POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE ŠTEVILKA 35 LETO XL IZ GOSTILNE PR' KUŠTROMU JARCU Q (stran 17) Šaljivi zaključek Ovčarskega praznika STRAN 20 Neurje delalo škodo tudi v naši dolini STRAN 9 \v\v\v.gomark. si ik. Jarkice rjave, stare 15 tednov, dobro vzrejene v farmi Iušje bomo imeli v poslovalnicah v petek, 5. septembra 2008. Zagotovite si svojo količino čimprej - najkasneje do X septembra 2008. Super cena žive živali je 5 EUR« - Trgovina Šmartno, Šmartno 74, Šmartno 584-51-32 -Trgovina Bočna, Bočna 129, Gornji Grad 584-50-05 - Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž 3 584-75-09 - Trgovina Rečica, Rečica 61, Rečica 583-51-35 - Teh. trgovina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno 838-80-43 - Trgovina Solčava, Solčava 17, Solčava 839-43-30 - PC Mozirje, Cesta na Lepo Njivo 4, Mozirje 837-07-80 - Železnina Gornji Grad, Attemsov trg 8 839-44-20 - Železnina Ljubno, Foršt 6, Ljubno 584-12-41 34 Luče 584-40-24 )f» i' Vsak dan vam nudimo Privoščite si za spremembo mesno ali brezmesno malico čisto pravo in nepozabno in jedi po naročilu. grajsko večerjo! Zaposlimo dekle v baru na Rečici Šport center PRODNIK Juvanje 1, 3333 Ljubno ob Savinji Tel. 03 838 10 30, GSM 041 752 111 Zaposlimo natakarja ali natakarico. Vse dodatne informacije na telefonski številki 041/752-111. Spoštovani poslovni partnerji in kupci Vabimo vas da nas obiščete na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, ki bo od 23.do 29.8.2008. Na sejmu bomo predstavljali naš program SADJE, GOZDAR in VRT. _________________________________Vljudno vabljeni.________________ Vodna stiskalnica LANCMAN,M - velikosti: 55, 80, 120, 170, 250 litrov, - različni modeli, - za stiskanje grozdja, jabolk.., - kvalitetna izdelava, - 24 mesečna garancija Hidravlični cepilnik drv LANCMAN™ - model: 8, 10, S16, 17, S21, 22 - električni ali kardanski - kvalitetni cpilniki z 24 mesečno garancijo, - za cepljenje drv različni dolžin in velikosti, OD 28.7. DO 30.9.2008 ** TEDEN DNI LETOVANJA j J iiiiljiil 'J 'J V TERMAH 0LIMIA, PODČETRTEK ZA 4 OSEBE + karte za bazen VIKEND PAKET * JL lillljPA d U V TERMAH 0LIMIA, PODČETRTEK ZA 4 OSEBE + karte za bazen TRIJE ZABOJI JABOLK 'j SONARAVNE PRIDELAVE futjj-ud-J TOLAŽILNE NAGRADE ^ a Žrebanje 3.10.2008 na radiu MojRadio Pri vsakem nakupu i gotovino nad 50€ izpolnite kuponček in ga oddajte vašemu prodajalcu v trgovinah v Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki in na sadjarstvu Turn. Z Vmmi i;j m Jtvjl QSfiiDNJA KNJIŽNICA ecus Tretja stran Problemi so rešljivi, če ne stisnemo repa med noge Psihiatri ugotavljajo, da je marsikdo, ki se pride zdravit zaradi alkoholizma, pravzaprav depresiven. To pri svojem delu zaporniškega duhovnika ugotavlja tudi Robert Friškovec, ki opaža, da Slovenci radi iščemo različne načine, kako »elegantno« ubežati problemom, ki nas težijo. Zatekanje v omamo je lahko sprva, seveda samo navidezno, zelo učinkovito, saj se opita ali drogirana oseba počuti manj pod stresom, problemi ne izgledajo tako veliki, od nekod se pojavi energija in moč za reševanje nastale situacije. Toda streznitev prinese s sabo vse stare probleme, marsikdaj tudi občutek moralne krivde. Še en problem več torej, zato je najbolj enostavna rešitev - ponovna omama. Ko smo soočeni s problemom, marsikdaj ne vemo, kako bi ga rešili. Če rešitve ni na vidiku, se znajdemo v psihološki krizi, v brezizhodnem krogu, iz katerega ne vidimo poti. Zato začnemo problem ignorirati, zmanjševati njegov pomen ali odlašati s sistematičnim iskanjem rešitve. Toda nobenega problema ne moremo rešiti tako, da se mu izmikamo. Največji ljubitelj problemov je naš strah. Če ima strah moč nad nami, nas blokira in »drži v šahu«, vse dokler si ne postavimo pravih vprašanj: Kaj dejansko čutim? Kaj moram narediti panimam prave volje, ker...? Česase bojim? Zakaj se bojim? Kaj lahko izgubim? Kaj lahko pridobim, če si priznam resnico? Zakaj mislim, da ne morem ničesar spremeniti, ker je pretežko? Zakaj drugi lahko, jaz pa mislim, da ne morem? Zakaj sploh tako razmišljam? Ko sem poslovno sodeloval z znanim slovenskim motivatorjem Smiljanom Morijem, nam je na enem izmed seminarjev naročil, naj na list papirj a v prvi osebi ednine napišemo deset stvari, ki jih ne moremo narediti. Na primer: ne morem shujšati, ne morem nehati kaditi ipd. Ko smo napisali vsak svoj seznam, nam je ukazal, naj vse »ne morem« prečrtamo in jih nadomestimo z »nočem«. Tako so nastale izjave: nočem shujšati, nočem nehati kaditi itd. Kakšna razlika! Kar naenkrat smo ugotovili, da smo se iz nemočnih žrtev spremenili v osebe, ki same odločajo o svojih dejanjih. In prav zato gre pri vsem skupaj. Dokler sami nase gledamo kot na žrtve okoliščin in drugih ljudi, se počutimo brez moči, da bi rešili svoje probleme, če pa se vidimo kot aktivni akterji svojega življenja, potem imamo tudi možnost, da najdemo rešitve. A ker je veliko manj naporno igrati vlogo žrtve, mnogi raje stisnejo rep med noge oziroma se predajo alkoholu... IZ VSEBINE: Tema tedna: Beg v alkohol ubija na cestah.4 Občina Ljubno: Otroško igrišče velik primanjkljaj na Ljubnem..............7 Osnovna šola Nazarje: V novo šolsko leto z novimi igrišči..7 Graška Gora: Tradicionalno srečanje borcev in planincev................10 Društvo upokojencev G. Grad: Energično in poskočno kot v mladosti...12 Gornja Radgona: »Nazarčani« zasedli najvišja mesta.....15 Turistična zveza Velenje: Odlični in spodbudni rezultati regijskega ocenjevanja krajev..........16 Tenis: Varovanec Blaža Weisa na evropskem prestolu..............21 ISSN 0351-8140, leto XL, št. 35,29. avgust 2008. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, Lučka Kirn. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in totografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. SLOVENCI IN ALKOHOL Beg v alkohol ubija na cestah Alkoholizem je v Sloveniji obsežen sociološki patološki pojav, odvisnih naj bi bilo skoraj dvesto tisoč ljudi, povprečna poraba čistega alkohola je v letu 2005 znašala 8,8 litra na prebivalca. Kljub temu verjetno ne bi pomislili, da smo Slovenci po svojih pivskih navadah celo v svetovnem vrhu, saj zasedamo srebrno stopničko, medtem ko so »zlati« pivci kar naši sosedje, Hrvati. Tudi Zgornjesavinjčani smo v tej problematiki pravi Slovenci, saj je alkohol v naši dolini še vedno močno prisoten ob prometnih nesrečah, poleg tega pa je eden od glavnih sekundarnih vzrokov za nasilna dejanja v naši družbi. PREPOGOSTO POPIVAMO IN VOZIMO Odleta 1991 do 2007je vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom povzročil voznik pod vplivom alkohola. Zato ob problematiki alkoholizma vedno pomislimo na po- dročje varnosti cestnega prometa, saj so statistično gledano posledice na tem področju najhujše. Tako je tudi v Zgornji Savinjski dolini, kjer se po ugotovitvah komandirja Policijske postaje (PP) Mozirje Vilija Bezjaka ugotovljeni primeri alkohol- iziranosti v največji meri pojavljajo na področju prometne varnosti. Sicer seje varnost v prometu v primerjavi z lanskim letom izboljšala. Policisti PP Mozirje so v prvem polletju leta 2008 obravnavali skupaj 26 odstotkov manj vseh prometnih nesreč kot preteklo leto v enakem obdobju. Glede na posledice ob nezgodah, je število smrt- Naša anketa Kje je meja za netvegano pitje alkokola? V Sloveniji popijemo daleč največ alkohola v Evropi, prav tako je pri nas največ bolezni, povezanih z njegovim pitjem. Številne raziskave so pokazale, da mejo za manj tvegano pitje alkohola predstavlja merica alkohola oziroma deset gramov alkohola, ki jih vsebuje kozarec vina, mali vrček piva ali mošta oziroma Šilce žganja. Natančnih vzrokov, zakaj ljudje posegajo po alkoholu, ni, vsak med nami ima svoj vzrok in priložnost. Kaj pa Zgornjesavinjčani? Valentin Brezovnik, Mozirje Sam sicer zelo redko pijem, pa še tedaj posežem bolj po soku kot po alkoholu, zato mije vseeno, kako to delajo drugi. Me pa zelo motijo tisti, ki se napija-jo iz dneva v dan in se niti ne treznijo. Če se nekdo napije ob kakšni priložnosti zaradi veselja, je to sprejemljivo. Če je dobra družba, skoraj ne gre drugače, kot daje v roki kozarček, saj kozarček ali dva ne škodi nikomur. Peter Habjan, Mozirje Slovenci so dobri pivci in posledično tudi dobri pevci. Sam sežem po kozarcu vina le ob določenih priložnostih, predvsem praznovanjih ali pa tudi po kosilu. Podatek, da smo Slovenci v samem vrhu pri popitem alkoholu na prebivalca v Evropi, žal ni spodbuden, predvsem zaradi posledic, ki jih prekomerno pitje prinaša. Poseganja po kozarcu rujnega ne obsojam, vendar to mora biti v mejah normale. Silva Zabukovnik, Nazarje Sama o pitju alkohola nimam negativnega mnenja, kljub temu da sama redko sežem po kozarcu piva, drugega alkohola pa niti ne poskusim. Vera Kumprej, Ter Slovenci posežemo po kozarcu alkohola ob različnih priložnostih, predvsem ob slavjih, pa naj so to družinska ali osebna. Koliko ga popijemo, je odvisno od vsakega posameznika, nekateri veliko, drugi malo. Sama ne podpiram prekomernega pitja, prisegam na sok. Da sem sproščena in dobre volje, ko sem na kakšnem praznovanju, ne potrebujem alkohola za spodbudo. Alojz Lukač, Spodnja Rečica Zakaj pijemo, nisem nikoli razmišljal, vendar spijem kakšno pivo ob različnih priložnostih tako kot mnogi drugi Slovenci. Zgodilo se mi je tudi, da sem »pregloboko« pogledal v kozarec. Razpoloženje se mije spremenilo. Drugače sem razmišljal kot v treznem stanju. Da Slovenci s svojim pitjem sodimo v sam vrh po popiti količini alkohola na prebivalca, se mi zdi zaskrbljujoče. Da bi se stanje pri nas na tem področju izboljšalo, bi lahko alkoholno pijačo bistveno podražili, brezalkoholne pa pocenili. Barbara Črnodovski, Gornji Grad Sama alkohola ne pijem, a v službi ugotavljam, sem namreč natakarica, da ljudje posegajo po opojnih substancah ob izgubi službe ali ob veselem dogodku. Bolj ko se kriza poglablja, slabši ko imajo standard, bolj ko so žalostni, Slovenci bolj pijejo in utapljajo svojo žalost v kozarcu. Slovenci smo namreč znani po tem, da za popivanje najdemo veliko razlogov. So trenutki, ko ljudje bistveno preveč popijejo, potem pa pride obdobje, ko se alkohola niti ne dotaknejo. Velik problem je pitje pri mladih. Sama sem zelo kritična do tega in mladini pod osemnajstim letom kljub nerganju ne točim alkohola. Raje imam njihovo nerganje kot pa dejstvo, da bi mogoče ravno tisti kozarec, ki sem ga jaz nalila, povzročil kakšno tragedijo. Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem nih žrtev v prometu enako kot prejšnje leto, mrtev je bil en sopotnik v osebnem avtomobilu, medtem ko se je število hudo telesno poškodovanih udeležencev zmanjšalo za 86 odstotkov, A kot pravi komandir Bezjak: »Problem na našem območju še vedno predstavlja alkoholiziranost povzročiteljev prometnih nesreč, saj v letošnjem letu beležimo 26,4-odstotni delež vinjenih povzročiteljev, v primerjalnem obdobju leta 2007 pa je ta delež znašal 28,5 odstotka.« Kljub novemu zakonu, ki je drastično povečal kazni za vožnjo pod vplivom alkohola, Zgornjesav- injčani torej še vedno prepogosto popivamo in vozimo. Na območju mozirske policijske postaje je bilo v času med 29. aprilom, ko so začele veljati spremembe Zakona o varnosti cestnega prometa, in 30. junijem letošnjega leta zaradi vožnje V prvem polletju 2008 so policisti z mozirske policijske postaje skupaj odredili 1.853 preizkusov alkoholiziranosti. Od tega je bilo 64 preizkusov pozitivnih, 1.780 negativnih, štirje vozniki pa so preizkus alkoholiziranosti odklonili. Zaradi suma vožnje pod vplivom alkohola so bili odrejeni štirje strokovni pregledi, pri čemer sta bila dva pozitivna, eden negativen, en voznik pa je strokovni pregled odklonil. pod vplivom alkohola pridržanih deset voznikov motornih vozil, enemu vozniku, ki je večkratni kršitelj hujših cestno prometnih prekrškov, je bil osebni avtomobil tudi zasežen. Sicer pa seje v Sloveniji letos število prometnih nesreč s prisotnostjo alkohola zmanjšalo. MOŠKIM NAJ LJUBŠI BEG V GOSTILNE Alkoholizem je huda odvisnost, ki pri posamezniku povzroča telesne in psihične posledice, uničuje njegove odnose z drugimi ljudmi, poleg tega v družini alkoholika navadno vladata fizično in psihično nasilje. Zakaj se torej Slovenci vseeno opijamo? Psihiatri ugotavljajo, daje marsikdo, ki se pride zdravit zaradi alkoholizma, pravzaprav v osnovi depresiven. To pri svojem delu zaporniškega duhovnika ugotavlja tudi Robert Friškovec: »Pogosto opažam, da Slovenci radi iščemo različne načine, kako ubežati stvarem, ki jih ne maramo, ki nas težijo. Alkohol je le ena izmed bolj priljubljenih poti, kako zbežati iz realnega sveta. Ker se ne naučimo soočanja s težavami, se prepustimo raznim odvisnostim. Tu ne gre le za alkohol, tudi vsakodnevno gledanje tako imenovanih španskih limonad je lahko beg iz realnosti, seveda pa je OBČINA NAZARJE Po sobotnem neurju seje ekipa občine Nazarje odpravila na teren in ocenila poškodbe na poljščinah, cestah in stanovanjskih objektih. Na Čreti, v Vologu in v Rovtu pod Menino je gosta toča ponekod povsem oklestila in uničila sadovnjake, poljščine in druge kmetijske pridelke na številnih kmetijah. Prav tako so ves ali vsaj pol pridelka izgubili tudi kmetje v vaseh krajevne skupnosti Kokarjah, na Prihovi in v Šmartnem ob Dreti. Velika škoda je ugotovljena tudi na cestiščih občine Nazarje. Poškodovane so makadamske ceste na celotnem območju občine, potrebna bo ureditev bankin in celotnega cestišča. Na mestih, kjer še ni kamnitih zložb, je potrebno obnoviti vozišče zaradi zajed vodotokov ob cesti. Na asfaltnih cestah je potrebno krpanje asfalta pri propustih, popravilo propustov, obnova bankin, čiščenje na- vili Bezjak, komandir policijske postaje Mozirje: »Že samo dejstvo, da smo pri ugotovljenih kršitvah Zakona o javnem redu in miru v prvi polovici leta 2008 ugotovili, daje bilo 54,17 odstotka oseb pod vplivom alkohola, kaže, da je alkohol vsekakor eden od prvih sekundarnih vzrokov za nasilna dejanja v naši družbi.« moškim najljubši beg v gostilne. In ko vprašaš takšnega zasvojenca, kaj pravzaprav dela v gostilni, je klasičen moški odgovor: »Kdo pa bo doma poslušal tečno babo?«. Ja, resje, da tista »tekoča problematika«, steklenica piva, ki stoji takrat pred njim, nič ne govori nazaj, ampak to ne rešuje njegovih težav, ki ostajajo doma.« Tudi po mnenju slovenskih strokovnjakov, ki delajo z odvisnimi od alkohola, je zanikanje ali odrivanje težav na stran, pojav, ki hitro pripelje do različnih odvisnosti, najpogostejša je alkoholizem. Tatiana Golob plavin, listja in odstranitev usadov na cestah. Ocena škode na kategoriziranih občinskih cestah je 700 tisoč evrov. Prav tako so po neurju poškodovane vse gozdne ceste. Na mnogih je potrebna sanacija voznega dela cest zaradi bočne erozije, kije nastala ob širitvi struge naraslih vodotokov ob cestah. Ponovno je najbolj poškodovana gozdna cesta Črni graben-Tratica, kije neprevozna in uničena na dolžini treh kilometrov. Ocena škode na gozdnih cestah je 500 tisoč evrov. Občani so poročali o primerih zalitja stanovanjskih hiš in pomožnih objektov. Tako je bil v Kokarjah zalit pritlični del hiše, pri tem je bila uničena vsa oprema. Podatki o celotnem številu poškodovanih objektov in zalitih kleteh do zaključka redakcije še niso bili na voljo. TG Zaporniški duhovnik Robert Friškovec: »Pri reševanju odvisnosti seje potrebno predvsem odpraviti par korakov v preteklost in poiskati vzrok, ki je pripeljal do nezaželene odvisnosti. Zakaj se doma nismo sposobni pogovarjati? Zakaj javnosti kažemo le lepo podobo, težave pa skrivamo pred drugimi? Starši se premalo trudijo pri pogovoru z otroki, predvsem jim vsakodnevno postavljajo ista vprašanja o šoli, v podrobnejše pogovore se ne spuščajo. To so vzorci, kijih prenašajo starši na otroke in ti kasneje na svoje otroke. Ob takšnih statistikah, kot je število alkoholikov v Sloveniji, bi se predvsem morali vprašati: »Kaj pa jaz?« Vsak od nas na nek način beži, zato nobene statistike ne moremo zapakirati in jo postaviti pred prag, češ, to ni moj problem. Ne, takšne statistike so naš problem in vsak posameznik bi se moral vprašati, kaj lahko stori, da bo takšnih težav manj.« 0