pa na področju KS manjka prostorov za družbeno in kulturno delo. Z novo šolo bo preskrbljeno za otroško varstvo. Pri Šoli je treba urediti okolico in dovozno cesto.
V	Športno-rekreacijskem centru je poskrbljeno za otroško igrišče, pa tudi za odrasle je lepo urejena trim steza. Ni pa kopališča in drugih tovrstnih objektov.
Izdelati je treba urbanistični načrt »Poddobrave«, na katerem bo možna zazidava privatnih stanovanj in stanovanj za potrebe Elana in Subui. Obe ti OZD imata interes za izgradnjo stanovanj. Saj bi na ta način dobili stanovanja, ki bi bila bliže sami tovarni. S tem bi odpadli veliki stroški prevoza delavcev na delo in z dela.
Načrt (zazidalni) bi omogočil strnjeno enoto in obenem bi to bil tudi novi del v sklopu celega naselja. Takšno naselje ima možnosti tudi priključitve na kanalizacijo, elektriko itd., kar je velika prednost. Tudi nova šola je v neposredni bližini tega predvidenega naselja, kar omogoča otroško varstvo, celodnevno šolo itd. Zasebni interesenti pa že komaj čakajo, da se na tem terenu odpre lokacija. Torej možnost gradnje stanovanj.
Da je res nujno potrebno odpreti lokacijo »Poddobrava«, utemeljuje tudi dejstvo, da ljudje, prebivalci, ki so si pridobili srednjo, višjo ali visoko izobrazbo, so sedaj odhajali, ker ni bilo možnosti nastanitve v domačem kraju. Kraj sam je bil osiromašen za strokovnjake, za izobražence, ki bi lahko delali na strokovnem ali kulturnem polju, pa so odšli. Torej ta kraj ni bil prikrajšan samo zaradi odliva finančnih
Verjetno ljubitelji smučanja pri nas niso povsem zadovoljni z letošnjimi uvrstitvami našega smučarja št. 1 Bojana Križaja. Toda to le tisti, ki ne poznajo dobro smučarskega »cirkusa« na snegu. Reči moramo, da smo i'es pričakovali od mladega Tržičana po tihem več, toda obenem se zavedamo, pred kakšno težko psihološko odločitev smo s tem postavili našega edinega vrhunskega smučarja v morju tekmovalcev iz drugih držav, ki imajo dovolj izbire. Pri njih če ne uspe eden, uspe drugi. Seveda moramo pri tem izuzeti nekatere izjeme na samem vrhu (Stenmark, Gros, Thoni), ki so standardno med prvimi. Končno pa je Bojan dokazal, da je praktično pred vsemi Avstrijci in še mnogimi drugimi, ki v alpskem smučanju nekaj pomenijo, čeprav si v svetovnem pokalu lestvice ni zboljšal. Premalo ima šc izkušenj, sigurnost ga še večkrat izda, to pa je v takih okoliščinah zanj prevelika obremenitev. Morda bo kazalo spremeniti taktiko in se bolj posvetiti evropskemu pokalu?
Nekaj zelo dobrih uvrstitev pa je Bojan v pretekli sezoni le imel in prav je, da jih tukaj omenimo, če jih že drugje ne, ali pa zelo malo. Ne kritizirajmo ga, za tisto, kar je
sredstev, ampak je moral pretrpeti še večje zlo — emigracijo izobražencev.
SAMOPRISPEVEK
KS Begunje se je odločila na zboru občanov sredi marca, da pristopi k izvedbi referenduma. Zajemal bi vsa naselja v KS Begunje, vendar z različnimi programi in 2 % prispevno stopnjo.
S temi sredstvi se namerava asfaltirati krajevne ceste in urediti kanalizacijo. Po uspešno izvedenem referendumu bi nastale še druge odprte možnosti pridobivanja sredstev.
S strani OZD Elan bo vsekakor potrebna soudeležba in pomoč za izvedbo programa, ker je podjetje v sestavi krajevne skupnosti Begunje.
Podrobneje vas bomo o tem obvestili v Internih informacijah, saj je pri nas zaposlenih veliko število občanov iz tega področja in prav njihov prispevek lahko dosti pripomore k uspešnosti akcije.
bilo slabo, raje ga pohvalimo za listo, kar je bilo dobro.
UVRSTITVE ZA:
Svetovni pokal
		Mesto
Madona di Camp	VSL	42
Kiitzbuchel	SL	17
Aspen	VSL	19
St. Anna	VSL	12
evropski pokal		
		Mesto
Flainc	SL	35
Trbiž	VSL	26
Sella Nevea	VSL	3
Elm	VSL	4
FIS tekme		
Livigno	VSL	7
Colle Isarco	VSL	5
Soriška pl.	SL	3
Lengenwag	SL	10
H. Mountains	SL.	18
Poleg tega je osvojil odlično 18. mesto v veleslalomu na Olimpijadi. Tudi v slalomu smo pričakovali od njega dobro uvrstitev, saj je bil Križaj psihično solidno pripravljen, vendar je nesrečno zapel s smučko v vratiča in padel.
Seveda želimo Bojanu Križaju v prihodnji sezoni več sreče in kakšno točko tudi v svetovnem pokalu.
I.	M.
Predstavniki trgovinskih zbornic iz vse Jugoslavije so si ogledali Elan
Bojan Križaj pod drobnogledom
Imamo (ne)prijatelje!
V	spodnjem prispevku srečamo oboje. Podpisani g. Thomas iz redakcije »ŠPORT + MODE«, ki je bil mimogrede povedano na naši pro. slavi 30-letnice, je že sam namesto nas odgovoril založniku lista »Die Welt« in s tem avtorju članka »Stenmark sc izogiba (denarju) dobičku« gospodu Werner Rudiju, ki je očitno sovražno razpoložen na-pram nam, kaj pravzaprav Elan pomeni na svetovnem tržišču smuči.
G. Thomasu se je že samemu uprlo blatenje našega podjetja. Takih in podobnih napisanih člankov in izgovorjenih izjav je bilo vse polno že na olimpiadi v Innsbrucku, tako da so jih naši predstavniki komaj še prenašali. Bilo pa je seveda tudi dosti objektivnih ocen o pomenu Elana v svetovnem merilu proizvodnje smuči s strani naših prijateljev.
V	nadaljevanju berite original in prevod dopisa:
DIE INTERNATIONALE FACKZEITSCIIMFT FOR OEN SPOBTfACHI
ŠPORT1 MODE • 6700 VVIESRAOfN • VVILHELMSTRA&SE 42 • POSTF. 2279
Axel Springer Verlag DIE WELT Chefredaktion Kaiser-Wilhclm-Str. I
2ooo Hamburg 36
DnUCK. UNO VLHLAGSIIAU3 CHMIEIORZ 0200 VVIKSBADEN WIIHELMSTRASSE 42
POSTFACM 2279 TELCrON (0 II 31) 3 BI 71 TUEX 04-111 0<l
OANKVERBINDUNG: CPORT4-MOOE ORUCK- ONO VEIILAGSHAUS CMMIELORZ nAYEniSCHE VERCINSOANK.
FTM KONTO NH 4 i0» TOO
BANK FCJR GrMEINVVIRTSCHAFT A'«
62 WICSOADEN, KONTO Nl<. 101110») POST9CMECKKONTO: FFM. tli 39* V
TAQ 26. 3. 1976 Ih/m z
Solir gcohrlo HcrrenI
Am 16. 3. brocliten Sie im Sportteil unter der Uberschrift "Stenmark Itiuft dem Gowinn davon" cine Glosse, die slcli in iliror Art nett Iiest und nur durch cinen Satz offenbart, dafl der Autor (Werner Rudi) bar jeglicher Kenntnis auf dem Ski— sport-Sektor ist (und das dUrfte bui der WELT nicht passieren) -
"Dabei sind diese Skier exotisclie Latten aus Jugoslawien/ die im ganzen Ski-Zi rkus niemand ftihrt."
Fachleute kiJnnen darUber nur grinsen, Sie nichtl Denn die jugoslavvische Firma, die diese "exotischen Latten" produziert, heiBt ELAN und gehtirt heute zu den grtfftten Ski-Produzenten auf dem Weltmarkt. ELAN ist Mitglied des jugoslavvischcri, tschechischen, schwedischen und deutschen Ski-Pools. Die deutsche Nationalmann-schaft ftihrt u.a. ELAN's "oxotische Bretter". Noch mehr?
Soweit zur Information von Laien auf diesem Gebiet. Uns, aus dem Fach, hat's gewurmt,
Mit freundlichen GrUflon jport+moae
držala. Domače društvo pa je ob krasnem vremenu poskrbelo še za primerno reklamo tovarne ELAN: Pri štartu in cilju so bili obešeni ELAN-trakovi, tekmovalci so vozili s štartnimi številkami od ELANA in tud; trakove za vratca smo imeli sposojene od ELANA. Največ pozornosti je seveda zbudil dvojezični trak za cilj. Tudi športno smo se odlično odrezali: 2 tekmovalca našega društva sta si osvojila naslov Rožanskega prvaka z Elanovimi smučmi. Gabriel Lojzi, ki je vozil s predlanskimi smučmi, je postal že drugič rožanski prvak in bil v splošnem zaporedju med koroško elito šesti. Pri dekletih pa je tokrat presenetljivo zmagala z odlično vožnjo študentka medicine, naša Mošic Trudi in tako prvič premagala štirikratno rožansko prvakinjo Štefanijo Male. Pri društvenih prvenstvih,
osem dni poprej, ko je bilo nad 80 smučarjev našega društva na štartu, pa je zmagala štefi pred Trudi.
7. marca je Stefi tekmovala v Selah za pokal Košute, kjer je ponovno pokozala z drugim mestom v slalomu njeno kvaliteto. O Štefaniji Malle, ki zdaj že več let uspešno vozi z ELAN-smučmi, je treba še povedati, da je v letošnji sezoni žela že več uspehov in imela vrhu tega kot smučarska učiteljica precej smučarskih tečajev.
Sploh je opazovati pri naših žičnicah, da vozi vedno več smučarjev z ELAN-smučmi, posebno iz našega društva. Povedati bi bilo še treba, da razen smučarjev iz dvojezičnega ozemlja na žalost skoraj ni videti ELANOVK. Upajmo, da se nam posreči dati tudi še drugim v tej smeri dobrih »impulzov«.
Rožani
PRIKAZ PRESEGANJA NORM
Thomas
preseg. norme
OFFIZIELIES ORGAN OES VER0ANDES DEUTSCMER SP0RTGE3CMAFTE E V. IN DER HAUPTOEMEINSCMAFT DCS EINZEIHANO
Spoštovani gospodje!
V	športnem delu vašega časopisa ste 16. 3. 76. objavili članek, ki se Po svoji vsebini lahko bere, pač pa samo po enem stavku da vedeti, da je njegov avtor (Werner Rudi) popoln nevednež na področju smuči (to se časopisu kot »Die Welt« ne bi smelo zgoditi).
»Pri tem so smuči eksotični krajniki iz Jugoslavije, katerih nihče v celem smučarskem cirkusu ne vozi.«
Strokovnjaiki sc nad tem lahko samo zgražajo. Vi ne! Ker se to isto jugoslovansko podjetje, ki proizva-
ja »eksotične krajnike«, imenuje ELAN in spada danes k največjim proizvajalcem »uniči na svetovnem trgu.
ELAN je včlanjen v jugoslovanski, češki, švedski in nemški Ski-pool.
Nemška reprezentanca med drugimi vozi tudi »eksotične krajnike«. Še več?
Toliko v informacijo od laikov na tem področju. Nas, strokovnjake iz tega področja je zmrazilo.
S prijateljskimi pozdravi
ŠPORT + MODE Thomas
Koroški Slovenci so aktivni smučarji
POROČILO O SMUČARSKEM
TEKMOVANJU
NA ŠENTJANŠKIH RUTAH
29. februarja 1976 je naše društvo priredilo »5. Rožansko prvenstvo« v obliki veleslaloma, ki je bilo razpisano za vsa koroška društva (landes-verbandsoffen). Ker je bil termin zelo ugoden — na ta dan ni bilo
nikjer na Koroškem večjih tekmovanj — se je javilo nad 160 smučarjev iz cele Koroške, da se pomerijo z Rožani. Tako je bila zastopana skoraj vsa koroška elita, razen teh, ki so bili na FIS-tekmovanjih za svetovni pokal.
Hanzi Gabriel je postavil 43 vratič v progo, ki je do zadnjega dobro
47
46
45
40
39
dejavnost
38
tel. orodje
37
povpr. vseh dej
36
smuci
35
33
32
31
30
29
januar 76
februar 76
povprečje
Največja umetna proga na svetu
Prvi umetni sneg so izdelali leta 1956 v Ameriki in Kanadi. Zelo hitro se je razvila izdelava umetnega snega v zahodnem delu Amerike in nato v smučarskem centru Ro-cheuses. Danes je že nekaj sto naprav v pogonu. V Evropi so leta 1966 pričeli z izdelavo umetnega snega, vendar v manjših razsežnostih.
Največjo umetno progo na svetu pa so sedaj izgradili v smučarskem centru Flaine v Visokih Samojih v Franciji. Umetno so izdelali 2800 m dolgo smučarsko progo s 600 m vi-
šinske razlike in jo opremili z visokotlačnimi cevmi za izdelavo umetnega snega. Projekt je izdelal North american engineering po kanadskem sistemu Snotrol.
Naprava obsega pogonsko postrojenje; vodna črpalka s 500 KM, 5 kom zračnih kompresorjev z moč. jo 300 KM in cevovode za vodo — pratner 150 mm in cevovode za zrak, premera 200 mm.
Proga ima štart na nadmorski višini 2200 m in oilj na višini 1600 m. Dolžina proge je 2800 m, s povpreč-
Mednarodna zveza za. boj proti raku — ki zdruiuje strokovna in laična društva ter rudi ustanove, katerih dejavnost je posvečena problemom te bolezni — je te pred leti dala pobudo, da naj bi v vseh deželah po svetu en teden v letu proglasili za »Teden boja proti rakw<, nosilci in organizatorji akcij pa naj bi bila predvsem društva za boj proti raku. V Jugoslaviji smo vsako leto prvi teden v marcu izbrali za Teden boja proti raku, program in obelelje tega Tedna pa mu dajejo društva za boj proti raku. Namen Tedna je predvsem spomniti javnost na probleme in potrebe boja proti rakavim boleznim in jo pridobiti za pomoč zdravstveni službi pri reševanju teh problemov. Potrebe namreč tudi pri nas daleč presegajo obseg ter zmogljivosti zdravstvene službe same. Rak je — kot bolezen današnjega časa — splošen družbeni problem, zadeva posameznike, družine in vse družbene de■ javnike, ne le zdravstvo.
no širino 50 m. Celotna proga ima 50 priključkov za vodo in zrak. Sistem je razdeljen na 5 sekcij po 10 topov, ki lahko delajo umetni sneg istočasno. Pri tej razporeditvi topov zasnežijo celotno progo v štirih do petih dneh s 30 cm snega. Umetni sneg delajo preko noči, podnevi pa pripravljajo vse potrebno. Sistem je v celoti avtomatiziran in zaposluje samo dve delavca. Eden je na pogonski postaji, drugi pa na terenu v posebni ogrevani kabini, ki kontrolira in regulira snežne topove
med sneženjem. Umetni sneg delajo lahko 6 mesecev, od 15. oktobra do
15.	maja.
Cena naprave je 4 milijone FF ali 16 milijonov ND. Za umetno progo so porabili 1,5 milij. FF ali 6 milij. ND. Poleg umetne proge so zgradili krožno kabinsko žičnico za 4 osebe za 6 milij. FF ali 24 milijonov ND. Torej vse skupaj 46 milijonov ND. To je vsekakor precej velika vsota za Filaine, ki ima približno 3000 postelj.
dipl. ing. Joco Balant
Boj proti raku pomeni izkoristiti vsa sodobna dognanja medicinske znanosti na področju preprečava-nja, odkrivanja, ugotavljanja in zdravljenja raka ter tudi na področju rehabilitacije in druge oskrbe rakavih bolnikov. Namen teh prizadevanj je znižati število zbolelih, zvišati število ozdravelih, da bi bolnike, bodisi ozdravljene ali le začasno zazdravljene čim bolj uspešno rehabilitirali telesno, duševno in socialno, ter ne nazadnje, zagotoviti bolnikom z napredovalo boleznijo ustrezno medicinsko oskrbo in vso potrebno drugo nego.
Da bi bil boj proti raku uspešen na vseh naštetih področjih, sta sodelovanje in pomoč ljudstva zdravstveni službi nujno potrebna. To bomo dosegli le z ustrezno zdravstveno vzgojo prebivalstva, ko bodo ljudje razumeli značaj raka, ko bodo vedeli, v koliko in in kakšen način se ga je moč obvarovati, ko bodo vedeli, da je bolezen po večini moč ozdraviti, če je zgodaj odkrita
in zdravljena, ter da je moč preprečiti ali olajšati mnoge njene nevšeč-ne posledice. Teden hoja proti raku ima predvsem zdravstveno vzgojni značaj, ni pa namenjen samo občanom, marveč vsem družbenim organom in organizacijam, ki jih zadeva vprašanje raka.
Ce začnemo pri možnostih, ki jih imamo za preprečevanje zbolevanja za rakom, gre predvsem za odstranjevanje že znanih, traka povzroču-jočih ali pospešujočih dejavnikov iz našega življenjskega in delovnega okolja, oziroma za varstvo človeka pred njimi.
Po ocenah mnogih znanstvenikov bi bilo moč preprečiti pretežno število rakov, če bi uspeli odstraniti ali preprečiti škodljivi vpliv kancerogenih dejavnikov, ki so prisotni v onesnaženem ozračju, prehrambenih artiklih, pri proizvodnih postopkih v industrijskih obratih in še drugod, ali pa se jim izpostavlja človek sam s svojimi razvadami, kot je npr. kajenje cigaret. Očitno sodi ta vidik boja proti raku med prizadevanja proti onesnaževanju človekovega okolja; zadeva pa zakonodajo, higiensko-tehnične ukrepe in ustrezen nadzor v obratih ter še druge poklicane družbene dejavnike.
Več kot polovico rakov bi se dalo danes že odkriti v zgodnjem stajiju razvoja — .tedaj, ko jih je Se možno ozdraviti. Da pride danes le ena tretjina takih bolnikov na zdravljenje, je razlogov več. Pred-vsem gre za splošno brezbrižnost ljudi do svojega zdravja, zlasti do ne posebno hudih in neznačilnih bolezenskih tegob, s katerimi se prav začetni rak najpogosteje oglaša, po drugi strani pa tudi pretiran strah pred to boleznijo zadržuje bolnike, da bi šli pravočasno k zdravniku. Zato je bil zelo umesten poziv dr. Pierra Denoixa, predsednika Mednarodne unije za boj proti raku, na zadnjem mednarodnem kancerološkem kongresu v Firen-
Svetovni dan zdravja (SZD), 7. april, je vsako leto spomin na obletnico, ko je pričela veljati ustav, na listina Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Namen SZD je zbuditi zanimanje javnosti za določeno nalogo, ki je pomembna za zdravje vsega človeštva.
Prirejanje SZD organizirajo navadno državne ali pokrajinske zdravstvene službe. Pri tem sodelujejo društva združenih narodov, mednarodne organizacije, družbene organizacije, razna društva, šolstvo idr. Da bi delo potekalo koordinirano, ga je treba pravilno usklajevati, za kar naj praviloma poskrbe zdravstveni organi.
Letošnji Svetovni dan zdravja ima predvsem namen:
— seznaniti prebivalstvo z zdravstvenimi problemi v zvezi z varstvom vida in oči;
— opozoriti starše in osebe odgovorne za vzgojo otrok in mladine v vzgojnovarstvenih zavodih, šolah, internatih, počitniških kolonijah itd. na osnovna pravila glede higiene očesa in vida, preprečevanja in odkrivanja motenj vida in bolezni očes, kar pomeni enega izmed osnovnih pogojev za zdrav telesni in duševni razvoj, napredek ter storilnost mladega človeka;
— informirati in spodbuditi pedagoške delavce, da v okviru zdravstvene vzgoje v šolah, kakor tudi drugih predmetov ponovno poudar. jajo pomen zdravstvenega varstva oči in vida;
cah, ki je veljal predvsem novinarjem, naj opustijo obeleževanje »raka« z grozljivimi pridevki (npr. »kuga« današnjega časa ipd.), ki vzbujajo strah in predstavo o neizogibni tragični usodnosti te bolezni. Prav je poudaril, da bi z opustitvijo teh pridevkov dali boju proti raku neprecenljiv prispevek, saj bi mnogim bolnikom pomagali, da bi pravočasno prišli na zdravljenje.
Vzroki za nezadovoljivo stanje glede zgodnjega odkrivanja raka so seveda tudi v sami zdravstveni službi: pomanjkanje zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja, nezadovoljiva izobrazba teh kadrov, pomanjkljiva opremljenost ordinacij, odsotnost smotrne organizacije te dejavnosti, da ne omenim še pomanjkljivost detekcijskih metod samih po sebi, kar zahteva še mnogo raziskovalnega dela.
Za odpravo teh pomanjkljivosti je predvsem potrebno veliko sredstev, veliko več kot jih zdravstveni službi odmerjajo dogovorjeni prispevki.
Vsak rakav bolnik naj bi bil čim-prej deležen najboljšega možnega ugotavljanja in zdravljenja, ker gre pri tem vedno za življenje. Današnja medicina ima v tem pogledu velike možnosti, zahteva pa visoko specializirane in izkušene strokovnjake, pa tudi zelo drago opremo in draga zdravila. Vse to narekuje koncentracijo teh zmogljivosti v visoko specializiranih centrih, katerih obstoj je osnovni predpogoj, da se akcije za zgodnejše odkrivanje raka ne bodo izjalovile. S item je utemeljeno, da smo si v naši strategiji boja proti raku v SR Sloveniji postavili kot prvo nalogo rešitev skrajno nezadovoljivih prostorskih razmer in nezadovoljive materialne opremljenosti — zlasti Onkološkega inštituta v Ljubljani.
(Se nadaljuje) prof. dr. Božena Ravnihar
— pridobiti zdravstvene delavce za sodelovanje v akciji, bodisi da v vsakdanjem stiku z ljudmi na svojih delovnih mestih bodisi v svojem zdravstveno vzgojnem delu opozarjajo na pomen zdravstvenega vida in na vse posledice, ki jih povzročajo bolezni in poškodbe oči;
— opozoriti varnostne tehnike v industriji, da preverijo, če se izvajajo vsi ukrepi za varstvo oči in vida.
Bogdan Norčič in Peter Leitner z II. in III. mestom na stari velikanki v Planici za pokal »Kongsberg«
Ob tednu boja proti raku
»Varujmo oči — preprečujmo slepoto!«
VELESLALOM MOŠKI DO 35 LET (107 tekmovalcev)
5. mesto KRIVIC Jože
7. mesto MULEJ Tine ml.
8. mesto KOKALJ Rudi 10. mesto KRIVIC Janez 19. mesto DEŽMAN Jože
38. mesto PETERNEL Janez 75. mesto MILATOVIC Ivo
VELESLALOM MOŠKI OD 35—40 LET (37 tekmovalcev)
4. mesto BOHINC Janez
TEKI ZENSKE
3. mesto HORVAT Marija
5. mesto STEPANIAN Cveta
6. mesto BREJC Ana
Prvi tudi
ELAN — občinski sindikalni prvak za leto 1976
13. marca so se pomerili najboljši smučarji — člani sindikata v veleslalomu iz 98 podjetij in ustanov radovljiške občine. V skupni uvrstitvi vseh ekip je premočno zmagal Elan. In če vemo, da so naši smučarji dan preje v Slovenj Gradcu zmagali tudi na zimski lesariadi, potem je to dvojen uspeh.
I. ZENSKE NAD 40 LET — uvrščenih 8 tekmovalk
1. FINŽGAR Anica
Iskra Lipnica	30,2
2. LEGAT Francka
SDK Radovljica	30,2
3. ČERNE Marija
Sola Gorje	30,8
(Elan ni imel tekmovalke)
II. ZENSKE OD 35—40 LET	—
uvrščenih 10 tekmovalk	
1. PODLIPEC Amalija	
Elan Begunje	33,0
2. VUKOVIČ Stana	
Turist progres	33,5
3. FERJAN Silva	
Almira Radovljica	35,4
III. ZENSKE OD 27—35 LET		
uvrščenih 16 tekmovalk	
1. PRAPROTNIK Marija	
Sukno zapuže	25,1
2. LAKOTA Romana	
Zdrav, dom Rad.	25,9
3. ZUPAN Sonja	
Šola Bled	31,4
(Elan ni imel tekmovalke)	
IV. ZENSKE DO 27 LET —	
uvrščenih 35 tekmovalk	
1. BAJŽELJ Alenka	
Vezenine Bled	28,4
2. ORAZEM Mila	
Elan Begunje	29,0
3. KAVCIC Marija	
Sukno Zapuže	29,1
na Kobli
VELESLALOM MOŠKI — EKIPNO (30 ekip)
3. mesto (Krivic, Mulej, Krivic)
TEKI ZENSKE —
EKIPNO (2 ekipi)
2. mesto (Horvat, Stepanian, Brejc)
TEKI MOŠKI —
EKIPNO (11 ekip)
5. mesto (Kozinc, Hrovat, Pangerc)
SKUPNA UVRSTITEV:
1. mesto ELAN	836,36	točk
VII. MOŠKI OD 35-40 LET —
Tekmovalo je 27 tekmovalcev
1. MRAK Franci	23,2
Tur. del. Gorenjske	
2. LAKOTA Peter	
GG Bled	24,0
3. SVETINA Alojz	27,0
Elan Begunje	
16. JUSTIN Anton	
Elan Begunje	35.0
VIII. MOŠKI OD 27—35 LET —
Tekmovalo je 50 tekmovalcev
EUN pivi med liiinliideselimi
Na XVII. zimskošportnih igrah lesarjev, gozdarjev in lovcev na Kopah pri Slovenj Gradcu, je naša ekipa zmagala. To je za Elan prestižnega pomena in obenem priznanje smučarski sekciji SSD.
REZULTATI:
VELESLALOM ZENSKE DO 35 LET (30 tekmovalk)
2. mesto ZEROVNIK Marjana 5. mesto ORAZEM Mila 20. mesto KOŠIR Tanja
TEKI MOŠKI
DO 35 LET (34 tekmovalcev)
6. mesto KOZINC Boris 28. mesto HANŽIČ Janez
TEKI MOŠKI
OD 35—50 LET (12 tekmovalcev)
2. mesto HROVAT Janez 6. mesto PANGERC Silvester 10. mesto PETERMAN Franc
VELESLALOM ZENSKE — EKIPNO (8 ekip)
1. mesto (Zerovnik, Oražem, Košir)
5. PETERNEL Janez	
Elan Begunje	42,04
6. DEŽMAN Jože	
Elan Begunje	42,36
23. VIDIC Miran	
Elan Begunje	48,14
35. BEŠTER Jože	
Elan Begunje	52,47
IX. MOŠKI DO 27 LET —
Tekmovalo je 86 tekmovalcev
1. KEMPERLE Alojz	
Alpetour Radovljica	39,15
2. MULEJ Aleš	
Toplice Bled	39,67
3. MULEJ Tine	
Elan Begunje	39,87
4. KRIVIC Janez	
Elan Begunje	40,54
5. MIKIC Lado	
Elan Begunje	40,89
7. KOKALJ Rudi	
Elan Begunje	40,99
19. MILATOVIC Ivan
Elan Begunje	44,07
33. PRETNAR Miha Elan Begunje	46,75
70. ZUPAN Tina Elan Begunje	55,59
X. EKIPNO ZENSKE — 26 ekip
1. SUKNO Zapuže 48 točk
2. ELAN Begunje	44 točk
3. ISKRA Lipnica	42 točk
XI. EKIPNO MOŠKI — 48 ekip
1. ELAN Begunje	148 točk
2. GG Bled	62	točk
3. VERIGA Lesce	54 točk
XII. EKIPNO SKUPAJ MOŠKI IN ŽENSKE
1. ELAN Begunje	192 točk
2. GG Bled	79	točk
3. SUKNO Zapuže	78 točk
ČESTITAMO!
KS
7. KAJDIŽ Olga	
Elan Begunje	30,8
16. KOŠIR Tanja	
Elan Begunje	33,4
28. VOGELNIK Nuša	
Elan Begunje	43,4
V. MOŠKI NAD 45 LET —	
uvrščenih 24 tekmovalcev	
1. KRIŽAJ Zdravko	
Elan Begunje	25,5
2. CVENKELJ Franc	
Elan Begunje	27,8
3. VIDIC Milan	
Veriga Lesce	29,0
4. MENCINGER Oto	
Elan Begunje	29,0
11. GATEJ Štefan	
Elan Begunje	32,6
VI. MOŠKI OD 40—45 LET -	
uvrščenih 25 tekmovalcev	
1. BOHINC Janez	
Elan Begunje	26,5
2. PERKOVIČ Franc	
Šola Radovljica	27,2
3. LAKOTA Miran	
ZUB Bled	27,8
8. HROVAT Janez	
Elan Begunje	29,2
Rakarjev skok je bil med najlepšimi in najdaljšimi (izven konkurence) v Begunjah
Uspeli skoki v Begunjah
V marcu je bila uspela skakalna prireditev na 35 in 15 metrski skakalnici v »Jančevem Dmču« v Begunjah.
Za sindikalno prvenstvo Elana v skokih za leto 1976 je nastopilo kar lepo število članov in mladincev. Tudi publike je bilo veliko, tako da so dobro vzpodbujali skakalce na »veliki« in »mali« skakalnici.
Rezultati:
Velika skakalnica:
tekmovalne smuči
1. Justin Anton
2. Hladnik Marjan
3. Klinar Marjan
terenske smuči
1. Pravdič Ljubo
2. Mulej Tine
3. Mikič Lado
Mala skakalnica:
1. Tonejc Niko
2. Tonejc Jože
3. Bešter Jože
Mala skakalnica: nad 35 let
1. Palovšnik Albin
2. Zupan Joža
1. ZUPAN Miha Sukno Zapuže
2. DETICEK Fric Obrt. del. Radovljice
3. ŠOLAR Janez ZTKO Radovljica
38,03
38,13
Bravo Maks! Stil 20 točk, dolžina 11 m (magister, vodja proizvodnje smuči, šahist, turist itd.)
I. LIGA ITI. TURNIR
II.5.76
ŠT.	Priimek	1	2	3	4	5	6	7	8	T	M	1-
1	Mevlja	V ✓ f s	0	0	1	0	0	1	0	2	7.	29
2	Legat	1	v ✓ /• \	0	1	0	1	1 7	1	1 4?	>.-5.	64
3	Dragan	1	1	v /	1	1	0	0	0	4	4.	57
4	Peterman	0	0	0	v ✓ / \	]	0	0	0	1	8.	14
5	Resman	1	1	0	0	v ✓ /• ^	]	0	0	5	;.-6.	45
6	Potočnik	1	0	1	].	0	v ✓ A \	0	0	5	?.-6.	45
7	Jerala	0	1 7	1	1	1	1	V ✓ / ^	0	4		64
8	Vrečko	1	0	1	1	1	1	l	v / /• ^	6	1.	86
II. LIGA III. TURNIR
11.5.76
ŠT.	Priimek	1	2	3	4	5	6	7	8	T	M	*
1	Koselj	V ✓ t S	0	]	0	0	1	1	1	4	57	r1
2	Langus	1	v / * \	1	1	1	1	1	1	7	100	i.
3	Brcar	0	0	v y s	0	0	0	0	1	1	14	7.
4	Kokalj	1	0	i	v ✓	0	0	1	1	4	57	5.-5.
5	Blažič	1	c	i	1	v / /■	1	1	1	6	86	2.
6	Prestrl	0	0	i	1	0	V ✓ /• \	1	1	4	57	5.-5.
7	Hrovat	0	0	i	0	0	0	V ✓ \	1	2	29	6.
8	Ferk	0	0	0	0	0	0	0	V ✓ /• s	0	0	8.
Odlični tretji
Izredni uspeh Elanovih šahistov v tekmovanju za pokal maršala Tita.
Dne 21. 3. 1976 jc bilo v hotelu Alpe-Adria občinsko tekmovanje za pokal maršala Tita.
Elanova ekipa je izmed 13 udeleženih ekip osvojila odlično tretje mesto.
Vrstni red je bil naslednji:
1. Sah. društvo Lesce	44 točk
2. Sah. društvo Radovljica 43,5 točke
3. Elan	36,5 točke
4. Bolnica, Begunje	34,5 točke
5. Veriga Lesca	31 točk itd.
V	Elanovi ekipi so osvojili:
Vrečko Maks	11,5	točke
Jerala Vinko	8,5	toč.ke
Dragan Milan	8,5	točke
Resman Franc	8	točk
Čestitamo!
Zahvali
Ob težki izgubi drage mame
IVANE ŠPIK
se zahvaljujem vsem za izrečena sožalja, posebno pa sodelavcem iz kovinskega obrata za denarno pomoč namesto venca na grob.
žalujoča hči Marija Špik
■01
Ob boleči izgubi ljubljene hčerke
BOJANE RAJHARD
se iskreno zahvaljujem sodelavcem za denarno pomoč namesto venca na grob.
Žalujoča:
Sonja Rajhard
UREDNIŠKI ODBOR: ing. Zajc Bojan, Janša Stanislav, Bulovec Franc, Kolman Franc, Knafelj Slavko, Brajnik Vane — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno — Za člane kolektiva brezplačno — Tiska Gorenjski tisk, Kranj
SKI FRANCAIS, november 1975
»Ko se je Stenmark začel uveljavljati, je padlo v oči tudi to, da uporablja smuči jugoslovanske tovarne z Bleda, enake za slalom in veleslalom, in to za par centimetrov krajše kot Thoni ,ki je sicer 8 cm manjši od Stenmarka. Na začetku zime 75 je na zabavno pre-
senečenje vseh, ki se vrtijo okrog smučarskega cirkusa, Stenmark ostal »jugoslovanski«, kar se tiče najpomembnejšega dela smučarske opreme. Med letom je sicer Inge-mar preizkušal tudi smuči drugih renomiranih firm, vendar jih je z nasmehom zavrnil, ostal je zvest firmi, ki je že leta opremljala mlade Švede.
Prvenstvo Elana 1976 v smučarskih tekih
V	Hlebcah so se v soboto, 6. marca, pomerili med seboj vsi navdušeni tekači iz naše OZD. Tri kilometre dolga proga je bila dobro pripravljena in primerna za izkušene tekmovalce, pa tudi za tiste, ki so prvič stopili na tekaške smuči.
Nastopilo je 33 tekmovalcev. Moški so tekli dva kroga. Zmagal je Boris Kozinc pred Janezom Hanžičem in Janezom Hrovatom. Četrti čas so »precizni« časomerilci namerili Jožu Balantu, ki pa se zaradi jemanja prepovedanih poživil ni uvrstil v ekipo za lesariado.
Pri ženskah, na tri kilometre je bila odlična druga Cveta Stepanjan, predzadnja pa je bila Nuša Brejc.
Po končanih bojih je bila v gostilni Angelca prijetna zakuska in podelitev priznanj najboljšim.
Rezultati:	
Moški 6 km:	
1. Boris Kozinc	15:07
2. Janez Hanžič	17:13
3. Janez Hrovat	17:92
4. Jože Balant	18:33
5. Vester Pangerc	21:00
2enske 3 km:	
1. Nuša Brejc	13:82
2. Cveta Stepanjan	15:19
Kadri
V	mesecu marcu so lastnost delavca pridobili samo delavci, ki so se vrnili iz JLA:
1. Vukovič Žarko, KV avtomehanik, v prodajnem sektorju
2. Kocjančič Jakob, KV strugar, v pomožnem obratu
3. Triplat Vinko, PK delavec v pripravi lesa
Lastnost delavca so izgubili naslednji delavci:
1. Pogačar Darja, NK delavka v prodajnem sektorju, ki je pridobila lastnost delavca za določeno dobo
2. Zukič Izet, NK delavcev v kovinskem oddelku, sporazumno
3. Omejc Vinko, PK delavec v lesnem oddelku, odšel na odsluženje vojaškega roka
4. Legat Anton, KV ključavničar v pomožnem obratu, odšel na odsluženje vojaškega roka
5. Langus Ljubo, KV avtoklepar v kovinskem oddelku, odšel na odsluženje vojaškega roka
6. Sotlar Janez, NK delavec v obratu smuči, izključitev zaradi kr. šitve delovne obveznosti
RTV Zagreb je v Elanu posnel zelo uspešno oddajo »Spretno — sretno« na temo: Povest o telovadnem orodju