LETO II. LJUBLJANA, ®. AVGUSTA 1924. Naročnina za-jvcosla- VIJO ČeTBTUTNO BIN Ig* C6L0LETN0'DlN'60/ZA' SNOZENSTVO-F-POD4TI P©jrNflNO/OGLA$I PO ceNiKV/ posamezna ŠTEVILKA- po-DIH • B §0, STEV. 36. D»o^raoE;anBis«as®ssaasn!iE.*aaa(»a POŠT. ČEK. RAČ I3.I88 Razvitje prapora OJN v Radovljici, prvotno določeno ria nedeljo dne 10. to m«, je iz tehničnih razlogov preloženo za iPi|p P. N. TRGOVCI! m 15.-25.'VIII. nedoločen čas. Vršilo se bo vsekakor v kratkem in bomo br. članstvo pravočasno obvestili. ZanK vojiiakl ICrisftovi! Nedavno tega je »Slovenec« obširno pral svojo zalo druščino in svečano zavračal očitek, da je bila klerikalna stranka tik do prevrata gnezdo najogabnejšega denuncijant-stva. Z nesramnostjo, do kakršne se more povzpeti samo v laži osivel jezuit, je oznanjal širnemu svetu Presenetljivo »resnico«, da klerikalci ne le niso nikoli denuncirali jugo-slovenskih nacionalistov, ampak da so se borili takorekoč v prvih vrstah osvobodilnega pokreta. In tako zdaj vemo, hvala Bogu, da nekateri možje iz okolice škofa Jegliča niso bili nikoli krvosledni psi avstrijskih avditorjev in da ne leži zaradi njih, ki danes pomagajo vpiti Po federaciji, prav nihče na Suhem hajarju. Vse to se lahko trdi z mirno dušo, zakaj naše dobro slovensko ljudstvo ima, kakor vidimo, od muh spomin. A vzemimo trditve lažnivega kljukca v Kopitarjevi ulici s primernim spoštovanjem na znanje. Dokler še vemo pot na ljubljanski grad in na Suhi bajar in dokler živi le še eden tistih Ljubljančanov, ki so med svetovno vojno z grozo v duši gledali žrtve »slovenske ljudske« bratovščine sv. Kajna, stopajoče po teh dveh potih v jetništvo. in smrt, toliko časa je itak vsaka beseda odveč. Zgodovina govori glasneje od še tako nesramne laži in grobov, ki tulijo k nebu za maščevanje, ne prevpije nobena, še tako stekla hijena! Bilo bi tedaj škoda črnila, ako se ne bi škofov list v teku svoje nad vse klavrne defenzive pohvalil tudi s klerikalno strpljivostjo na kulturnem polju in ne bi zapisal sledečih vrstic: »Slovenska duhovščina ni obsojala del slovenskih pisateljev zato, ker so pisali v slovenščini« — menda že ne, drugače bi morala obsoditi vsaj škofova navodila za krščansko spolno občevanje! — »am-Pak zato. ker je smatrala razne v delih teh pisateljev izražene misli za kvarne oni morali, ki jo uči katoliška vera, koje zastopniki so tudi £Iovonski duhovniki...« Ob tej izjavi se je pisec pričujočih vrstic globoko zamislil. Nato je vstal in je vzel s police klerikalni »Dom in Svet«, književni in umetniški mesečnik, letnik 1914., ter je poiskal v njem oceno, ki jo je napisal g. dr. Izidor Cankar, slovenski duhovnik In dandaues redni profesor na kraljevski jugoslovenski univerzi v Ljubljani, o romanu »Gospo-din Franjo«. Ta roman, delo našega nepozabnega Maslja - Podšimbar-skega, zavzema odlično mesto v zgodovini slovenskega slovstva — ne le zato, ker predstavlja prvi poizkus široko zasnovanega romana, nego predvsem zaradi pogumne odkritosti. s katero je pisatelj ožigosal avstro-madžarsko korupcijo v Bosni in Hercegovini ter pokazal vrline domačega jugoslovenskega elementa. Kako je pisal o tej krasni knjigi dr. Izidor Cankar leta 1914., Pred budnimi očmi avstrijske policije? Tako-le: »Kaj jo pisatelj hotel, je razvidno že iz karakteristike posameznih oseb. Sle venec Vilar, ki je prišel kot inženir v Bosno, se tam prička s švabi. sprijazni s srbskim -agitatorjem Jovicom, poroči njegovo sestro, pravoslavno Hercegovko Danico, in se nastani z njo v Bclgradu. Avstrijski uradniki so vsi po vrsti ničvredni, Srbi so idealisti in pravičniki... Vsa bosenska uprava is za nič; to je hudo, pa se da še Prenesti.... Ko bralec prebere ta roman do konca, in presodi, k a j js pisatelj hotel, se vesel prepriča, da se srne pri nas vendarle marsikaj n a 11 s 11 i t i. ko pa presodi, kako je izpeljal, kar je hotel, se žalosten vpraša, zakaj nima Matica« (ki je založila roman) bolj stroge umetniške cenzure, nego ima država poli* t i č n o.« Kakor vsi pomnimo, Kunigl in Skubel nista bila tako neumna, da ne bi razumela take »ocene«. Vse-kako stoji in ne »Slovenec«, ne dr. Izidor Cankar ne moreta utajiti, da je romal ubogi Maselj-Podlimbarski zaradi svojega romana v avstrijsko internacijsko jetništvo In je v tem jetništvu umrl! Stoji menda tudi, da je imela v dobi, ko je avstrijska policija opravljala cenzuro vseh, tudi slovstvenih tiskovin. Cankarjeva »ocena«, v kateri smo podčrtali značilna mesta, praktično polni pomen ovadbe. Razni policijski uradniki in detektivi, ki srno jih v svoji širckodušnosti ob prevratu z gospodom dr. Izidorjem Cankarjem vred menda po eni in isti logiki prevzeli v kr. jugoslovensko službo in oskrbo, bi mogli povedati, kakšno mesto je zavzemala Cankarjeva »ocena« v obremenilnem gradivu, na temelju katerega je bil Maseli-Podlimbarski interniran in zaradi katerega le moral umreti. Mi smo uverjeni, da je bila taka »kritika« iz tako uglednega peresa kardinalni dokument zoper pokojnega pisatelja in glavni vzrok njegovega jetništva in njegove prerane smrti! Maselj - Podiimbarski je mrtev, gospod dr. Izidor Cankar pa je učakal Jugoslavije, ki je Maselj-Pod-limbarski ni smel učakati, in je postal »pod srbskim jarmom« duševni oče kulttirno-delavskega avtonomističnega pokreta, glavni inspirator znano avtonomistične izjave kulturnih delavcev in (kar pač menda ni posledica njegove »ocene« iz leta 1914.!) redni profesor na kraljevski jugoslovenski univerzi v Ljubljani. Res strašna je v Jugoslaviji usoda »pravih slovenskih ljudi«! A pustimo moralno razglabljanje o gospodu vseučiliškem profesorju, ki za svojo ulogo v tragediji Maslja-Podlimbarskega gotovo ne zasluži nagrade, ako že ni bilo kazni zanj... Vrnimo se k uvodoma citirani »Slovenčevi« trditvi, da je katoliška duhovščina obsoja samo tista dela slovenskih pisateljev, ki so bila kvarna katoliški morali, in ugotovimo : Ali je bil profesor dr. Izidor Cankar leta 1914. katoliški duhovnik? - Da! Ali ie obsodil delo slovenskega pisatelja Maslja - Podlimbarskega? — Da! Ali ga je obsodil zato, ker bi bilo to delo kvarno katoliški morali? — Ne! Roman »Gospodin Franjo« je v moralnem' pogledu tako vzvišeno čist, da ne more škoditi nobern morali, pa niti katoliški ne, razen ako bi katoliška morala prepovedovala vroče nacionalno čuvstvo in iskreno ljubezen do zatiranega brata... Ali tedaj katoliška morala prepoveduje ljubiti svoj narod in braniti zatirane brate? — Glasno in slovespo pričamo mi, jugoslovenski nacionalisti: ne! Nikdar ip nikoli ne! To potrjujejo oni redki, a tem ča-stitljivejši slovenski katoliški svečenik?, ki so z Masljem-Podlimbar-skim vred trpeli v avstrijskih ječah kot mučeniki jugoslovenskega nacionalizma; to potrjujejo slovenski katoliški duhovniki na Koroškem in v Primorju, ki so bili za svojo ljubezen do Jugoslavije bičani, preganjani in opljuvani prav po zgledu Gospoda Jezusa Krista; to potrjujejo naši, nad vse sumnje in obrekovanja vzvišeni katoliški svečeniki-Orjunaši! Da katoliška cerkev kot taka ni odgovorna za protinacional-110 divjanje velikega dela svojih tukajšnjih pastirjev, nam pričajo francoski katoličani, ki so bili od nekdaj _ najbolj fanatični nacionalisti, belgijski katolik«, ki so se med svetovno vojno na veke proslavili s svojim domoljubjem, španski menihi, ki so se na čelu svojih vernikov z levjo hrabrostjo upirali navalu Napoleonovih vojska, in poljski katoliški svečeniki, katerih junaška kri je v neštetih vojnah in uporih potokoma tekla za čast in slavo poljskega imena. Edino naša katoliška duhovščina — s tem mislimo samo duhovnike po milosti in odobravanju škofa Jegliča in njegovega »Slovenca« — se je borila za tuje trinoge proti ljudstvu in proti svobodi; le naša duhovščina je trepetala pred vzhajajočim soincem Nacije in se ni plašila niti ovaduštva, da bi onemogočila njen prihod; le naša duhovščina je sprejela nacionalno državo s pridržkom v srcu; le naša duhovščina ruje proti narodnemu edin-stvu s podlim obrekovanjem vseli tistih, ki smo se zakleii. da hočemo stati zanj do poslednje kaplje krvi... Kaj narekuje naši duhovščini to zločinsko in zavratno protinacional-110 borbo? Zakaj obsoja večji del slovenske katoliške duhovščine vse, kar je — kakci »Gospodin Franjo«, pokojnega Maslja-Podiimbarsega — prežeto z duhom jugoslovenskega nacionalizma? Ali ji veleva to strah za katoliško vero in moralo? Nikar kor ne! Za vsem protinarodnim in protikulturnim divjanjem klerikalne duhovščine, za dermncijacijami, ki jih je njena politična stranka leta 1914. javno priporočala v svojem časopisju in tajno v znani Judeže vi okrožnici, za vsem sedanjim rovarjenjem proti državnemu in narodnemu edinstvu in za vsem federalističnim tuljenjem klerikalnih tigrov se skriva v preteklosti edino-le demon bedastega, steklega avstrijakant-stva. v sedanjosti pa brezumen strah pred duševnim, gospodarskim in socialnim razmahom njedinjene jugoslovensko Nacije, ako bi i Slovenci i Hrvati i Srbi lepega dne zavrgli omejene separatistične in federalistične parole in se oprijeli složnega praktičnega dela za blagor države in vsakega posameznika. Klerikalna duhovščina, ki z nečloveškim zaničevanjem resnice oznanja sovraštvo do jugoslovenske ideje, ta duhovščina, ki ija eni strani prepoveduje edinstvo z italijanskimi fašisti v okrilju edinozveličal-ne Cerkve, na drugi pa prepoveduje edinstvo Slovencev, Hrvatov in Srbov v okvirju Nacije, je v srcu povsem gotova, da laže. Ona, ki plaši ljudstvo s tem, da mu hoče jugoslovenski nacionalizem iztrgati vero, jezik in kulturo, ve na tihem prav dobro, da naš nacionalizem ne preganja, ne bo preganjal in ne more preganjati ne katoliške vere, ne slovenskega jezika, ne slovenske kulture; in vendar vztraja ta duhovščina pri svojem^ početju ter hujska narod na federalistični požig srečne in bogate bodočnosti, ki se mu obeta v edinstveni Naciji in edinstveni Državi! Naša duhovščina misli, da bi zapravila svoj ugled, pomen Cerkve in njeno oblast nad ljudstvom, ako bi se izrekla za veliko, mnegomiii-jonsko jugosloveustvo. Ta strah je prava sramota katoliške politike in njenih, kmalu že dvatisočletnih tradicij. Zakaj zgodovina uči, da je bil katolicizem tem jačjj in narodom tem dražji, čim močnejši kulturni razmah jim je omogočal in čim ši-rokogrudneje je podpiral niih plemenito stremljenje k moči in enoti. Edinstvena, kulturno in gmotno bogata jugoslovenska Nacija ne pomeni za Cerkev nikake opasnosti; pomislimo le na Francijo, kjer so katoličani menda na vsem svetu najbolj prosvetljeni in najbolj bogati, obenem pa tudi verni in pobožni kakor nikjer drugod. To je naša odkrita in poštena beseda. Da je duhovniki škofa Jegliča ne bodo hoteli slišati, smo uverjeni. in da bo škofova stranka slej ko prej rabila vsa sredstva, s katerimi nas bo upala očrniti in uničiti, je izven dvoma. Naših hrbtov videla ne bol Borili se bomo za jugo-slovenstvo v Jugoslaviji, kakor smo se zanj borili v Avstriji; kdor upa, da nas bo ukrotil s terorjem, ta ne ve, kaj je vera jugoslovenskih nacionalistov! Razorožiti nas je lahko: treba je le pošteno in brez pridržka priznati edinstvo Nacije in Države. Premagati nas bo težje. Dokler bo gibala le ena nacionalistična roka. bodo izvestne nakane neizvedljive, in če odsekate tudi tisto roko, bo korakal poslednji nacionalist veliko ponosneje na Suhi bajar. nego sede gospod Korošec v svoj ministrski fcteJj. •. se zavedajte, da imajo oglasi v Orjuni NAJBOLJŠI USPEE4! Zato NE FGZABETE PRAVOČASNO POSLATI Vaša [NSERATNA N A R OČELA! uprava. PO selita 15.-25. m IV. vzorčili v Liuh&lani Najugodnejša prilika za nakup vsakovrstne najboljše in najcenejčc rol*e tu- in inozemstva. Velesejmskc legitimacije ne prodajajo v denarnih zavodih vseh mest in dajejo pravo na 50% znižano vožnjo tudi na brzovlakih (razen S. O. E. in br. 3, 0). Prirodne krasote Slovenije. Stanovanja preskrbljena. Dietni vstopnice ie dsie pri liltgsjn! ta ceno 10 Din. ,sSpaka pod krinko fi« Infamni zapiti avstrijakantski pes. ki ga plačuje dr. Anton Bonaventura Jeglič, ljubljanski škoi ter lastnik »Slovenca« in žganjarne v Št. Vidu, zato, da v svojih »uvodnikih« zasmehuje osmo božjo zapoved in vedoina krivo pričuje zoper svojega bližnjega, je odložil v sredo, dne 6. avgusta pod omenjenim naslovom cel kup izbranih popovskih podlosti hi laži. Mi smo se v teku zadnjih dveh mesecev že tako privadili teh vsakdanjih šenklav-šklh svinjarij, da ne odgovarjamo na vsako posebej; tem manj. ker smo proti njim brez orožja in ker je vsakemu poštenemu človeku jasno, da se tl plačanci ljubljanskega vladike in najvišfcga strokovnjaka za krščansko spolno občevanje niti v sanjah ne bi upali izmetavati svojih lumparskih trditev o naši ordaniza-ciji, ako ne bi vedeli, da jim zakonitim potom ne moremo do živega! Odgovorni urednik »Slovenca« je narodni poslanec, to je, človek, ki sme kriti s svojim imenom vsako, tudi najbolj banditsko častikrajo in laž, ne da bi ga mogel živ krst prijeti za ušesa in potegniti pred sodišče. Pes, ki laja na njegov rovaš s soglasjem in blagoslovom ljubljanskega škofa, je tedaj strahopeten pes, zavraten in potuhnjen pes, vreden korita, iz katerega žre, nevreden pa motike poštenega konjača. In če primemo danes za bič, se zavedamo, da ga skrunimo s tem, ko ga poizkušamo na taki zavrženi koži, in ne odgovarjamo škofovim žurnalističnim razbojnikom, marveč samo pošteni javnosti, pred katero nas ta smradljivi kanal avtonomistične »slovenske« kulture ne-kaznjeno obsiplje s krvavimi obrekovanji. Pribijemo samo to-le: Cunja, ki s to poplavo ciganskih podlosti dan na dan manifestira svojega maziljenega lastnika moralni nlv6 in njegove pojme o krščanskem resnicoljubju, je nagrmadila v omenjenem članku sledeče ponovne lopovščine: 1. Vzrok trboveljske žaloigre je bil »ogromni profit Trboveljske pre-mogokopne družbe« (to se pravi, da so pali naši bratje Žlajpah, Žnidaršič in Boltavzar kot plačani mezdniki kapitalizma)! 2. Jugoslovenski nacionalisti so organizirali pohod s karabinkami nad slovenske delavske trpine! 3. Zaradi profitov je bila organizirana ekspedicija »nezrelih nev.ed-nežev« v Trbovlje! Vsemu svetu in tudi zapitemu avstrijakantskemu psu, ki ga spušča škof Jeglič na državno in nacionalno idejo, je dobro in nedvoj-beno znana očitna resnica, ki pomeni kričeče nasprotje »Slovenčevih« trditev: 1. Vzrok trboveljske žaloigre je bila teroristična srboritost komunistov, obodrenih po zločinski potuhi stranke škofa Jegliča. 2. Jugoslovenski nacionalisti niso organizirali pohoda nad slovenske delavce in niso prišli v Trbovlje s karabinkami; pač pa so komunisti organizirali oborožen napad na nacionaliste in eni, ne mi, so pri tein imeli karabinke! 3. »Ekspedicija« Oriune v Trbovlje ni bila »organizirana« in se ni vršila zaradi profitov, ampak je bila običajen zlet bratskih organi* zacij v svrho razvitja zastave! Vse to je znano škofu Jegliču, vse to je znano njegovemu steklemu psu, in vendar romajo te laži fj M i VESELJE IN ZADOVOLJSTVO sije z obraža vsake gospotliaje, ko vidi snežno-perilo periio. Z lahkoto in malo denarja doseže to, ako kupuje vedno le mšio GAZELA katerega so dobi v vsaki trgovini I mm m GRADBENO PODJETJE ING. DUKIČ & DRUG ^ LJUBLJANA, BOHORIČEVA ULICA 24 a e e dan na dan med slovenski in jugo-slovenski svet ter hujskajo ljudstvo na poboj in zastrupljajo javno mnenje! AH veste. lopovi, da ie ni bolj krvave žalitve, nego očitati poštenim ljudem, da so plačani kakor »Slovenčevi« uredniki ali najete vlačuge, in ne dati jim prilike, da vas pozovejo pred sodnika in zahtevajo od vas dokaz resnice? Ali veste, lopovi, da je ni bolj svinjska nesramnosti, nego jo vi doprinašate s tem, da ste najprej s svojo potuho dali komunistom pogum za trboveljski atentat, zdaj pa se cinično posmehujete naivnim upom, s katerimi so pozdravljali vašo vlado, in pišete (kar je sicer resnica): »Plačani agentje so noč in dan zastrupljali največje delavske revirje z razkrojevaimmi gesii«, in cinično priznavate: »Državna oblast je gledala Komunistično agitacijo«, — ko vsakdo ve, da je predstavljal to indolentno državno oblast takratni in sedanji veliki župan vašega zaupanja, dr. Športi? Evo, ubogi delavec, naš včerajšnji in današnji nasprotnik, a morda zaveznik naš v bodočnosti, ko bo treba pomesti s to gadjo zalego! Tu imaš svoje pokrovitelje! Tu imaš svoje podpihovalce! Mi spoštujemo tvojo kri, ki je tekla v Trbovljah, a brezsramni lopovi škofovega lista pljuvajo uaujo! Naša zadnja beseda, zapiti pla-člani obrekovalci: Enkrat samkrat ponovite svoje popovske Laži s podpisom človeka, ki naj bo magari bandit, prešestnik in krvoskrunec, samo da ne bo iin-mun, samo da ne bo nekaznjiv poslanec vaše zavržene stranke! Da sl ga ogledamo pred sodnikom in mu damo priPko dokazati -vaše krvave trditve! Strahopetci, potuhnjeni zavrat-neži, ki skrivate svoje polne hlače za orožniškimi bajoneti: ali je mar res, da ni v vašili pasjh dušah prostora niti za najmanjšo iskrico moštva? Ako se ne postavite z dokazi za svoje plačane klerikalne lopovščine, tedaj vedite, da bo poslednji trboveljski komunist, ne izvzemši niti tistih, ki se njih rok drži kri naših padlih junakov, v očeh vsakega Or-junaša in v očeh slehernega poštenega Jugoslovena vitez v primeri z vašim žalostnim vrhovnim pastirjem, ki mu katoliška mitra in škofovska palica nista dovolj sveti, da ne bi z njima z a s 1 a n j a 1 vaših pasjih, b r e z č a s t n 1 h, strahopetnih, brezimno podlih žurnalističnih razboj-s t e v! Da, »Spaka pod krinko«! Ali hočete vedeti, kakšna spaka? To je spaka Tedorja Aleksandrova! Spaka moskovskih sovjetov! Spaka Italije, spaka habsburških (kretenov! Niste si zaman Izbrali istega roka za svojo koncentrično akcijo! Govor dveh svečenikov. Spremte se, spremte, četnic*! Nova vlada si je nadela ime »zakona, reda in pravice«. Dobro bo, ako bo res. Vendar imajo danes v njo zaupanje le oni, ki so nas pred desetimi leti denun-cirali in preganjali; oni, ki so se po trebuhih plazili pred cesarjem, generali, lajtnanti in hofrati; oni. ki so prostituirali sebe in ves narod Dunaju; in oni, ki so v srbstvu videli smrtnega sovražnika vere. cerkve in Habsburga in izdali parolo: Ubiti jih treba. Zaupanje v novo vlado imajo lahko le klerikalci, radičevci, Trnki, agi, begi, škofje, nekateri veletrgovci. in pa množica onih. ki sovražijo, kar je jugoslovanskega in srbskega. To so avtonomisti, separatisti in federalisti, — stari sovražniki nacionalistov še izza 1. 1914. Kralj je tem ljudem poveril vlado, ker imajo malenkostno večino v skupščini in ker obljubljajo, da hočejo delati za pomirjenje. Mi nacionalisti ostanemo nepomirljivi sovražniki sovražnikov Na- cije. Zato moramo z -nezaupanjem gledati na te individije, ki so se s spretno taktiko polastili -vlade v naši državi. Ne zaupamo iim in smo uverjeni, da bodo delovali v poja-čanje notranjih sovražnikov Jugoslavije. Obenem pa nam lopovi ie tudi groze. Izprva so grozili z razpustom, sedaj sumničijo poedine naše člane. V pravilnem razumevanju novega kurza je naša nedeljska prireditev že prepovedana od okrajnega glavarstva. V »Slovencu« pa se ponavljajo denunciacije. kakor so tema listu že v krvi. Mi bomo to početje nekaj časa gledali, da se izučimo, kako treba nastopiti, kadar se branijo »zakon, red m pravica.« če nas bodo učili narobe, gorje njim, ne nam! Nacionalisti! Pozor na vse in na vsakogar! Četniki, v sprem! .Zakon, red, pravica in Jugoslavija! Kdor bo delal proti njim, naj si pripiše posledice! Krasno zobovje doseže se le pri stalni uporabi zobne paste. J©, da le .naš l2birrn<2 in iisdetne kcrkovoefi, wUeeS (Lesa? ni firabs husnavoit tulih iifjalkG*-, fianvjei vsaka žled« ■livš gasjfj-artanja naj zahSava | " V času ko seje naša duhovščina med naš narod najljutejšo mržnjo in sovraštvo proti jugoslovenskemu edinstvu in organizaciji Jugoslovanskih nacionalistov, blagoslavljajo v drugih delih naše države svečeniki iste veroizpovedi naše prapore. Med tem, ko preklinja in psuje škofov osebni organ »Slovenec« naš pokret na način, ki ga je zmožna samo najbolj pokvarjena duša. je govoril rodoljubni katoliški svečenik in književnik prof. Lovro Katic iz Solina po opravljenem blagoslovu barjaka Orjune Sinj sledeči govor: »Dragi bratje, kršni Cetinjani! Po svetih besedah, s katerim sem blagoslovil barjak naše dične Orjune, kaj morete od mene še več pričakovati, kot besede ljubezni, bratstva in sloge? Vi vsi, ki ste bratje v Gospodu, bili pravoslavni, bili katoliki, vi vsi poznate evangelij in v njem vpisane Kristove besede: Potem se boste spoznali, da ste moji učenci, če se boste ljubili med seboj. K temu Bogu ljubezni in bratstva dvignimo v tem svečanem času svoje misli in prosimo ga, da zbere in združi okoli orjunaškega barjaka ves naš narod, brez razlike vere in krsta, brez razlike Imena in plemena, ker ta prapor r,i niti srbski, niti hrvatski, niti slovenski, ker ni niti katoliški, niti pravoslavni, nego ker je barjak vseh Jugoslovenov. Zakaj bi se mrzili med seboj radi vere, ko vendar molimo istega križanega Jezusa in ko kličemo vsi isto Bogorodico na pomoč? Poglejte na naša polja, kjer brazde za-jedno v ljubavi teko in kjer se grli klasje med sabo! Vi pa bi se mrzili? Vera, ki bi sejala med ljudi mržnjo mesto ljubezni, bi ne bila od Boga in vsak ta, ki Vas uči mrziti svojega brata, pa najsi prihaja v angelski obleki k vam, je peklenski vrag, ne pa poslanec božji! Niso ustvarili verskih prepirov med seboj Jugosloveni. nego tuji ljudje, ki so kovali iz naše riesloge sebi bogate denarje. Lahko smo verniki raznih ver, vendar pa smo vsi deca ene edine majke — Jugoslavije. Naj nosi njen ponosni in neoha-ljeni barjak sinjska Orjuna v srečo, mapredek in zmago jugosiovenske misli! Orjuna zdravo!« Tako besede mladega svečenika iste vere, koje apostoli nas v Sloveniji ubijajo in zatirajo z vsemi možnimi sredstvi. Prinašamo pa še govor pravoslavnega svečenikfi prote Petra Mi-lojeviča. ki ga je govoril 2. avgusta v Vasnesenjskoj crkvi v Beogradu na parastosu za padlimi trboveljskimi žrtvami. »Slava, čast in mir vsakomur, ki dela dobro! Slava in čast vsem. ki se žrtvujejo za dobrobit skupnosti. Slava in čast vsem, ki so padli od Kosova pa do danes za dobro in korist Naroda. Težko mi je govoriti danes na parastosu za padlimi, ki so se žrtvovali v medsebojni borbi, boreči se za to, kar je pravedno in pošteno. Žal mi je. da moram govoriti v počast njim, ki so žrtvovali mlada in smelosti polna življenja na oltar Domovine radi bratske nesloge in nesvaje. Zato vprašam: Koliko časa bomo še delali tako? Vprašujem, doklej bo še stara nesloga in podli bratski prepir razdiral slogo našega plemena, doklej bo še izpodkopavalo sovraštvo temelje naše skupne hiše. Ali ni vse to bratsko sovraštvo samo golo orodje nekoga tretjega, ki vse to gleda in se pri tem zadovoljno smeje? Razumem vse lepe želje in velike težnje OR-JU-NA. Odobravam in blagoslavljam jih v kolikor so v interesu narodnega in državnega edinstva. Vendar pa vas danes prosim in rotim: Ne v kri, v bratsko kri. ker taka borba ne rodi v dobro. Moleč za pokoj duš naših padlih drugov, prosim Boga Otca, da jih sprejme v svoje božje carstvo, kjer naj najdejo večni mir. Velim pa: Naj poneso na svoji duši greh oni, ki so vse to izzvali in prelivali nedolžno bratsko kri. Padlim junakom: Vječnaja im pamjat!« To so besede pravoslavnega svečenika! Ge pa se ozremo v osebno glasilo Prevzvišenega z dne 6. avgusta 1924, pa lahko čitamo, da so bili vsi trije naši junaki »tuji izkoriščevalci«, ' uprizorite! ji junaške ekspedicije nezrelih nevednežev v Trbovlje, z namenom s -karabinkami ubijati pošteno slovensko delovno ljudstvo in trboveljske delavske trpine. Orjuna pa mu je menda »mala klika velekapitalističnlh izkoriščevalcev. ki pošilja v smrt zapeljano mladino.« Vsaj tako razumemo mi besede »Slovenčevega« urednika »Spaka pod krinko«, ker smo že tisočkrat dokazali, zakaj smo pohiteli v Trbovlje. Toda z norci, bedaki in lopovi se ne more govoriti. In med te spadajo po vsem dosedanjem vedenju soditi tudi »Slovenčevi« uredniki. Zato naj si javnost ustvari sama svoje mnenje o njih apostolskem in blago-vestnem početju. —ej. Napad na brata Angjelinoviča. Hoteli smo tudi v tej zadevi počakati na končni izid sodne preiskave, ki naj bi nepristransko in popolnoma objektivno dokazala, kje je pravica in kje je laž. Molčali smo, da onemogočimo vsako izigravanje »Slovenca«, češ, da ustvarjamo zopet kake prejtidice in da skušamo izvajati pritisk na potek sodne preiskave. Ker pa je pričel s to taktiko ustvarjanja prejudicov ravno »Slovenec«, smo prisiljeni, da se kot napadeni branimo. Zato tudi objavljamo sedaj popolnoma verodostoj* no poročilo o poteku vsega dogod- ka, ki jasno osvetljuje pobalinstvo pobožnih klerikalnih žurnalistov in njih bratcev okoli blokaške štampe. Že dolgo časa je bilo lahko v Zagrebu opazovati gibanje Hanaov-cev in komunistov, ki so postali po-sebno živahni po napadih »Hrvata« na bližajoči se »V. Pokrajinski Sokolski zlet« v Zagrebu. Govorilo se je celo po Zagrebu, da je treba to prireditev onemogočiti za vsako ceno. Vršili so se sestanke, kjer so dajali hanaovski, radičevski in komunistični agitatorji navodila, kako trgati sokolske lepake, ustvarjati med masami proti zletu sovražno razpoloženje. Obenem pa so ščuvali zbrane opričnike tudi na pokolj znanih Orjunašev v Zagrebu. Po enem takem sestanku je odšel iz »Dalmatinskega podrunia« ob 9. zvečer usodnega dne tudi hrvat-. ski narodni mučenec in žrtev orju-naškega nasiija Zovko z desetimi mladeniči, oboroženimi z debelimi batinami. To potrjuje tudi izpoved priče Cvitauovioa, ki je lastnik omenjene kleti. Nato se je ta banda pretepačev napotila po cesti in okoli 11. ure zvečer napadla v Kuhovičevi ulici zagrebškega Oblastnega čelnika br. Borislava Angjelinoviča, ki je šel z dvojico članov v Kazališko kavarno. Pred nič hudega slutečega »moril-: ca« Angjelinoviča sta skočila dva moška, kojih eden, večji, Zovko, je momentano zavihtel batino in udaril z njo z vso silo Angjelinoviča po glavi. Njegov drug pa je med tem segel v žep in že napol izvlekel revolver. Med tem časom je Zovko ponovno zamahnil s palico, ki pa jo je pariral Angjelinovič z levo roko. Ker je videl, da Zovkov tovariš vleče revolver iz žepa. je tudi on posegel po svojem in ustrelil brez cilja z namenom, da oplaši napadalce. Sicer pa je sam Zovko, ko je ležal še na uličnem tlaku, izpovedal oholi stoječim, da je on prvi udaril s palico po glavi Angjelinoviča, ki mu je zaklical: »Ruke u vis!« Česar pa on (Zovko), kot pogumen Hrvat, ni hotel storiti, nakar je Aiir gjelinovič ustrelil. Pozneje je sicer Zovko svojo izpoved izpremenil, kar pa se da pri njem prav lahko razlagati. Fakat pa je, da je bil povsem nedolžni in zahrbtno ubiti Zovko popolnoma enairovreden drug Fakinu. Policijsko poročilo O Zovku se glasi, da je bil leto in pol organiziran v Dubrovniku .pri Ha-naovcih. Odlikoval se je med njimi po svojem drznem izzivanju in napadanju na Orjunaše. Bil ie tudi kaznovan opetovano radi pretepa-, nja in pijančevanja. Poznan pa ie bil tudi kot poseben veščak v manipuliranju z nožem. Tako policija! Ej, težko je prati, kaj ne »Slovenec«, take zamorce, kot so Zovko in Fakin. Kaj takega je zmožen le človek prežet ljubezni in pravnega čuta slovenskega naroda. Br. Angjelinovič se nahaja še v policijskem zaporu, toda njegova nedolžnost je že danes neoporečno dokazana. Ranjen je težko na glavi, laliko pa na lakti leve roke. Poročilo, ki smo ga zgoraj navedli, je popolnoma nepristransko in resnično do zadnje potankosti. Ovreči ga ne morejo ntkaka še tako jezuitsko zavita namigavanja posvečenih »Slovenčencev«, niti še take demonstracije Vlaške ulice, ki je samo golo orodje v rokah sile, hoteče razbiti našo državo. Sicer pa so bili demonstrante ravno oni temni elementi, ki so leta 1914. v črst in spomin Franc Ferdinanda razbijali taisto »Narodno kavarno«, kakor leta 1924. v slavo »narodnega mučenika Marica Zm-ka«. Nas pa vse to biuvanje in razgrajanje blokaške in sedanje vladne štampe prav nič ne moti. Mi gremo svojo ravno v bodočnost uprto pot. Ojekleneli v neštetih napadih in bojih smo se in sc bomo tudi še vedno branili. Če padajo pri tem zapeljane žrtve, si mi umijemo roke. —-ej. ITI .■'•»is d&BH £& Obrestuje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po 1W" 8% -vb v novopreurejenih prostorih MESTNI TRG Sl, @ Večje in stalne vloj?e z odpovednim | rokom obrestuje tudi višje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in ec-ejje terjatev. Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in proti zastavi. Kranf ka. Krščanski tisk. Kakor hijene so padle po našem pokretu takoj vse ■maziljene glave okoli »Slovenca«, ko so videle, da postaja naš pokret nevaren faktor celo njihovim do tedaj despotsko mogočnim pretenzijam. Zaigrali so klerikalni papirnati molilni mlinčki in preko slovenske zemlje se je vlil tak smrad in taka grdobija, da ji ni para na svetu. Izlili so nad nami ves svoj zeleni žolč in izpljuvali nad nami vso svojo pobožno zlobo. Z neprimerno zelotsko hudobnostjo so nas pričeli črniti med dobrim slovenskim narodom in mu pričeli vcepljati svoj novi pravni čut. Do viška pa je prikipela pobožna zloba, te dni, ko so se odprla klerika nim junaškim tigrom vrata v vlado. Pod pokroviteljstvom člana te famozne mirotvorne in blago-tvorne vlade je napisal Sušnikov leibjournal »Domoljub« »edina duševna hrana tisočev«. sledečo lumparijo, ki jo je zmožna samo klerikalna žurnaiistika: »Mi smo že zadnjič zapisali, da sta Žerjav in Orjuna spravila Slovenijo na stopnjo divjaških pokrajin, kjer pošten človek nima ne ponoči, ne podnevi miru pred ubijalci in roparji, smrkolini in pocestnimi barabami.« Dobro! Mi si umijemo roke nad posledicami tega pomirjevalnega delovanja člana vlade. Molčimo, toda v molku bomo grozni. Že smo vam obetali nekoč, da vam postane sv. Jernej patrom Vi pa ste klicali Pa pomoč državnega pravdnika, ki naj bi vas čuval pred nepovabljenimi patroni. Danes molčimo, toda govorila bodo dejanja in takrat gospodje bomo videli, kje so smrkolini, Pocestne barabe in roparji osebne časti. Kaj vse premore Orjuna. Grenak je bil kruh opozicije in le s težavo so se ga privadila vladne potice navajena grla naših klerikalnih tigrov. Vendar pa so neprestano zatrjevali vsakomur, ki jih je hotel poslušati, da ne zapuste opozicije pod nobeno ceno. Edina cena jim je bila popolna »avtonomija in samouprava Slovenije«, kot je že pred nedavnim časom zatrjeval zelo zgovorni prijatelj delavstva dr. Brejc. Njegova izvajanja so naletela na ogromen aplavz, kot je vedel povedati »Slovenec«. Toda kolo časa se izpreminja in Z njim tudi politični programi in za-' hteve strank. Radičevci so poslali v muzej svoje čudotvorno, mirotvor-tte republiko in ga zamenjali za težke dinarske tisočake. Naši pogumni tigri pa so dali svojo avtonomijo in samoupravo Slovenije v shrambo med cerkvene relikvije, kjer bo r ohnela poznim rodovom v spomin in Korošcu v čast. Zasedli so mehke ministrske fotelje in pozabili na vse svoje prejšnje izjave. Čudno se nam je zdelo to ravnanje klerikalcev, in kar mogoče nam ni bilo razlagati to najnovejšo izpre-membo mentalitete voditeljev »neoskrunjenega dela slovenskega naroda«, ki so prodali za skledo kisle leče svoje programe in prepričanje. Zadnji »Domoljub« pa je posvetil v to zagonetno temo s sledečo bengalično izjavo o vstopu klerikalcev v vlado. Da vspostavimo zakonitost, da zatremo življenju in imetju nevarno orjunsko zalego, zato je SLS morala vstopiti v vlado. Tako torej! Oj, preklicano moč ima tale prokleta Orjuna. Kar se ni posrečilo čiH Baji, niti Jovanoviču, to se je z lahkoto posrečilo Orjuni, ki je brez koncesij prisilila klerikalce za vstop v vlado. Pa naj kdo reče, da je Orjuna neuvaževan in brezpomemben faktor, kot so doslej trdili vsi »Slovenčevi« uredniki, ki jih tolče danes po zobeh klerikalni minister prof. Sušnik! Katoliška laž. Klerikalci trosijo Po Dolenjskem, osobrto med delavstvom, bajko, da imajo Orjunaši znake, na katerih je mrtvaška glava z napisom: »Smrt delavcem!« Kdo se ne smeje?! Pošta. Dolgo smo molčali na vse falotske izpade zelotskih »Slovenčevih« pobožnjakov proti našim čla-nom-poštarjem. Nikakor nismo mogli razumeti vse te besne gonje proti g. ravnatelju Debelaku in vsem drugim, o kojih vemo samo to, da so tako pošteni in delavni ljudje, da jim »Slovenčevi« dopisuni ne sežejo niti do gležnja. Čudili smo se »prirojenemu pravnemu čutu slovenskega naroda«, da je pustil taki krivici nemoteno šariti po umazanih »Slovenčevih« predalih. Vendar pa smo molčali, ker se nam m zdelo potrebno boriti se z mlini na veter! Dne 6. avgusta pa je prinesel »Slovenec« pamflet, ki ga more izleči samo maziljeni »Slovenčev« urednik! Mož se je skril sicer za figovo pero »slovenskega naprednega poštarja Davidavičeve orientacije«, ki toči krokodilove solze nad tiranijo Kluba demokratskih poštarjev in bogsigavedi koga še. Vsa ta dolga klobasarija bi imela še vsaj prismojeno lice, da klerikalni gadič v hlačah Davidovičevega poštarja ne za-sikne ob koncu nekako tako-le: »Oh. ko bi imeli mi pošto v rokah, in z njo vse telefonske in brzojavne vesti. To bi vohunili in denunci-rali!« Sicer je položil te besede v usta pri takih stvarih samo po sebi umevno, navzočega dr. Žerjava in pri tem hinavsko zavil oči, češ, poglejte jih, kaki so. Toda sv. pismo pravi: »In satan je govoril iz ust poštenjaka.!« Tako tudi tukaj. Odkrili ste prijatelji kamrico vašega hrepenenja in studa polna so srca vseh poštenih Slovencev. Še vam ni dovolj 10 let denun-ciranja in ubijanja. Še se vam hoče prelivanja nacionalistične krvi in ubijanja poštenih en mas. Toda, prijatelji dragi, odzvonilo vam je! Sili smo že avstrijskih špiceljnov in špijonov na pošti, ki so vihali svoje nosove po srboffiskih pogovorih v letih 1914—1918. Zato pa tudi ne bomo trpeli, da bi danes nastavljali svoja kosmata ušesa pri pošti razni možje, ki so jim imena Brcnce. Kromar in tisoč drugi vse preje kot ljuba. Pa makar bi bil poštni minister sam škof Bonaventura. Sicer pa se bouro v tem slučaju rajše po-shržili kresov, saj materiala zato nam v naši zemlji ne manjka. Zanimivo. Dolgo časa nismo vedeli, zakaj se je »Katoliška tiskarna« tako hermetično z a mreži! a prav do prvega nadstropja. Saj bi še miška, četudi cerkvena, ne mogla skozi te goste mreže. Sedaj pa se je »K. T. D.« izkašljalo samo, da je zamrežilo svoja okna zato, ker se je balo, da ji Orjuna razbije šipe. In to menda radi tega, ker ji, kot društvo za tiskanje nemoralnih slik in komunističnih letakov, ni dalo upravi Orju-ne inserata. O sancta simplicltas! Strah ima velike oči, neumnost »Slovenčevih« lastnikov pa je brez mej. Prijateljčki, kar potolažite se, zato vam Orjtma ne bo razbijala šip. Bolje je, da gre takoj danes k vragu, kot pa da bi jutri prinesla vaše oglase. Sicer pa se umakne vsak zaveden nacionalist že na 100 metrov tega legla vsega svinjskega in kužnega duha. kar se ga danes širi po naši lepi zemlji, Oriima in srednješolci. Med zadnjimi odloki, ki jih je izdal g. minister prosvete Pribičevič, je bil tudi akt. ki prepoveduje članstvo srednješolcem pri Orjuni. Akt nas ne bi spravil ravno iz ravnovesja, ker je itak samo nadaljevanje ere proslu-lega ministra prosvete iz dobe Markovega protokola. Karakteristično pa je veselje, s kojim so pozdravili ta sklep g. Pribičeviča naši separatisti in klerikalci, ki so videli v tem: »Eno edino dobrih naredb prosvetnega ministra.« • Protestirati pa moramo proti temu, da se nas v tem aktu smatra enakopravnim banditskim Srnaov-cein in Hanaovcem. V osialčm pa je efekt te naredbe za nas naravnost koristen in jo lahko tudi še v bodoče obdrži sedanji g. minister pro- svete. ki nam bo storil s tem samo uslugo. Ona nas naravnost priganja k temu, da še intenzivnejše vplivamo na razvoj zavesti naše omladi-ne. ki bo sodelovala prav gotovo še tudi v bodoče v našem pokretu, pa makar izdaste še tisoč novih odredb. Zakon naj se vrši, pa najsi je izdan radi nerazumevanja starih, nikakor pa nas ne bo ločil od naše omladine. Vzgajali jo bomo še bolj premišljeno v razumne in jeklene Jugoslovene, če pa je to greh in prestopek, bomo tem bolj ponosni in srečni, čim bolj bomo grešili na ta način! | Hej Korošcu! Dajte, no dajte poiskat toti ferdamani akt, s kojim je Pribičevič nakazal Orjuni 400.000 Din. Videli boste, da bo to boljše, kot desetkrat podkrižani in s sto pečati opremljeni akt o razpustu Orjune. Če boste objavili pobotnico o teh 400.000 Din, bodo prav gotovo zapustili vsi pošteni in idealni borci Orjuno in jo prepustili usodi. Slabiči in nepošteni pa je ne bodo zmožni držati niti en dan na površju. Torej: glej Korošec, nikar ne zamudi, razpust Orjune brez boja tebi se nudi! lovarnte zalogo 1. fefts Mm m v IjisMjasL Steklenice za konjak, za rum, za sifon, za pokalice, za zdravila ter diuge vseh vrst ima v zaiogi tvrdka 10“ j Mike feMke. Telefon 539. Dobavljamo tudi po nafciilu iz iovarce. POZOR! francoska zavarovalna družba v Parizu Osiuvcna leta 1828' Glavnica 800 mllij. frankov. Prevzema požarno In Stvljenska zavarovanja vseh vrat Generalno zastopstvo za Slovenijo! Ljubljana, Kolodvorska ul! a 34/i I* Agilni zastopniki s« sprejemajo Naš pokrat Razvitje prapora mestne Orjune v Mariboru. Sovražne sile so pred več kot enim letom dosegle, da je zastopnik državne oblasti ukinil delovanje ene naših najbolj delovnih organizacij, mestne Orjune Maribor in njene posestrime v Ptuju. Zade-jati so hoteli s tem činom jugoslo-venskim nacionalistom na severni meji naše države smrten udarec. Veselja so vriskali Nemci v svesti si, da je prišel zopet čas novega razmaha ponemčevanja našega življa in da jim je vsled ukinitve naše organizacije olajšano iredentistično delo za pripojitev naše krasne obmejne zemlje k avstrijski republiki. Navidezno je naše delo počivalo, ali Orjuna je vzlic zaprekam in vzlic pritisku tiho pripravljala tla za novo delovanje. Danes stoji mariborska organizacija zopet krepko na svojih nogah, zbira vse jugoslovensko čuteče nacionaliste v svoje kolo, postala je že tako močna, da je strah in trepet vsem sovražnikom naše Nacije, v ponos vsem prijateljem. Dne 7. septembra t. I. razvije slovesno svoj novi prapor, ki bo vodil naše četnike k novim pridobitvam, pod katerim bodo vsi člani odločno branili Jugoslover.stvo Maribora in vse severne naše meje. K tej slovesnosti vabi Mestna Orjuna Maribor vse posestrime širom naše države. da postane razvitje prapora velika nacionalna manifestacija, ki bo pokazala vsem našo silo in našo moč. Zato prosimo bratske organizacije. da se že sedaj pripravljajo na naš veliki dan v Mariboru in da pribite polnoštevilno na našo severno mejo. Podrobnosti bodo pravočasno objavljene. Mestna Orjuna Maribor. Plenarni sestanek Orjuna — Maribor, Na poziv oblastnega predsednika je sklicala mariborska Orjuna v petek, dne 1. avgusta plenarni sestanek svojega članstva. Br. predsednik mestne organizacije je pozdravil v prvi vrsti na sestanek do-šlega br. inž. Kranjca in članstvo, ki se je v lepem številu odzvalo vabilu. Politični dogodki zadnjega časa bodo morda za našo organizacijo velika preizkušnja, pri kateri se bo pokazalo, kdo je naš in kdo ni naš. Nove vlade nočemo kritizirati, dokler ni pokazala svojega dela. Ako bo delovala pošteno za ozdravljenje obupnih razmer v naši državi, ako ji bo najvišji cilj dobrobit države in naroda, ako bo delovala za edinstvo, potem bo naša organizacija prva, ki jo bo podpirala. Če mi- sli vlada na razpust naše organizacije — svobodno ji. Razpustila bo samo, kar je papirnatega v njej, ideje pa ne more razpustiti. Kajti ta bo živela in delovala naprej do kon čne zmage. Nato je podal br. predsednik kratko poročilo o delovanju mestne organizacije v zadnjih mesecih. Pozval je članstvo, naj se do bro pripravi za našo veliko prireditev dne 7. septembra, za razvitje prapora mariborske Orjune. Burno pozdravljen je prevzel nato br. inž. Kranjec besedo. Omenjal je najprej na kratko današnji politični položaj, zavrnil trditev naših nasprotnikov, da smo plačanci demokratov, Pribičeviča in Žerjava. Naša organizacija je politična, ali nadstrankarska. Po prejšnji vladi nam ni treba žalovati, ker nismo od nje ničesar drugega imeli, kakor same neizpolnjene obljube. Delovanje napram novi Davidovičevi vladi pa bomo uravnali po njenem nastopu in delu. Ker noče biti Orjuna odvisna od nobene stranke in od nobenega posameznika, si je ustanovila svojo gosp.o-darsko-ekonomsko Orjuno. Temeljito je razložil nje pomen in namen in vabil člane, naj sami podpišejo deleže, oziroma naj agitirajo pri premožnih prijateljih za podpis. — Br. Rehar je podpiral s svojimi izvajanji besede br. oblastnega predsednika. Člani so pokazali ve'iko zanimanje; nekateri so podpisali deleže na licu mesta, drugi so obljubili, da izpolnijo v najkrajšem času svojo dolžnost. Lepo uspelo zborovanje, pri katerem je bilo navzočih nad 150 članov, je nato br. predsednik zaključil s pozivom k vztrajnemu delu ne samo za Ekonomsko Orjuno, ampak tudi za ideje naše organizacije v korist in srečo države in naroda. Orjunaš do preklica. 1. avgusta je dobila mestna Orjuna Maribor tole pisemce: »Cenjeno predsedstvo Orjune v Mariboru! Z ozirom na predsioječe ukrepe sedanje vlade, sem primoran z današnjim dnem 1. avgusta 1924 izstopiti iz Vašega cenjenega društva, da se izognem eventualnim posledicam, ki bi morale moji eksistenci škodovati. Vsled tega prosim, da me črtate v Vašem članskem imeniku. Z odličnim spoštovanjem bilježim Franjo Kopina, trafikant v Mariboru, Kralja Petra trg štev. 2#« — Se je zgodite. Prosimo somišljenike našega bivšega zgoraj omenjenega člana, naj mu hitro sledijo, da ne bo prepozno. Mostna Orjuna Zagorje ob Savi priredi v soboto, dne 9. avgusta ob pol 8. uri zvečer »Praznik žrtev«. Bratje! Naša dolžnost je, da se vsak brezpogojno udeleži te’velepomembne proslave, da se spom-nimo skupno na one ve.ike može, ki | so dali življenje za Nacijo. Spomniti 1 se moramo pa tudi na one zanušče-ne — katerim so bili naši mučeniki — vse! Vabimo tudi naše somišljenike. da se proslave udeleže in pokažejo v tem trenutku, da so v duhu z nami, da so naše žrtve tudi njihovi simboli. Na svidenje! Zdravo! Mestna Orjuna Zagorje ob Savi. Vbličastui zbori Orjune so se vršili zadnje dni v Vojvodini. Pokazali so. da je Orjuna tudi v teh krajih na svojem zmagonosnem pohodu. Posebno dobro so uspeli zbori v Pančevu in pa pri Sv. Ivanu. Za spomenik sa darovali: Brat Žafran 53 Din, ki jih je nabral v družbi bratov akcionašev Krakovo-Trnovo. Kleinberger 1., Ribno. 100 Din. Preje nabranih 5391.62 Din, torej skupaj 5544.62 Din. Za Šiajpahov fond so darovali: Darovalci na nabiralni poli gospe Helene Franke, štev. 136 Din 350. Napredno omizje v Slovenski Bistrici Din 100. Br. Novak Din 25. Mestna Orjuna Bohinjska Bistrica Din 202. Sturnberger M., Brežice, Din 20. J. Baričevič, Logatec. Din 15. Fr. Košir, Kamnik, Dan 15’. Oi-juna Braslovče Din 145. Skupaj Din 872; preje nabranih Din 74.706.12, torej skupaj Din 85.578.12. Priporgčnmo vsem rodbinam KOLINSKO izvrsten oridatek za kavo. I Mod. 12. brczslišni pisalni stroj. | fmthf.tBteiBiMk5.nnif Donite v juho in prikuhe krepčilo hrane imate iz preprostih jedli izvrstno, zdravo in redilno hrano. Razna pisarniška lepila. THE REX C0., Ljubljana. LEK* OB OB OB ROKE MESTNI TRG S R N A T O V I Č *’ 10 B5~ /E = m l°a- O go« ‘II > O -^f o o<= 3 gai c «. —' « — ^ •U « £A ■ -3 g • P a’ < as £ " TRGOVSKA BANKA D. D. LJUBLJANA PodruiflliB; Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica DUNAJSKA CESTA STEV. 4. Kapital la rezmv® P8w, 18.303X00* Briojavi: mr - StroSki pri vporabl bencina! IVAN ZAKOTNIK metini tesarski mojster LjuhSIane, Dunajska c. 46. Tel. 379 Vsakovrstna lesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja »a palače, hiše, vile, tovarne, cerkve In zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenico, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna Saga. Tovarna furnirja. Vozi brez bencina! Adaptiraj svoj avto, traktor ali stabilni motor s patent. H A G - generatorfem! Vozi z ogljem! Prospekte in reference daje: JUGO-HAG LJUBLJANA, Bohoričeva ulica št. 24. Telefon štev. 560. —>- StircSkl pri vpcrabl o k tja I mimm. |MERAKL| barve, mastila, lake, kit, klej, emaiie, Če-pite in zalamženo čisti firnež nzjboljie vrste nudi tovarna Medic-Zankl d. z o. z. Maribor Ljubljana Novi sad pedružulca. centrala. skiadiSče. Tevarne: LJUBIJANA-MEDVODE J je najmodernejše urejena in izvršuje vsa tislrarniška dela od najprlprostejsege do najmodernejšega. Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošuro in knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste. Okusita oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Lastna tvornica šolskih zvezkov. Šolski zvezki za bsnovne šole in srednje šo!e. Risanke, dnevniki in beležnice. fnserirajte 'v ORJUNS! 1 S Siosasfta rtta is MiistrijsBa i d. Tel. inier. 119. Val. inter. VSO. Mina pisat® Ulični! Spsisia šla, Frankopanska ulica 151. Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderno industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod. Zastopa; Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi viožkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga. 3= Lastnik inž. Marko Kranjec. (Tiska Učiteljska tiskarna x Ljubljani. Odgovorni urednik VI. J. Galzinja.