Kitietski stiin ¦-¦ nsi plan! Nove razmere, novi časi prihajajo k nam v forzih korakih. Oasi, ko je kmet lahko držal križem roke in 88 ai brigal za aobeao politiko, so miaili ia se aiisdar več ae bodo vraili. Silae ia popolnoma spremenjeae razmere movega časa tiščiio tudi kmeta v ospredje. Ljudstvo je po prevratu svetovae vojske dobilo vso oblast v roke in sedaj aaj se tudi te oblasti poaluži. V dobrem pozaanju teh aovih razmer si anujejo vsi staaovi svoje orgaaizacije, delavci, oradaiki, učitelji, obrtaiki, trgovci. Vse dosežejo v naši aovi državi, kar hočejo. Povišaaje pla6, skrajšaoje delovaega časa, aove pravice v javaih zastopih, cenejša živila itd. Trgovci aemoteao iahko aavijajo ceae, kakor jim je drago, aihče jim ae braai. Delajo dobičke, polaijo si svoje žepe s stotisoči, milijoai. Tako si vsi staaovi izboljšojejo 8voj položaj, živijo v blagostaaju ia obilici, le ubogi, zaničevaai, poaižai kmet pa dela ia se tradi od zjutraj do veSera ia kljub temu se mu slabo godi. Strašaa svetovaa vojska je skoro do konca izčrpala aašega kmeta. Nima skorc aič živine, gospodarstvo zaaemarjeHTT vSied^^VoJske^—gospodarska poslopja ia gospodarsko orodje v.aajslabšem staau. Kamor se obrne, povsod ga čakajo nova popravila, aovi stroški, a nič dohodkov; ia davek pa raste od dne do dne. Petkrat lolik davek in še več kakor pred vojsko mora plačevati, kje aaj dobi denar? In država tega aič ae upošteva? Nasprotno še tiste male dohodke, ki mu jih daje gospodarstvo mu hoče zaižati. Trgovci smejo prosto aavijati ceae blagu, obleki ia zahtevati desetkratai dobicek, država ne zgane prsta, abogemu kmetu pa se povsod določajo ceae. Zato hodi raztrgaa ia razcapaa ia si ae more privoščiti aiti aajmaajšega veselja. Verižaiki, trgovci ia drugi po vojski obogateli sloji pa lahko letajo od veselice do veselice ia se zabavajo aa račua žuljavih rok kmeta. Kmetje, kako dolgo bodete še trpeli te razmere, kako dolgo bodete še s krvavimi žulji pridobljeni deaar plačevali kot davek za mastae plače ia zabave dragih slojev? Kmetje samopomoč vas more rešiti. Časi, ko je vladala med Ijudmi krščaaska pravičaost, je edea staa pomagal dragemu staau ia so vsi skupno zadovoljno živeli, so žalibog miauli. Zato pa poiščite si drugo sredstvo, ki bo vam v tein časa splošae socialae krivičnosti, oieruštva, pomagalo kakor drugim staaovom, ia to sredstvo je orgaaizacija v Smetskih Zvezah. Vstopite vsi v Kmetske Zveze, združite se y mogočao armado kmetov in potem bodete pa tudi vi prišli do veljave. Nastopill bodete zdražeai v stanovski zvezi zoper vse krivice, ki se vam gode, ia zahtevali za vse staaove enake pravice. E mko delati, eaako trpeti ia tudi eaako dobiček prejemati. Svetovna vojska ja udarila vse staaove, celi narod. Posledice svetovae vojske rnorajo tudi vsi stanovi eaako aositi. Splošaa obubožaaost ia pomaajkaaje je delež vojske za vse staaove. Ni torej prav, da bi kmetski staa sedaj gorje vojske za vse druge aosil, drugi bi se aa njegov račua veselili. Ni prav, da bi eai delali 8 ar aa daa, drugi 16, eai dobili aobene plače ali kake malenkostne viaarje, d-ugi pa stotake, kmet bi umirai od dela ia truda, drugi bi pa pohajkovali ia Ijudi goljufali. Splošaa socijalaa pravičaost za V36 staaove, to je aaše kmetsko geslo. S tem ge3lom se zdražujmo v Kmetskih Zvezab, ia boljši časi morajo tudi za kmeta priti.