Štev. 117. V Ljubljani, v torek, dne 25. mala 1909. Leto XXXVII. Velja po pošti: s= Za celo leto naprej . K 26-— za pol leta » . » 13-— za četrt » » > . » 6-50 za en meseo » " . » 2*20 za Nemčijo oeloletno » 29'— za ostalo inozemstvo > 35'— = V upravništvu: = Za oelo leto naprej . K 22*40 za pol leta » . » 11*20 za četrt » » . » 5-60 za en mesec » . » 1-90 Za pošiljanje na dom 20 tr, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v. ; Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 ium): za enkrat......po 15 v za dvakrat.....» 13 » za trikrat.....» 10 » za več ko trikrat . . » 9 » V reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenjn primeren popnst. Izhaja: vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. nrl popoldne. w Uredništvo je v Kopitarjevih nlioah štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = P olitičen list za slovenski narod ■ Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 6. = Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. = - Upravniškega telefona štev. 183. - Današnja številka obsega 4 strani. Politična morala Hribarja in ..narodno - napredne" stranke. »Slovenski Narod« pere Hribarja zaradi zadnje blamaže v trgovski zbornici, ko se je dognalo, da nosi pogodba med Nemci in liberalnimi Slovenci tudi Hribarjev podpis. Umevno, da mora »Slovenski Narod« braniti načelnika svoje stranke. Storil je pa to jako slabo. Untev-ino, saj kar je slabo, se ne da hraniti. Včeraj objavlja dopis »iz poslanskih krogov«, .ki zagovarja Hribarja. Zagovarja ga brez dvoma kak mlajši liberalni poslanec, ker iz vsega njegovega zagovora veje otroška naivnost. Vso stvar izkuša dopis I iz liberalnih poslanskih krogov spraviti na pota, ki bi odvrnila pozornost od glavne stvari, mislimo namreč nasprotstva med raznimi neenako se glasečimi Hribarjevimi izjavami. Liberalni poslanskočlanski krogar hoče dati celo slovenski-neniški pogodbi nedolžen značaj. Člankar daje celo odvezo tistim, ki so sklenili to pogodbo in se upa trditi, da narodno-napredni stranki se te pogodbe nikakor ni treba sramovati! Koliko je ta trditev resnična, dokazuje dejstvo, ker se je branil Hribar priznati, da bi bil podpisal pogodbo med liberalnimi Slovenci in Nemci. Saj je Hribar še v seji trgovske in obrtne zbornico dne 19. februarja 1909 zanikal, da bi bil 011 podpisal pogodbo z Nemci. V uradnem zapisniku o redni javni seji kranjske trg. in obrtne zbornice z dne 19. februarja t. I., ki so ga podpisali in ki s svojimi podpisi jamčijo za njegovo točnost liberalci: Josip Lenarčič, zbornični predsednik, tajnik dr. Murnik, Ivan Knez in zbornični svetnik S. L. S. Ivan Kregar, se objavlja na 21. strani Hribarjevega govora sledeči stavek: Kar se tiče takozvane pogodbe z Nemci, smo jo na naši strani držali. Spričo ponovne trditve nekega lista, da nosi pogodba podpis govornika, konstatira enkrat za vselej, da to ni res. Če sq dokaže nasprotno, je pripravljen plačati nagrado.« »Narodno-napredni stranki se te pogodbe nikakor ni treba sramovati,« piše »Narod«, Hribar se jo je pa gotovo sramoval, ker je zanikaval, da bi jo bil on kdaj podpisal. Dr. Ambrositsch ie pa dokazal, da nosi takozvana pogodba liberalcev z Nemci Hribarjev podpis. Hribarjevo pojasnilo, da ni podpisal tiste pogodbe, ki jo ima shranjeno dr. Tavčar, ne izpremeni prav nič dejstva, ker je Hribar le podpisal pogodbo, ki >je bila izročena Nern-| cem. Vemo, zakaj Hribar ni podpisal tiste i pogodbe, ki jo je imel shranjeno dr. Tavčar. Lahkovernim liberalcem, ki so bili j liudi na zvezo z Nemci, in teh je bilo zelo veliko, je farbal, saj nisem podpisal pogodbe, vpoglejte jo pri Tavčarju in uvi-dete, da ne nosi mojega podpisa! !ii Hribar je ostal velik, neomadeževan Slovan, kljub temu, da je podpisal takozvano pogodbo z Nemci! Vsa jeza in nevolja zaradi zveze z Nemci se je pa v liberalni stranki obračala na dr. Tavčarja. Odkritje, da nosi takozvana pogodba z Nemci dejansko tudi Hribar-jev podpis, seveda Hribarju ni prijetno, zato je pa tisti njemu blizu stoječi liberalni poslatiiški krog v svojem članku hotel od glavne stvari odvrniti pozornost. Krog bo šel dalje. Hribarjevo blamažo bo izkušal zadušiti z najhujšo »farško gonjo«. »Narod« bo zdai pisal o temnem srednjem veku, zažigal bo protestante in coprnice, sledili bodo osebni napadi na naše somišljenike. A Hribar ni podpisal zgolj pogodbe z Nemci I. 1901, marveč podpisal je tudi prvo pogodbo, ki so jo sklenili slovenski liberalci že I. 1895. z Nemci. V naših časih, ko tako hitro živimo in zato včasih Hribarja rad zapušča spomin, mu kličemo še v spomin, da nosi takozvana pogodba z Nemci, ki so jo sklenili ž njimi liberalci žc 1. 1895, tudi Hribarjev podpis! podpisali vsi slovenski liberalni kranjski deželni poslanci, že I. 1895, drugo pa 1. 1901 skupno z dr. Tavčarjem in Grassel-lijem. Naš poročevalec je torej čisto prav zadel. Kljub navedenim dejstvom in dasi je podpisal Hribar dve pogodbi z Nemci, je pa le trdil Ivan Hribar v seji kranjske trg. zbornice dne 19. februarja, da »kar se tiče takozvane pogodbe z Nemci, smo jo na naši strani držali. Spričo ponovne trditve nekega lista da nosi pogodba podpis govornika, konstatira enkrat za vselej, da to ni res.« Te stvari tudi liberalni posla-niški krogi ne pojasne. Res lepa liberalna politiška morala. XXX Stvar j združena tudi pokrajinska javna telovadba telovadnega odseka »Orel« na Krki. _ Dolenjski »Orli« in mladeniči, pohitite dne 31. maja vsi na Krko! Stvar je za nas največje važnosti in potrebe, da se razširi naša misel po Dolenjskem m se ne ,vgnjezdiio kje nasprotniki. Pa tudi vsi drugi odseki pridružite se nam in pridite na binkoštni ponedeljek na Krko, da nam pomagate pri našem delu, da ne bo Dolenjska zaostala za drugimi kraji! Doleniska je znala odbiti najhujše napade turških janičarjev, ona naj postane .tudi sedaj prvoboriteljica krščanske misli izoper »svobodno« misel! Spored: Ob 10. uri dopoldne: Sveta maša. Ob 11. uri dopoldne: Mladeniški tečaj. Predavajo Terseglav, V. Jeločnik, dr. Lenard, K. Supin. Ob 1. uri popoldne: Skupno kosilo. Ob pol 3. uri popoldn«: Javna telovadba dolenjskih -Orlov«. Ob -1. uri popoldne: Ljudska veselica. Na zdar! AVSTRO - OGRSKA. Cesar ne potuje v Budimpešto. Poroča se. da cesar ne bo več popo-loval glede na krizo v Budimpešto. Ce bo potrebno, ho povabil ogrske državnike na Dunaj, kjer sc zdaj mudi tudi dr. Wekerle. Hrvaški sekčni načelnik pl. Czernkovich nred vpokojitvijo na dopustu. Na dopust za nedoločen čas jc šel hrvaški sekčni načelnik pl. Czernkovich. Z dopusta se ne vrne na svoje mesto, ker bo vpokojen. ANGLEŠKI TRGOVINSKI MINISTER PROTI HUJSKAČEM. Angleški trgovinski minister Churchill -je govoril v Manchestru proti hujskačem, ki povzročajo paniko s poročili o vojnih ladjah, zrakoplovih in o drugih strahovih. Izjavil je. da ne odobruje bahave oboroževalne politike. RUSIJA V SEVERNI PERZIJI. Rusija čimdalje bolj prodira v severni Perziji. V kratkem zasede Urmio. Pred mestom je že zbranih 20.000 vojakov. TURČIJA DOVOLILA SRBIJI PREVOZ OROŽJA. Turčija ie dovolila Srbiji prevoz nrožja s pogojem, da to ni nikak prece-denčni slučaj. POLJSKE TRDNJAVE SE NE OPUSTE. »Slovo« poroča, da so vsled protesta generalnega gubernatorja Skalcjna ustavili izpraznitev poljskih trdnjav. V teh poHskih gubernijah vlada veliko razburjenje, ker predlagajo ruski konservativci, naj se izključijo poljski člani deželnega sveta in omeji število poljskih poslancev ruske dume. Svoje mesto članov državnega sveta je odložilo Šest poljskih ple-mičev. Dnevne novice. + Na narodno obrambno delo! Mariborska »Straža« ima po končanih volitvah na Štajerskem lep članek »Na resno delo!« v katerem pravi: »Hud volivni boj je divjal zadnje tedne po slovenskem Štajerskem. Bojevati smo sc morali s sovražniki, katerim je bilo vsako tudi najnesramnejše sredstvo dobro, da bi le dosegli svoje namene. Vendar smo kljub temu sijajno zmagali na celi črti. Volivna borba je končana, treba pa je zopet začeti z resnim delom, v prvi vrsti na polju ljudske izobrazbe. Lepa prilika se nam nudi letošnji binkoštni ponedeljek. Ta dan bo namreč gavna skupščina Slovenskih krščanskih socialnih zvez pri Sv. Jakobu v Rožu na Koroškem. Prihiteli bodo ta dan med naše ljube koroške brate zastopniki izobraževalnih društev iz vseh krajev mile slovenske domovine. Tam se bomo skupno posvetovali in si začrtali pot, po kateri imamo hoditi v bodoče. Vsakdo, kdor le more in kdor sc količkaj zanima za krščansko-socialno delo med našim ljudstvom, naj pohiti binkoštni ponedeljek na glavno skupščino S. K. S. Z. na Koroško k Sv. Jakobu v Rožu. Omenili smo že. da se bo na skupščini govorilo tudi o odsekih v izobraževalnih društvih. Za nas štajerske Slovence so posebne važnosti obrambni odseki. Ti odseki imajo v prvi vrsti nalogo, razširiti med ljudstvo smisel za narodno-obrambno delo, nabirati prispevke za obmejne Slovence in prirejati v to namen veselice. Sedaj, ko smo na celi črti porazili sovražmke, ki so med nami Slovenci delali zgago, sc moramo skupno z vsemi močmi vreči na našega narodnega sovražnika, ki čezdalje bolj rije proti našemu osrčju, da bi nas izpodrinil iz rodne zemlje in tako ugonobil. V prvi vrsti moramo rešiti in utrditi naše obmejne postojanke in jih izpremeniti v nepremagljive trdnjave. V največji nevarnosti se sedaj pač nahaja naš krasni Št. I j. S. K. S. Z. za Kranjsko in tudi naša štajerska sta sklenili. naj letos priredi vsako včlanjeno društvo veselico, katere čisti dohodek naj se nakloni društvenemu domu v Št. Ilju. Prepričani smo, da nc bo nobenega našega društva, ki nc bi sledilo temu pozivu. Prirediti sc pa mOrajo te veslicc v najkrajšem času, kajti društveni dom v Št. Ilju mora biti na vsak način že letos pod streho. To sc pa more zgoditi le, ako bodo Slovenci storili svojo dolžnost in žrtvovali vsak po svojih močeh za ta p;epotrebni dom. Zato pa krepko naprej, na delo, na resno delo! + Hribarjevo politično moralo izkuša »Narod« tudi s tem olepšati, da očita »Slo-venčevemu« poročevalcu, da je o seji trgovske zbornice netočno in nevestno poročal. Hribar — trdi »Narod« — ni govoril o dveh pogodbah z Nemci, od kojih je pač prvo podpisal, ne pa druge, marveč le o dveh izvodih eneteriste pogodbe; nemški izvod da je podpisal, slovenskega pa ne. Stvar pa ie v resnici ta. da je bil Hribar, ko je dr. Ambrositsch njegovo pogodbo z Nemci razkril, čisto iznenaden in se ie začel nepripravljen izgovarjati. Najprej je jel govoriti o dveh pogodbah in zagotavljal, da od teh zadnje ni podpisal. Pozneje pa je Hribar namenoma zavil in začel s tema dvema pogodbama kar namah mešati dva izvoda, enega, ki je nri Tavčarju, drugega pa, ki ga hrani nemška stranka. Hribar je to storil deloma iz zadrege, deloma pa dosledno po svoji politični morali, da bi zbornične svetnike in javnost zmešal, da ne bi nihče vedel, pri čem da je. Zbornica sama je Hribarja tako razumela, da sta dve pogodbi. ena »prejšnja« in ena »zadnja«; zato je g. Kregar Hribarja vprašal: »Dozdaj smo bili vsi prepričani, da je samo ena pogodba z Nemci, g. župan pa danes neprestano govori o dveh; koliko jih je torej pravzaprav?« In kaj je Hribar na to odgovoril? Ali je Kregarja popravil, da ni govoril o dveh pogodbah, marveč samo o eni v dveh izvodih? Ne — Hribar je odvrnil: »Ne, samo dve, ob vsakem zasedanju deželnega zbora ena!« Sicer pa je še drug nepobiten dokaz za to. Ko je g. Kregar Hribarja prijemal, kako se to vjeitia, da v pogodbi Nemcem zagotavlja zastopstvo v občinskem svetu ljubljanskem, sam pa je iavno povdarjal, da odloži vsa svoja častna mesta, ako pride kak Nemec v občinski svet, — je Hribar to tako pojasnil, da je storil slednjo svojo izjavo po tisti pogodbi. ki je ni podpisal, ne pa po tisti, ki jo je podpisal — da si torej ni nasprotoval. Ce bi pa bil Hribar, kakor : Narod« hoče, tako mislil, da si zato ni nasprotoval s svojo izjavo, da odloži vsa mesta, ako pride kak Nemec v občinski svet, ker je takrat mislil na tisti izvod pogodbe, ki ga hrani dr. Tavčar, ne pa na tistega, ki ga nemška stranka hrani, petem pa se res vse neha. Kakšno politično moralo mora imeti človek, ki pravi: Ko sem dejal, da se odpovem vsem svojim častem, ako pride v ljubljanski občinski zastop Nemec, sem mislil na tisti izvod pogodbe, ki je shranjen v miznici dr. Tavčarjevi in na katerem ni mojega podpisa, nisem pa mislil na tisti izvod. ki ga hrani dr. Eggcr in ki nosi moj podpis? Kakšno ime zasluži politik, ki igra tako dvojno vlogo? Ce je res, kar »Narod« pravi, potem je Hribar varal tudi lastno stranko, ker ni podpisal tistega izvoda pogodbe, ki ga hrani lastno strankino vodstvo, ampak ie na skrivnem, da lastni somišljeniki za to niso vedeli, podpisal pogodbo le Nemcem. Tako je bil na eno stran »čist« ,na drugo pa umazan, računal pa je na to. da o slednji strani javnost ne bo izvedela in se bo bliščala naprej njegova »vseslovanska« svetloba, ogrnjena v mistično gloriio peterburških posetov. Pozvan v zadnji seji trgovinske zbornice na odgovor, kako to, da je pogodbo podpisal, javno pa. to vedno tajil, je mož namenoma začel navzočim mešati možgane z dvema pogodbama in dvemi izvodi, da bi se ne izvedela čista resnica. Naš poročevalec je gotovo z večino vseh zborničnih sveto-vavcev stvar tako razumel, da sta z Nemci dve pogodbi, kar je za Hribarja gotovo bolj ugodno kakor »Narodova« razlaga, ki pravi, da je Hribar pri eni in isti pogodbi igral dvojno vlogo s tem, da je Nemcem njihov izvod podpisal, slovenskega pa ne. Namesto da bi »Narod« bil za to hvaležen »Slovencu«, pa neokusno napada žurna-lista, ki le svojo dolžnost izvršuje in ki je za to kot uradnik lc svojemu listu odgovoren! Ce bi bil »Slovenčev« poročevalec zloben, bi bil poročal, da je Hribar ves čas v svojem »zagovoru« očito na dr. Tavčarja namigaval, češ, ta je najbolj silil in podpisaval. jaz pa ne! Očitno tega seveda ni rekel. Da jc pa »Slovenec« čisto prav zadel, dokazuje danes nas uvodni člankar, ki konstatuje, da je Hribar podpisal dve pogodbi z Nemci, leta 1895. in leta 1901, da torej res dve pogodbi obstojati. Zdaj, razumemo, zakaj je v zadnji seji trgovinske zbornice začetkoma govoril ali nalašč ali pa nehote o zadnji in prvi pogodbi. Zadnje, je dejal, da ni podpisal — zdaj pa izvemo, da je prvo in zadnjo podpisal, smo torej za eno Hribarjevo neresnico bogatejši, vrh-tega pa vemo, da je Hribar še lastno stranko varal s tem, da je od prve ali zadnje ali pa obeh pogodb podpisal le en izvod, in sicer nemškega, ki ga nasproti Nemcem obvezuje! Toliko »Narodu«, ki ga poživljamo, naj se vendar enkrat odreče nikoder drugod obstoječi navadi, da se loti naših žurnalistov, ki vrše svoj poklic gotovo ravno tako vestno kakor ga »Narodovi«. -r Javen shod na Bohinjski Bell. Gospod deželni poslanec 1. Piber je v nedeljo, dne 23. t. m., sklical belanske volivce na javen shod, kateremu vabilu so se polno-številno odzvali. — Shodu je predsedoval župan Janez Burja. — Gosp. poslanec je v eno iu pol ure trajajočem temeljitem govoru podal ne le poročilo o delovanju deželnega zbora, povedal nam je tudi, kaj je na lastno incijativo storil za svoj volivni okrai — zlasti v prospeh planinarstva, zboljšanja pašnikov in ureditve pašniških servitutnih pravic. — Ko je razpravljal novi lovski zakon, je g. posestnik Lovro Poljanec zaklical: »Zajca pustite kakor je, sicer nam bode še več škode delal, ker kmet radi zajca ne bode orožja in orožnega lista kupoval.« — Ko je pa g. poslanec natančno novo lovsko postavo razložil ter je žalosten položaj zajčev v bodoče pojasnil, tedaj se je gosp. Poljanec popolnoma pomiril in mala zajčja bitka na Bohinjski Beli se je v splošno zadovoljnost končala. Z velikim zanimanjem so volivci sledili tudi razpravam o novi postavi glede demokratiziranja deželnega šolskega sveta, o nameravani deželni zavarovalnici, o preosnovi zastopstva cestnih odborov. — Gosp. župan I. Burja je prosil gosp. poslanca, da zastavi vse moči za nameravano cesto od radovljiškega mostu preko Ribnega na Bohinjsko Belo ter od Ribnega v Zagorice. s Sela pa na Milno. Tako zapuščene občine glede cest ni nobene v radovljiškem okraju, kakor je občina Ribno-Bohinjska Bela. Razven deželne ceste Bled-Bohinjska Bela nimamo v celi občini niti pedi okrajne ceste. Imamo samo občinska pota, katera občini povzročajo neznosne občinske naklade, med tem, ko že toliko let podpiramo s svojimi nakladami za cestni odbor zlasti Blejce in Gorjance, kateri imajo sedaj okrajne ceste že skoraj do vsakega zelnika, pa hočejo že zbpet novo cesto iz Zasipa preko Pod-homa ob železnici na blejski kolodvor. Ker vemo', koliko dobrote je cesta, privoščimo novo cesto tudi Blejcem in Gorjancem, Ribnjanom in Belanom, da nam nc bodo nasprotovali, ko je sedaj občina že toliko tisočakov izdala za podrobne cestne načrte in ko so občani, razun par izjem pripravljeni ves potreben svet odstopiti zastonj. — Gosp. poslanec izjavi, da spozna popolno opravičenost nove ceste, da Bohinjci isti ne bodo nasprotovali in da bode za njo zastavil vse svoje moči. — Zborovalci so se soglasno izjavili za kmetsko starostno zavarovanje. Župnik Mat. Mrak je g. poslanca zahvalil za trud in požrtvovalnost in ga zagotovil vseobčnega zaupanja navzočih volivcev. Z navdušenimi »Zivio«-klici na vodstvo S. L. S., še posebno na našega voditelja g. dr. Šusteršiča in državnega poslanca g. Pogačnika je predsednik zaključil velezanimivo zborovanje. 4- Iz seje S. K. S. Z. »Slovenska kr-ščansko-socialna zveza« se udeleži slovesne otvoritve »Društvenega doma« »Katol. slov. izobraž. društva« v K o -,m e n d i pri Kamniku dne 2 0. junija in poziva bližnja društvo k obilni udeležbi. — »Zvezi« je pristopila »Ljudska knjižnica« v Št. Vidu pri Ljubljani. — Odbor je izrekel soglasno zahvalo g. Ant. Volti •za požrtvovalno delo pri ureditvi društvenih užigalic. — Društveni znaki pridejo v soboto v Ljubljano. -!- Za sestanek S. K. S. Z. na Koroškem so se Še priglasila sledeča društva: .31. Izobraž. društvo v Besnici. 32. Izotir. društvo »Savica« v Bohinju, 33. Izobraž. društvo v Komendi, 34. Strok .društvo tekst, delavstva v Ljubljani. + Bratom telovadcem, priglašenim k javni telovadbi 30. maja v Vipavi, se naznanja, da nastopimo v čepicah! Pripravite se! Nastopimo ob vsakem vremenu! Vipavski Orel. + Nemškutarenje pri finančni straži, Dosedaj se je v revizijsko polo pri žgatijc-žgalcih in trafikantih vedno vpisovalo slovensko. Sedaj pa temu ni več tako. Naravnost nečuveno je, da je službujoči c. kr. finančni stražnik pri neki stranki v kranjskem okraju izrečno zahtevo po slovenskem vpisu o d k 1 o n i 1 iu izvršil svoje bilježke v nemščini, češ da je revizijska pola namenjena notranjemu uradnemu poslovanju in da je uradni jezik nemški. To uradno tolmačenje seveda ui pravo. Revizijska pola jc namenjena stran- ki, zato jo ima pa tudi stranka doma in je ne nosi stražnik s seboj. Stranka mora v svrho kontrole in možnosti enventuelne pritožbe vedeti, kaj da sc vpiše vanjo. Posebne važnosti je za stranko, da so ji znane bilježke o uspehu revizije, ki sc uraclno vpišejo. Da pa mora biti ta vpis pri slovenski stranki slovenski, je umevno. To prizna še celo nam sicer jako malo naklonjena višja oblast, ki je izdala dvojezične obrazce, ki bi drugače, če bi bili namenjeni samo notranjemu, seveda nemškemu uradovanju c. kr. finančne straže, pač ne imeli pomena. Ce nam pa vseeno vsiljujejo nemščino, mora to biti edinole ukaz od zgoraj, kateremu se mora stražnik brezpogojno pokoriti. Zadnji čas je, da Slovenci stopimo na noge' in preskrbimo slovenskemu jeziku ono mesto, katero mu gre. Dolžnost naših slovenskih poslancev pa je, da nam zasigurajo ne samo slovensko uradno poslovanje, temveč tudi slovensko uradovanje. — Slavnost 25-letnice službovanja gospoda vodje V. Rohrmana. Pretečeno soboto 22. t. m. se je praznovala na kranjski kmetijski šoli na Grmu 25-letnica, odkar je sedanji g. vodja V. Rolirman vstopil v deželno službo kot pristav na tedanji vinarski m sadjarski šoli na Slapu pri Vipavi. Tem povodom so se zbrali učitelji zavoda, učenci m uslužbenci v šolski sobi, kjer ie slav-Ijenca g. vodjo Rohrmana nagovoril deželni odbornik in referent zavoda g. grof Barbo, čestitajoč mu v imenu deželnega odbora, ki mu izreka ob tej priliki svoje priznanje in zahvalo za njegovo dosedanje uspešno delovanje. Za tem mu je čestital se v svojem imenu. V imenu učiteliev in uslužbencev mu je čestital v daljšem nagovoru gosp. pristav Zdolšek, opisujoč nje-govo dosedanje-plodonosno delovanje in želeč mu, da bi še dolgo vrsto let enako neumorno in uspešno deloval na povzdigo izročenemu zavodu in prospeh kmetiistva V imenu učencev mu je čestital drugolet-nik L. Rupelj. Prijetno iznenaden od te ovacije, se je ginjen zahvalil gosp. slav-Ijenec gospodu referentu za laskavo priznanje deželnega odbora, za njegovo osebno čestitanje in za čestitanje učiteljev, uslužbencev in učencev. — Izobraževalno društvo v Podragi je priredilo na praznik Vnebohoda društveno veselico s petjem in igrama »Naj-\ena hči« m »Kazen ne izostane«. Igra >'Najdena hči« je zelo dolga in nje vprizo-ritev je dokaj težavna. A čast vrlim društvenicam, v splošno zadovoljnost so svoje vloge izvrstno rešile. Pa tudi moški v igri »Kazen ne izostane« niso zaostajali. Pevske točke so se pod vodstvom cerkvenega organista Franc Kopačina prav dobro izvajale. Tako je prav. Le vrlo naprej za pravo izobrazbo in napredek našega slovenskega naroda! — Iz Vipavskega. Letos trta zopet lepo kaže in upati je mnogo dobre vinske kapliice, ako nas ne zadene kaka nesreča. Za seno bo pa zopet slaba. Silno redko je. Sedaj preti pa še suša. Bog nam daj kmalu dežja! ^ — Društvo čeških poštnih oficiantov. Češki poštni oficianti so sklenili, da izstopijo iz sedanjega utrakvističnega društva poštnih oficiantov in ustanove za Češko Moravsko in Šlezijo češko društvo pošt-jiih oficiantov. — Novo vojno ladjo »Radecki« izpuste v morje dne 3. julija v navzočnosti več članov vladarske rodbine. — Nenadoma umrl je v Trstu 56 let stari g. Andrej G o r i u p. — Otrpnenja tilnika v Gabrijah ni. Iz Gabrij pri Štanjelu nam poročajo, da tam razširjena bolezen nikakor ni otrpnenje tilnika, ampak influenca, ki je nastala bržkone radi vremenskih prememb začetkom maja, ko se je marsikdo prehladil. Influenci se je potem pridružila v nekaterih slučajih še pljučnica. Za vznemirjenje torej ni nikakega povoda. — V Novem mestu priredi »Ljubljansko katoliško društvo rokodelskih pomoč-nikov« povodom sestanka z novomeškim bratskim društvom slavnostni večer v nedeljo, dne 30. maja 1909, ob 8. uri zvečer v »Rokodelskem domu«. Spored: 1. Fr. Juvanc: Pastir, moški zbor s tenor-solo (g. L. Bajde) Novem Vremenu« članek z ozirom na poročilo, da se jc sklenila ob navzočnosti japonskih princev Kunija in Našiinotija v Avstriji vojaška pogodba ter naglaša, da se take pogodbe ne razglašajo po ulicah. O pogodbi se sklepa le po matematični potrebi. Veliko napako bi bili storili Avstriia in Japonska, ako bi ue bili sklenili pogodbe. KONČANA FRANCOSKA POŠTNA STAVKA. Zveza poštnih in brzojavnih uslužbencev je izdala letake, ki dolže vlado, da zato ni. držala svojih obljub, da povzroči nove, stavke in odpustitve v velikem številu. Letak izjavlja: Premagani smo, ker niso vsi držali skupaj, odstavljenih bo 600 oseb in v nesreči 2000 ljudi. STAVKE FRANCOSKIH MORNARJEV. Marseillski mornarji so sklenili, da prično stavkati, dasi so se izjalovile stavke v Havru, Toulonu in Diinkirchnu. Razne stvari. Demonstracije ob aspernskem slav-Iju v Kraljevem Gradcu. Kraljevograški bataljon 18. pešpolka -je slavil v soboto na dvorišču vojašnice aspernsko slavlje. Najeta jc bila civilna kapela, ki jc zaigrala tudi »Hej Slovani«. Poročnik Rindt jc ustavil godbo, nakar so nastali izgredi. Posredovalo je orožništvo in vojaštvo. Zaprtih je več oseb. Senzačna oprostitev. Lugoško porotno sodišče je oprostilo trgovčevo hčer Heleno Abuczan, ki je usmrtila nezvestega ljubimca. Grozen potres je uničil po poročilih iz Perua, Chileja in Bolivije več krajev. Usmrčenili je več tisoč oseb. Natančnih podatkov še ni. Kneginja Hohenberg postane cesarica? Pariški »Figaro« poroča, da se je na nekem banketu, prirejenem povodom poseta nemškega prestolonaslednika na Dunaju, močno opažalo dejstvo, da je kneginja Hohenberg, soproga nadvojvode in prestolonaslednika Ferdinanda, sedela med nemškim prestolonaslednikom in cesarjem, tako da je bila na ta način kršena etiketa, po kateri bi na onem mestu morala sedeti kaka nadvojvodinja. Pariški dnevnik povdarja, da ta iu druge indicije dokazujejo, da je možno, da se nadvojvodo Frana Ferdinanda reši njegovega re-versa, podpisanega ob njegovi poroki, da ne bo njegova soproga nikdar imela naslova cesarica, in da bi kneginja postala cesarica. To da želi tudi avstrijsko plemstvo, in sicer toliko bolj, ker bo kneginja proglašena za ogrsko kraljico; potem takem, ako bi omenjeni revers ostal v veljavi, bi bila kneginja kraljica na Ogrskem, a navadna kneginja v Avstriji. Telefonska in brzojavna poročila. ZA NOVA VSEUČILIŠČA. Dunaj, 25. maja. Danes je proračunski odsek razpravljal proračun notranjega ministrstva, potem naučnega. Tekom današnjega dne so se vršila pogajanja med zastopniki slovanskih strank, da se stavijo resolucije za ustanovitev novih univerz, med katerimi so drugo češko vseučilišče, slovensko vseučilišče v Ljubljani, rusinsko vseučilišče, laško vseuči-Jišče in spopolnitev poljskih vseučilišč. Upati je, da sc doseže kompromis, da bodo vse slovanske stranke glasovale za .resolucijo ter je mogoče, da sc doseže večina. STAVKA NA LVOVSKI UNIVERZI. Lvov, 25. maja. Danes se je na tukajšnjem vseučilišču pričela tridnevna demonstracijska stavka vseučiliščnikov. Deputaeija vseučiliščnikov se je odpeljala na Dunaj zahtevat novih stolic iu klinik ter novo poslopje za univerzo. LEX AXMAN CESAR NI SANKCIJO-NIRAL. Dunaj, 25. maja. Lex Axman, s katero je nižjeavstrijski deželni zbor proglasil nemščino kot edino dopustni učni jezik na Nižjem Avstrijskem, cesar ni sankcijoniral. Nemški listi pravijo, da radi nekih formalnih pogreškov. Stvar nemških strank da je te formalne pogreške odpraviti in predlog potem zopet ponoviti. Cesar da potem ne odreče sankcije (?). Sličen predlog pripravljata gorenjeavstrijski in solnograški deželni zbor. OGRSKA KRIZA. Budimpešta, 25. maja. O kaki rešitvi ogrske krize tudi sedaj še ni govora. Kaka optimistična poročila naj se sprejemajo z veliko rezervo. SLOVANSKI KONGRES. Peterburg, 25. maja. Kot delegati na vseslovauski kongres so prispeli Cehi Klofač, Kramar, Prajs, Schreiner, Batlou in Diirich. Hrvat dr. Tresič. Poljaka Dnov-ski m Riidiger, Bolgar Bobčcv. Hribarja ni. NEZGODA RUSKE MORNARICE. Peterburg, 25. maja. Rusko brodovje je v reki Jenisej ponesrečilo. Ob združitvi z reko Angora so se ladje vsled leda potopile. Mornarji so utonili. Škode je do dva milijona rubljev. ZAVEZNICE. Rim, 25. maja. Tukajšnji listi poročajo, da je nemški cesar obljubil laškemu kralju, da pride, k slavnostim zedinienja Italije ravno tako kot k jubileju avstrijskega cesarja na čelu vseh nemških knezov v Rim. Avstrija da na vabilo še ni odgovorila in da ima še vedno možnost se udeležiti teh slavnosti. ITALIJA ZA OBOROŽEVANJE. Rim, 25. maja. Novi proračun zahteva za mornarico 440 milijonov lir, to je za 146,781.680 lir več kot zadnji proračun. Mnogo od te svote se bo porabilo za utrditev obrežja. VELIKANSKA TATVINA. Peterburg. 25. maja. Na železniški ,progi Moskva-Tiflis so prišli na sled roparski družbi, ki je štela okolu 450 oseb in ki ie s pomočjo ponarejenih pobotnic, katerih so dobili cele kupe, nakradla blaga tekom treh let za 25 milijonov rub-Jjev. Na čelu te roparske družbe sta bila inženirja Sokvilov in Petrenko, ki sta skupno s svojimi pomagači tatovi aretirana. BOJ MED MNOŽICO IN OROŽNIKI. Sinopoli (pokrajina Reggio di Cala-bria), 25. maja. Včeraj se je zbralo na glavnem trgu nad 2500 oseb ter so zahtevali od občinskega sveta razdelitev podpor. Trije karabinierji, ki so hoteli množico pomiriti, so bili kam n jan i. Eden njih, ki je bil zadet od kamna, je rabil strelno orožje. Nato so mu demonstrantje odvzeli orožje in so streljali na karabinierje. Ti so v silobranu začeli tudi streljati; ubili /So štiri demonstrante, šest jih pa ranili. Slednjič je napravilo mir vojaštvo. Uvedla sc je preiskava. 1411 3-1 Privoščite si večkrat : na teden izb orne : testenine ,Pekatete*. Knjižica: OfroskabranitevzasSiiijpfiNESTLE Dunaj I.Biberstrassetl. TJSTŽIVE OEI^JE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 25. maja. Pšenica za maj ...... 15-25 Pšenica za oktober I. 1909. . . 13 15 Rž za oktober 1. 1909............10 18 Oves zi oktober.......7 70 Koruza za maj 1. 1909. ..... 7 98 Efektiv: 25 vzdržno. Metecrologično poročilo. Vlilna n. morjem 30fi-2 m, ired. zraCnl tlak 736*0 mm. 3 o Čia opi-tovao|a Slan), barometra t mm Tempa-ratnra PO Cel«l|a Vtlrovl Neb* l5« !;! 24 9. iveč. 738-7 21-2 sr. jzah. oblaiino 25 7. zjntr. 374 16 3 t del obl. 00 2. pop 337 24'9 sl. sever del. jasno Srcdn|a vCera laja temp, 210«. norm. 15-R Nizko pod tov prodajam radi ogromne zaloge letnih oblek za i gospode, dečke in otroke. ' ceno Istotako najnovejšo konfekcijo za dame in deklice. 6. BERIIAT0U1C Ljubljana, Mestni trg 5. priporoča stajmodersseišg ln najfinejše obleke — za dečke ln deklice po nizkih cenah. — : Konfekcija oblek. : Močan hlapec h konjem se sprejme takoj pri zalogi piva bratje Reininghaus, Sp. Šiška. 1451 2-1 Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd. Izdelovatelj ^ Ljubljan Stritar. / / m oshrdniStva javne bolnišnice railjei bratov v Gorici ki bi bil zmožen slovenskega, italijanskega in nemškega jezika. — Daljna pojasnila se izvedo pri oskrbništvu' 1409 3-1 V trajno delo in dober zaslužek sprejmem Domača tvrdka! Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 4 tik novega poslopja Katol. tiskarne. izvršuje točno in po nizkih cenah vsa naročila na vsa- iipp kot: žepne, stenske ter ure bu-kovrstne Ul U dilke,zlate,srebrne in nikelnaste ure' irnmiro Siprtano ter različno zlatnino dalje VLIl iilUU, }3lalulIU insrebrnino. 282452-1 Vsa popravila se izvrše solidno in po nizki ceni. za različna dela. - Nastopiti je takoj! 1428 Ivan Smrekar, čevljar v Mokronogu. 3—1 ^ 1438 2-1 HISJfI. P" cesti z malo trgovino ie takoi naprodaj Hov! Vodinat št. 9. Slovenko, z mesečno plačo K 90-— sprejme velika češka tovarna v Pragi. Vozni stroški se povrnejo. Ponudbe pod znamko: „BBB 383" glavna pošta Praga, poste restante. 1448 3-1 ^^ Izurjena in zanesljiva ■ jako lepega, ima na prodaj samostan Kartuzijan-ski v Pleterjah pri Sent Jerneju na Dolenjskem. Bik je jako dober za pleme, je švicarska enobarvna čistokrvna pasma iz pokrajine Svic. Star bo sedaj 3 leta, je sive barve, zelo lep in se le raditega proda, ker imajo že drugega. Kdor ga želi kupiti, naj se kmalu oglasi v Pleterjah, drugače se bo prodal mesarju. 1408 3-1 gospodinja se išče v župnišče brez kmetijstva. Nastop takoj ali vsaj kmalu. Ponudbe pod besedo „gospodinja" na upravništvo tega lista 1454 2-1 Proda se lepa hiša (vila) z velikim sadnim in zelenjadnim vrtom. Posestvo je jako pripravno za vsakega, posebno pa za penzijoniste ali kot letovišče. Natančnejša pojasnila daje ANT. MEH LE, Rožna dolina, cesta V, hišna štev. 202. 1452 6-1 Sllodni salon &a damzfoe kioknkc iuj/u&Ejavvia, fiofce^ pr/i c)\iaticvi, -nasproti cj/fatme jpoite -priporoča dam^He HCo&ulle t> -v&tiHi iz&izi o&Evlic', c/cetl i. ce, pe&e^a, waiit, 8?a-z-išUi mobc^i, 2mal>n,o n/l^a-vie. conc. odclc-Eell t> p^-oem 'nadstropju. 1450 Emil Lajovic trgovec Rdela Lajovic roj, Koman poročena i-i* = dne 23. maja 1909 as LITIJA (H> VfJ OJ) LJUBLJANA to A Zahvala. Za mnoge izraze sožalja povodom smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, tasta, starega očeta in svaka, gospoda Pavla Drahsler-ja kakor za mnogoštevilno spremstvo predragega pokojnika k zadnjemu počitku in' za mnoge prekrasne vence izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 24. majnika 1909. Žalujoči ostali. Josipina Herrisch, Ljubljana, Židovske ulice št. 7 Priporoča svojo bogato zalogo moSklh, ženskih In otročjih čevljev najnovejSe oblike, zelo trpežne ter elegantne fazone. Rujave in črne, prave amerlkanske ■■■■■■■■■ čevlje za gospode In gospe. Zunanja naročila točna. ■■■■■■■■■ 1443 4-1 ::: Oajucčja zaloga m®Skib ln oblek Kane Ljubljana, T)uorni trg 3 »s Podružnica: Dcuo me$to, CJlaimi trg. 1422 100 1 Zavod zu pohištvo in dekoracije Fran Doberlet, Ljubljane, Frančiškanske ulice Steu. 10. USTANOVLJENO LETA 1857. TELEFON ŠT. 97. Pohištvo vsake vrste od najenostavnejšega do naj-umetnejšega. Skladišče tapet, oboknic okenskih karnis ~ zaves in preprog. Velika izhera pohištvenega blaga § i. t. d. Enostavne in razkošne ženitne opreme v naj- * solidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov in kopališč. Podružnice Splfet, Cclovcc ln Trst - DelnlSka glavnica -K 3,000.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 sprejema vloge na knjižice in na te- J® |/ O/ koči račun ter je obrestuje po čistih JBL /2 /O Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev in po dnevnem kurzu. Podružnice Splfet, Cclovcc ln Trst Rezervni fond -K 300.000.