St. 2. V Mariboru, sobota 6. januarja. T. teta j. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na tcdoTi, vtorek, četrtek in soboto, ter velja po poeti prejeman. aii v Mariboru a pošiljanjem na rlom, sa celo leto 10 pold., za pni leta 5 pold,, za četrt leta 2 #old. 60 kr. — Za oznanila se plačuje od navadne četiristopne vrste 6 kr. čo se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. čs se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača »tempelj za 30 kr. — Dopisi naj so izvole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220. OpravniŠtvo, na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v tiskarnici: F, Skaza in dr., v koroški ulici bisn. st. 229. ,Ah časi so se obrnili na naš dobiček. De- njTTn nes, ko v znanosti statistični in na bojnem poljT začenjajo določavati, tedaj vi ada v a ti številke in „večjine", denes izgubljeva beseda „služabni" svoj pomen, in dozdaj meglena postava Slovan-stva začenja naglo postajati živo telo in kri. Mi moremo z veseljem gledati v bodočnost, ker mi lezemo navzgor o. nOd pada Francoske se vidi da je ves ne-nemški svet vržen iz svojih podlog, in edino upanje v zopetno uravnanje se polaga na Slovan-stvo. Na Angleškem pred štirimi leti niso vedeli, daje ta beseda „Slovanstvo" na svetu; denes se tam izdavajo brošure, kažoče s strahom kako se slovanska zavest širi na vshodu, posužnjenem po knpčevalskcm značaji anglosaškega plemena. Navdušen govornik zbornice španjske, C a s t e 11 a r, se boji da hi „sebični duh" plemena germanskega človeško družbo v prvotne snovi ne razložil, kliče z upanjem: „Rešenje socijalnoga vprašanja je poklic slovanskega plemena, ker so si celo revolucijski kričači „intcrnationale" izposodili svoje geslo od občinske organizacije slovan skega življenja." „In Ren a u , eden nemškemu značaju najprijaz-nejih učenjakov med Francozi, vrže mu denes od ločno svcdootvo v oči': „Za prevzetnostjo pride pad Ne bode preteklo deset, petnajst let — pravi Re nan — in tudi vi boste jedli kruh u k r o čenih in p o tolče ni h. Vi ne ponemčite Po znanjskega, Cehi vam uidejo, in pride čas, ko vam bode Slovanstvo oboroženo klicalo: „Nazaj dajte vzeto zemljo 01) odri to V in polab-skih Slovanov." Naj si dinastični krogi na pivajo, naj se diplomati pitajo z mlekom ..miru" v zraku vse eno leži burja, in kot edini mogoči zmagovalec bodočnosti se javi Slovanstvo. In ona država, ki z eno roko napija nemškemu zmago valcu. piše z drugo roko že na početku 1. 1872 v svojem uradnem listu: ..Slovanstvo je de nes živo dejanje, ktero nobena člo v c š k a m o č ne more več iz zgodovine I i z h r i s a t i." „In to je živa zdrava' kri ^barbarov", ki 86 ora vcepiti na koren zapada. Mislite da je Slovanstvo 1. 1848 vse svoje število pokazalo. Denes ne izhajate več s stenjem Slovanov na Turškem in Avstrijskem, denes že tudi začenja smisel dobivati Slovanstvo v Pruskem. Kakor je leto 1848 s sv< jimi viharji zbudilo milijone avstrijskega Slo-vanstva, tako z nemško vojno 1. 1871 vstajajo k življenju na pol zakopani ostanki „polabskega Slovanstva." Čitajte same nradne časnike berlinske in prepričate se o tem. Prusko Šlesko začenja naenkrat pestovati narodnost poljsko, ktera je tam veljala za mrtvo kakor češka v Čehah do 1. 1848, in v zapadnem Pruskem, v tej zibeli Prnsaštva začenja policija imeti delo z opazovanjem življenja n enem-škega, da tudi Lužičani v Saksonskem, in Kašubi v Pomeranakem in Pobaltiškcm niso več pozabiti. Ob Odri in za njo začenja pod trdo skorjo ponem-čenega fevdalizma Carlovitzev, Radovitzev inltzen-plitzev l* ix j it i in šumeti v mravljišči slovanskem — in to je znamenje na začetku 1. 1872, torej ima smisel, ako Renan pravi „domovine Obodri-tov in polabskih Slovanov Re začenjajo gibati." Zato je pogum in tolažba, ako čitaš samoljubne hvalospeve nemških listov na pozdrav 1. 1872, — naše solnee ne ide k zahodu doli nam se stopro prikazuje jutranja zarja." Ruska politika in Krnici. Nemci, posebno dunajski ustavoverci, so se posebno veselili znanega članka v ruskem „Prav. Vjestniku" in že mislili, da imajo v Rusiji zaveznika proti nam drugim Slovanom. Tako je u. pr. .,N. Fr. Pr." rajala, kako „Rusi Čehom domu posvetijo." Da se naši protivni ki, strasti slepi, varajo in blamirajo, to smo v svojem članku ..Ruska vlada o evropskem* položji*' 23. decemb. lanskega leta posvetili. Veseli nas, da se nismo zmotili: „Journal de St. Petersburg." glasilo ruskega državnega kancelarja kneza fiorčakovn, „posveti" zdaj Nemcem ,,domu" tako-lo odgovarjajo njihovemu beračenju za zveze proti nam: Zarja Slovanstva. Pod tem naslovom piše češki „Pokrok" članek, kterega prinašamo svojim bralcem razen zarad njegove važnosti in zdravosti njegovih misli tudi v to svrho , naj bi bil vodilo in budilec poguma onim našincem , ki so , kakor je videz, že prst na čelo nastavili premišljujoči: ali bi šli k Črnetu v rajbsrat poljakovat, ali bi ostali možje in se ne prestrašili tudi direktnih volitev. Da, Cehi so politikarji, zato ne gledajo samo kar pred nosom imajo, ampak naša slovanska bodočnost jim je kažipot tudi v zdanjem ravnanji. „Pokrok" omenja velikega slavja in hozana-klicanja , ki odmeva ob novem letu iz nemškega časopisja zarad tega, da je Nemško zdaj na tako veliki višini. Pozabijo pa Nemci čisto, da bodo morali zopet s svojega viška doli, da grom udarja najrajše po gorah in višinah. „Ako Nemci zdaj na začetku lota 1872 tako satuozaljubljeno gledajo okolo sebe, moremo tudi mi Slovani kljubu vsem nezgodam tega trenutka biti mirni, zadovoljni s svojim denašujim polože-njem, ker mi lezemo navzgoro. Prav na začetku leta 1872 začenja imeti pojem „Slovanstvo" važnost, kakoršue nikdar ni imel. Rilo je prej samo med nami, pri sosedovi domači mizi, da smo si med seboj citirali besedo Kolarovo, da „ediuo Slovanstvo ima bodočnost," da „lipa cvete sicer naj Kasneje ali najlepše dišeče, lipa — sveto drevo Slovanov"; in kdo je mogel za zlo imeti zapadnikom , kteri so slučajno izvedeli o mislih v naših ubogih glavah — ni jih tudi muogo bilo, kteri so izvedeli, — kdo jim je mogel zameriti, da so posmehljivo z ramo zgiba li nad čudnim dvoumim stanjem naših inožgau — zmerom smo bili osameli orači v širem polji, kteri so na mestu meča imeli samo plngovo jeklo v čislih. zmerom smo bili narod služabuib hlapcev v svojem lastnem domovji, od Sumave tja do Urala in Sibirije, in od Belega morja tja do zdaj slovanskega Ararata , na ktereni se jo nekdaj ustavila arha Noc-jeva. Listek. I > o li n Iv 1 a r rt. Historična podobica.1) •) (Konce, i Morda so je mlada žena v tom hipu spomnila, da bila bi ondi, dasiravno v ostrih buijah, srečnejša, nego tu v milobi južnih sap. Srebrni glasi gundoline so jo prebudili in povzdignila je oko. Pred njo na peščenem potu je stala mlada ciganka in urno prebirala struno. Dona Klara je srkala z radostjo tc glasove, ki so sedaj tožeče se razlegali v večer, sedaj bolj polagoma, sedaj bolj kipeče, sedaj tolažiluo in sedaj zopet tožeče. Oveselila se je Dona Klara, ter vrgla rumen zlat v pesek. Igralka ga je hlastno pobrala in potem odšla, klicaje na darilko stotero božjih blagoslovov. Ali Dona Klara jo ostala na balkonu. In bledi mesec prišel je iznad morske vr-šiue, ter jo spremenil v tekočo srebro. Lahno so *) Glej „Slov. Naroda" st. 151 od 28. dcc. tu i. se vzdigovali mali valčeki, kakor da bi želeli poljubiti nebo in na nebu jadrajoče svetove. V daljini je plavala ladja in bistro oko Done Klaro razločilo je v jasni noči bela jadra na jani-borah. Iu mir, kateri je vladal v natori, vlegel se je tudi v njeno srce. In ostala je še daljo in dobro ji je del hladan, pili od morja« Nekje je ura bila in Dona Klara je vstala. Ali izza bližnjega grmičevja je prihitela moška oseba, zavita v špaujsko haljino, ter stegovala roke proti nizkemu balkonu. „Klara, zlata Klara!" „Rihard!" Otrpneli so ji straha udje, zgrudila se je ua poprejšnji sedež in na balkouove držaje je omahnila težka glava. „Koliko časa sem vas iskal. Dona Klara, po vaši španjski domovini, pri Granadi in drugod!'' „Vitez Falkcnstein! vzdignila je nezmožno, ali niste izvedeli, da sem se zavezala z Don Alfonzom V" In ubogi vitez obmolknil je tužno. „Čemu ste torej tukaj V" „Ne vprašajte tako Dona! Hotel sem vas videti šo enkrat!" Pravil je potem, koliko je trpel, kako peš popo-toval po španjskih peščinah, kako se mu je krčilo srce, ko je naposled izvedel, da je žena Don Alfonza. Pravil je o svoji ljubezni, o svojem boji, o svoji bolezui za dolgo rano. In I )ona Klara ni imela kamenitoga srca, ora-dostila seji jo duša in pozabivši sveto J dolžnost sladko mu je šepetala: „Kako vam je bledo lice. vitez Falkenstein!" ..Življenje so mi ni mehko postlalo, Dona Klara!" ..In tudi meni no vitez!" rAli je to pravično od osode Klara!" „Bog ve! bog ve, vitez Kihard !" In pričela je solzo točiti in položila je vročo glavico na njegove rame in ui mu branila, ko ji je poravnaval zlate las«. ..Klara! noč je zagrnila zemljo in na nebu se svetijo zvezde!" ,.Noč je, Kihard, noč je, noč je!*4 — Plašno ga je objemovala iu zdihovala in jokala. „Ostani še, ostani, saj je v zadnjič!" In preskočil je balkon, ter ostal pri njej. Na nebu pa so sijale zvezde ali ua zemljo „Nekterini novinam ua Dunaj i stalo bi preveč truda odreči se obrekovanju. Ker se zmernost pred kratkem objavljeuega programa našega vladnega lista ne da tajiti , trde , da vidijo v politiki Rusije precep in dvomijo o njeni odkritosrčnosti. Komur zgodovina minolosti ni mrtva črka, njemu je jasno, da vladni list, ko ^e ta splošna premišljevanja objavil, ni nič drugega, ko izrekel je še enkrat tradicijonelno politiko carskega kabineta. V letnikih našega časa je dosti dat, ktera to dokazujejo. Ako bi bila Rusija imela res čestilakomne namere, ktere se jej pripisujejo, ne bilo bi manjkalo prilik, jih izvesti v letih 1S29, 1837, 1840, 1848, Ta zadnji datum bi posebno imel biti v spominu dunajskih novin. Carskega kabineta ni vodila, kakor se je trdilo , politična sentimentalnost, temveč utrjeni pomisleki, kteri so mu kazali Avstrijo in Tursko kot potrebna elementa za evropsko ravnotežje in kteri so ga napotili, da ni ločil ruskih interesov od vseobčnih interesov miru iu družinskega in političnega reda. Dogodki so mogli dementirati pravičnost teh proračunanj, pa ne more se tajiti, da so pričala za blagovoljno ozirnost na interese sosednih držav, za razločno zavest splošnih dolžnosti Rusije nasproti Evropi in zato, da Rusija nima čc-stilakomnih skritih misli. Krimska vojska je gotovo prepričanje ruske vlade mnogo premeniti morala. „ Vendar ni Rusija od tega časa, kljubu vedenji različnih ministerstev, ktera so se na Dunaji vrstila, kljubu nepoboljšljivi sovražnosti avstrijskega novinarstva, nikoli hotela Avstriji nasledke njenih političnih hib še občutljivejše delati ali jih porabiti v prid čcstilakomuih namer, ktere se Rusiji podtikajo. Dasiravno sama sebi in svojim notranjim delom udana, je Rusija tako 1859 ko 1866 ves svoj upliv porabila, da bi odvrnila konflikte, kterih nasledke je naprej videla. Trudila se je odstraniti jih po mirnem posvetovanji ua kongresih in ko so se vneli, zaprla se je v svojo neutralnost, pa za to ni nehala povzdigovati svojega glasu za občni mir in za ohranitev na pogodbah utrjenega evropskega ravnotežja. Tako je tedaj pač razvidno, da vladni list ,,PraviteIjski Vjestuik" ni na dan spravil nikakoršne novosti ali premembe, ko je razvil program zmerne politike, ktere se je ruska vlada vedno držala. Kar zadeva razmere o slovanskem ? p rasa nji, niso nič manj stalne, ker so utemeljene na pameti, pravici iu lojalnosti. Ki koli ni Rusija tajila vezi sočutja, ktere jo vežejo na narode enega rodu, ki so v Evropi raztreseni. To so p r ena ravni in preopra-vičeni narodni čuti, da bi moglo priti kaki vladi v misel, da bi jih ne priznala. Nikoli jih ni razburila s pristranskimi pro- padala je nežnja megla ter jo zavila v tenek pajčelou. Preteklo je nekaj dni. Don Alfonze se je bil povrnil iz Madrida, da bi preživel nekaj dni v naročji svoje žene. Bil je večer in bila je noč. Tiho je vstala Dona Klara in stopila ua balkon. Denes ni svetila luna iu zvezde se niso prižgale na večnem oboku. Prišel je tudi Ribani. „Don Alfouzo je prišel, šepetala je tiho, — Don Alfonza je prišel iu zdaj je čas, da odidem jaz! odgovoril je vitez. „Dona Klara bodi zdrava!14 ,.Rihard! Rihard! kamo odideš?" „Amerika sc bojuje zoper Angleže in želim se udeležiti njenih bojev za prostost!" „In midva se ne vidiva več?" ,.Težko Dona Klara! V Evropi je življenje gnjilo in bliščeči njeni dvori me ne vežejo na njo." Vitezu pa je pričelo srce pokati in iz očes lile so mu solze in postal je mehak kot otrok. Kdo no ve kako težko da se rodi možka solza? vokacijami, ker to ni koristno ni njenim ni njihovim interesom. Kar Rusija slovanskim narodom želi, to je politični duh, kteri je ljudstvom to, kar je duh blagostanja osebi. To je tudi najbolje, kar more želeti Avstriji v oni krizi, v kteri sedaj živi. Kar zadeva „odkritosrčnost" govora vladi-nega lista, naj se dunajski listi pomirijo. Rusija je tako srečna, da ima krepko vlado, ktera ima svoje korenine v zgodovini in narodnih čutih ruskega ljudstva — vlado, ktera se je ž njim identificirala, kteri ni treba političnih pripomočkov, tudi ne razburjenih strasti in ktera osodo dežele z mirnostjo, pametjo in mero po potih, ktere njeni resnični interesi kažejo, voditi more. Zraven tega je tudi tako srečna, da nima ne enega pozitivnega interesa, ki bi ne bil pošten, pravičen in neočiten. Domače in slovanske novosti. — Volilccm ljubljanskega mesta piše odbor društva Slovenije: Podpisani odbor, ki vsled črke f) postavnih svojih pravil ima pravico, ozirati se na volitve v mestni iu deželni zbor, je po tem, kar je v kratkem času zarad zadnje volitve dveh deželnih poslancev izvedeti mogel o napačnem imeniku volilcev, protest napovedal volilni komisiji ljubljanski in potem deželnemu odboru. V 3. seji minulega deželnega zbora ni bila potrjena volitev dr. Zupana in dr. pl. Kalteneggcrja , ampak deželnemu odboru se je ukazalo, naj on natanko pretrese volilnik, ki ga je sestavil mestni magistrat, in potem prihodnjemu deželnemu zboru poroča: ali se morete te dve volitvi potrditi ali ne. Da podpisani odbor more svoj protest z djanskimi dokazi utemeljiti, so naprošeni vsi naši mestjani, kterim gre pravica voliti, naj mu naznanijo: 1) ali so, če brez priklad plačujejo 10 gld. davka, vpisani bili v imenik volilcev ali ne? in 2) ali so prejeli izkaznico (Legitimationskarte) za volitev ali ne? Stvar je važna ne le za to volitev. tcmuČ tudi za prihodnje mestne volitve, kajti pravica volitev je ena najimenitniših pravic državljanskih. — Iz kranjskega šolskega sveta 28. dec. Gosp. Matija Maj ar je miuisterstvu nauka 4 svojih slovenskih knjig, ki jih je spisal pred več leti („Pravila", Spisovnik" itd.)predložil s prošnjo, naj bi se vpeljale v sole. V soglasji z vprašanimi ravnatelji je deželni svet izrekel , da te knjige so dobro blago za šolske knjigarne, ali za učni nauk v šoli niso primerne. — Ponudba šolskega nadzornika gosp. A. Klodiča, da ga je volja spisati slovensko-grško slovnico, se je odobrila, ako pisatelj jo osnuje po Curtiu-so v i nemško-grški. — Naznanilo ljubljanskega „Rihard, bog te obvari!" „Dona Klara!" Tisti večer je prišel Don Alfonze vinjen iz Valencije domu. V prijateljski družbi vnel se je bil prepir zarad španjske politike proti Angležem in Amerikancem. Razburjen se je bil povrnil Dou ter se hitro vrgel ua visoko postelj. Ali spanec mu ni hotel objeti trudnih očes, tako dolgo, daje vstal, se napravil, ter se na posljed podal ua vrt v nočni hlad. In stoječ za grmičevjem cul je, kar sta govorila ljubeča pri balkonu, S krvavim očesom potegnil je rapir iz nožnic. Ali ko je nezvesta žena položila belo roke svojemu ljubimcu krog vrata iu ko mu je vroče usta pnljuhovala , zavrela mu je krv iu planil je iz zatišja, ter v skoku porinil moč nesrečnemu vitezu v hrbtišče. „To imaš od mene!" A oni se je zgrudil na pesok. „Dona Klara! pri Granadi! pri Grauadi!" Potem pa je zaspal za večno. Tedaj pa so se na nebu pretrgali črni oblaki in luna je zasijala, a le za malo časa. Zatem pa jc nastala črna magistrata, da zavoljo pomanjkanja denarja ne more zidati poslopja za ljudsko šolo, je rešil šolski svet s tem, da se zankaže magistratu, ki še nobenega šolskega poslopja uima, da letos mora zidati šolo po tistih pomočkih, kakor se šole zidajo drugej po deželi, kajti potreba je tem silniša, ker glavno mesto Ljubljana — v slab izgled kmetSkim občiuam — okolo 600 otrok šteje, ki nobene šole ne obiskujejo! — Ker se v Kopriv-niku v Radoljškem okraji ne more napraviti pravilna ljudska šola. se je obljubilo 110 gold. povračila gospodu, ki prevzame vsaj šolstvo za silo. — Načrt slovenskega berila za 4. razred ljudskih šol, ki so ga po naročilu šolskega sveta izdelali gospodje Praprotuik, Močnik in Tomšič, je bil v vseh 4 razdelkih odobren ter se bode priporočil ministerstvu v potrjen je. „Nov." — Črne je menda edini slovenski poslance, piše „Soča", kateri se bo udeleževal sedanjega zborovanja v dunajski lesenjači. Bog varuj! da bi ga no bilo! Predclska železnica bi šla po vodi, davki bi se naši deželi navalili, da bi bilo joj, Sežanei bi ne dobili glavno šole itd. Černe, ne-ustrašljivi zagovornik (!) naših pravic in koriRti, mora biti v zboru; kdo drugi bi nas rešil tolikih izgub in kdo bi rešil njega vsakdanjo izgube — 10 goldinarjev?! — — Biskup Strossmavcr je na svojem potovanji po Italiji v Neapoli zbolel in piše se, da precej nevarno. Dopisi. Iz € Vliti. 3. jan. [Izv. dop.] Končno obravnavanje zarad posilnosti najete nemškutar-ske đrhali 10. junija 1870 v Novi vasi pri SI. Bistrici proti uaroduima kandidatoma dru. Semen iu Radaju in njihuim spremljevalcem kaplan Sla-tiušoku. Pr. Rapocu itd., se je donos začelo. Bilo je 16 obtoženih večjidol delavcev fabrikama Storuberga pri Slov. Bistrici. Pozvanih je 40 prič. Predsednik je gosp. prezident okrožne celjske sodnije sam; pridružena sta mu svetovalca gosp. Lcvičnik in Fras; državni pravdnik jc sub-stitut gosp. pl. Sehvvarzenbcrg, zagovornik obtoženih, v takih političnih pravdah žc znani dr. Hol-ziujrer iz Gradca. Kot steuograf sedi pri mizi g-J. Taušck iz Brežic. Dvorana je nnpolnena zbranega občinstva. Obravnava sc jc začela ob 0. uri dopoldne iu je trajala do dveh popoldne in popoldne od 4. ure naprej pozno v noč do devetih, tedaj črez 10 ur. Zaslišani so še samo obtoženi, kteri so razve dveh vsi zavoljo topeža in tatvine uekteri že večkrat kaznovani. Zagovarjajo sc Čudno, vsak pravi, da nič ne ve, drugi da je pijan bil itd. Sploh se pa vidi, da so bili lc orodje in da tema, dežne kapljo so padale na zemljo, in iz daljine hučalo je morje, ki jc s srditimi valovi butalo ol) kameneno strugo. Dou Alfonze pa jo s plašnim obrazom vlekel umorjenega do brega, ter ga pahnil v peneči grob. Drugo jutro se ni poznal ver sled meritve, zakaj med nočjo izmila iu splavila je huda ploha krvavo ostanke. Nekaj dni zatem so našli ribarji ob morskem bregu na pol segnito človeško truplo, katero so zagrebli na malem pokopališči ribarske vasi. Innikdose ni solzil za tujcem, ki ga ni nihče pozual, nihče ljubil. Kako jc vendar težko umirala Dona Klara! — a ona bi bila rada umrla, ali kakor bi se branilo telo, krasno telo zapustiti iz svoje oblasti oživljajoči duh — živela je, ter pojemala dan za dnevom. Dolg benediktinec klečal je pri njeni postelji iu opominjal, z debelimi jagodi svojega moleka : „Meliva Dona Klara! moliva dona! Pater RodrigO, saj rada umrjcin." nAli vendar, prosiva božjo porodnico, morda vam zopet zdravje da!" Dalje v Prilogi. Priloga vSIov. Naroda'' h St 2., 0. jeni)farja 1872. so takrat brez dvoinbe nanio kut orodje nemšku-tarske stranke, privržencev, kandidatov Brandstet-tera iu Seidla rabljeni bili. Sicer pa jo vidno, kako so ti revčki Čudna in revna podpora neni-škutarske kulture. Deues je bilo zaslišano samo 11 prič, med njimi poškodovani gosji. dr. Seruec, Rapoc, Divjak, na daljo kaplan Boh, 8latinšek, dr. Radaj, komisar Korber. Posebno klasični in zanimivi so bili izreki slovenskih posestnikov, korenjaka Fr. Divjaka iz Krauhaima in Kobalc od Bistrice. Čudno rolo igra zagovornik obtoženih dr. Holzingor. Priče govore večjidel slovenski, Lloleingcr, ki je iz nemškega Gradca pridrdral, ne razume slovenski, ter je v zadregi pri obravnavi in unije teško Rvoje trivijalne šale prodajati. Velik smeh med na-zočimi jo /budilo, k<> jo dr. Holzingor na poškodovanega Fr. I lapora nemško začel vprašanja staviti, slednji pa se proti njemu obrne in mu slovenski odgovarja. Dr. Holzinger je napravil kar dolg obraz, ker nič ni razumel. Tiho se vsede po nepričakovanem sloveuskem odgovoru osupnen. Državni pravdnik pl. Schvvarzcnberg svojo nalogo dobro izpol.iuje in se vidi, da jo precej dobro podučen, kar pri predseduiku gosp. Vestu ni tako razvidno. Vendar se meni ni preveč taktno zdelo, da jc predsednik slovensko odgo-varjočim zaslišanim pričam nemška vprašanja stavil. O tem in drugih stvareh bode Vam steno-grafični zapisnik gosp. J. Tanšeka zanimiv materijal ponudil. Obravnava bode gotovo trajala 3 dni, jutre pride šc okolo 30 prič na vrsto, potem govor državnega pravdnika, poškodovanih in zagovor nika. Iz Milili ju ■!«», 4. dec. — Denes popoldne ob 1. uri je v tukajšnji tovarni za tabak počil glas, da gori. Delavko, kterih je 800, so bile vslcd tega grozovito prestrašene, vso je hitelo k izhodu in sicer cdiuemu, kterega ima tovarna Nastala je grozovita gnječa, mnogo žensk jo padlo na tla, oplašona tropa pa po njih truplih iz tovarna Ena delavka je takoj mrtva ostala, več je bilo težko požkodovauih — zlomljeno roko in noge. Manj težko poškodovanih jih jo pa več. Celi hrup o ognji je bil prazen, nastal je le vslod tega, ker se je iz dimnika nenavadno kadilo .Nesreča bi bila tem veča, da ni neki previden človek zaprl nekoliko sob, da delavke niso mogle ven. Izmed težko ranjenih je neka delavka odprla okno v drugem nad stropji-a v svojo nesrečo, kajti delavke za-njo so jo v gnječi pahmilc skozi okno, zlomila si jc roko in nogo. Iz IM ii.iii. 2. jan. [Izv. dop.] Ali si že slišal, vpraša me neki gospod, ko sem ob sedmih zjutraj še na pol zaspan na ulico prišel? Kaj bi slišal ? Ne veš kaj seje včeraj čudnega dogodilo? — Jaz nisem ničesa slišal, saj vidiš, da som ko maj iz postelje izkocacal. Pa kaj bi so bilo včeraj „Vsaj sem dosti časa, dosti preveč časa že živela!" „Ali vendar boga prosiva!" „Pater Rodrigo jaz som živela, ker sem lju bila, in da sem ljubila, moram umreti!" In vzela jo Iz pod svojega zglavja bele li stinc. „Tu berite pater!" Pater Rodrigo obrisal si je prste in odpadel mu je molek, „Oj Dona Klara, odkod toliko zaupanja 1 A blagovolite da pristopim k oknu, star sem že in oči so me zapustile !" Pristopil je k luči in bral in bral iu mogoče da spomnil se je istikrat, kolike vrednosti da jo Žensko ljubeče srce ! Ko je zopet pristopil, nehala je bila Dona Klara živeti. A menih je ostal pozno do mraka in molil in prebiral jagode, ter prosil odpuščanja iz nebes za greh. Čas pa jc pretekel in zavil iste prigodjaje v zagrinjalo starodavnosti. Ivan Tavčar. tudi takega zgoditi moglo, včeraj je bil sveti božični dan? — Tepli so se? — A kdo? ali no oš, da je po humanitarnih postavah uove liberalno ere tepenje prepovedano, da ne smejo ni častniki več vojakov, ne profesorji več dijakov pretepati, in če bi se kaj takega zgodilo, bi ves liberalui svet kričal : križajte ga, križajte ga? ! — To pa nikdje nijo prepovedane, da so med seboj nebi smeli tepsti, da nebi smel častnik častniku, ili profesor drugemu profesorju zaušnice dati. — Pa nič ne veš. da so so učeni gospodje profesorji včerej tepli? — Ni mogoče, pa vendor niso slovenski profesorji med njimi bili, oni vsaj niso naši stranki takega škandala napravili? — Kaj šc, samo nemški so med seboj bili. — Ni mogoče, im Dcutschthum liegt der Fortsehritt, im Deutseh-thuni liegt die Frciheit, im Deutschthum liegt die Bildung." gospodje tega ekskvizitnega naroda vendar niso kaj takega storili, kaj si za božjo voljo misliš Ti od totih gospodov , pred si dam glavo odrezati, kakor bi kaj tacega verjel! — Da dostikrat bi dobro bilo, da hi brez glave v družbo prišel, vsaj nebi zaušnice dobil. To se mi vendar le čudno zdi, da Ti tega nisi slišal, da sta se včeraj dva nemška profesorja pri kozarcu dobrega slovenskega vina tepla, in vse čaše podrobila, tako, da je jih morala celo prosta vincarca z besedami miriti: ,,jaz scin mislila, da se kaj tacega samo pri nas prostih kmetih godi, da so učeni gospodje tudi tako neotesani, kaj tacega še do sedaj nisem vedela." Ali dragi prijatelj , to Ti povem samo „sub rosa," ne razglasi tega nikde, to bi bil stra šen škandal; čo pa ne moreš zamelčati, te |ia za obrni stvar, in reci, da jc Slovenec vmes bil, in so je naupil, da komaj ta dan pričakuje, kedaj bodo vso Nemce iz slovenskih dežel iztirali, in da jo tako celi nemir provocirah — Dobro , to Ti obljubim storiti, ker „calumniare audactor, semper aliquid haeret." Jz IMiijtl, 3. januarja. [Izv. dop.] Veselica, ktero je ptujska Čitalnica na novega leta dan napravila, je izvrstno izpala. Tu smo prvokrat čutili koliko je vredno, Če društvo ua dobrih tleh stoji, če ima prilično poslopje, in dobro gostilnieo. Vse sobane so bile napolnenc, da smo se komaj gibali, in med družbeniki je vladala navdušenost iu zidana volja. Najprej sc je igrala šaloigra „Uskok", ktero so gospodična Schonvvctcrjcva (Metika), gospodje dr. Floj (Zclovič) in Grcgorič (Trnovski), potom gospodje Peterka (Janez) in Grllnfcld (Pero-prask) predstavljali, in sicer tako dobre, da nismo kaj tacega pričakovali. Ptuj jc že pri več prilikah pokazal, da ima mnogo spretnih moči, ker pri vsaki predstavi nekterc nove osebo na oder stopijo, in svojo naloge izvrstno vrše. V prvi vrsti si štejemo v dolžnost, omeniti gospodično .Sob. ktera pri vsaki igri s svojim izbornim igranjem in posebno gladkim ln lepim izgovorom vsikdar zelo dopada. Ravne tako so gospodje prav dobro igrali. Občinstvo jc bilo s predstavo jako zadovoljno. Izrečemo tedaj želje , da bi v postnem času zopet ktera igra ua oder prišla. — Po predstavi jo bil govor g. Lilck-a. in potom veliko srečkanje, ktero je skoro do polnoči trajalo in slednjič smo sc tudi malo zaobrnili, kar sc v tem Času ne da več zaprečiti , kdor jo mlado ljudstvo zbrano. Tako je veselica do zjutraj trajala. Društvcniki, kteri so bili gotovo v večini nazoči, pa so imeli priliko, so prepričati, dajo novo podvzetje društva bilo za res srečna misel, za slovenske stranko ptujskega okraja v obče. za narodnjake na Ptttji pa posebno, Naj pa tedaj tudi društvo materijalno podpirajo , in mu dado mogočnost, svojo didžnosti rodno spolnovati; z dja-njem naj vsak dokaže, da mu jo blagor slovenskega družabnega napredka na srci ležeč, besede so prazne, in inalc vrednosti. Iz i-oliil. 2. januarja. [Izv. dep.| V očigled vršnjočoga se dogovarjanja in pogajanj;« na Dunaji, drži sc naše občinstvo dosta hladno iu zadržne ; da! z obzirom na važnost predmeta, celo mlačno , sicer pa odločno resno in samo v sebe zaupno. Telegrami, prihajajoči iz Dunaja o napredovanji dogovarjanj, sprejemajo se — dasiravno niso nepovoljni za uas — hladnokrvno. To jc znamenje, da našo občinstvo nima pravega zaupanja iu malo ztađeje v končen izid zapotVtega pogajanja, in sicer v oni izid., kterega si večina našega naroda želi. Strah nas obhaja — mi to očito pri-poznavamo — da se z našimi vodjami ne bi zavratna igra igrala. Z oglodanimi kostmi se ne bodenu* zadovoljili, tudi ss kosom mastnega mesa ne, mi hočemo celega vola s kožo, kostmi in mesom vred. Če bodo naši vodje, kakor bi morali, na glas javnega našega mnenja slušali , ne bodo ni za dlako od naših terjatev popustili. Mi volimo, kakor Čehi, raje šc nekoliko let trpeti, in potem vse doseči, nego se. denes s polivičarstvom zadovoliti ter si za bodočnost roke vezati. — Naše stanje nasproti oger-skej vladi je Čisto drugačno, nego, da paralelo potegnemo, stanje češkega naroda nasproti dunaj-skej vladi. Prebivalstvo naše dežele ni utrakvistično kakor na Češkem, kjer je nemški živelj, dasiravno brojevno v manjšini, vendar tako jak, da svobodno in brezobzirno gibanje česke večine vidno zavira. Mi Hrvati imamo sicer tudi svoje križe in težave z Magjaroni, ali ta stranka je očividno na izumiranji. Cehi bore sc s cislajtauskimi Nemci, imajo-čimi moraličuo in materijalno podporo in zaslombo v nemškem cesarstvu , mi sc pa nasprotno imamo boriti samo s peščico Magjarov, izoliranih v Evropi, ne državno še manj pa kulturno jakih. Pešta nas Hrvate ne more tako muštrati , kakor Čehe Dunaj muštra, mi smo za ogorsko vlado, relativno vzeto, veliko večja peza, nego Čehi za dunajsko vlado. „No za dlako"! to je deues parola v Zagrebu. Naj bolj se sučo govorica okolo naimeuova-nja bana. Glasovi iz Peštc pravijo, da bode v prihodnjo naše bane vkupno (hrvatsko-ogersko) mini-sterstvo naimenovalo. Če se bode to uresničilo, česar večina našega naroda nikoli odobrila ne bode, potem mi ne bodemo nikoli tako zvane „parlamentarno", iz večino našega narodnega zastopstva proizišle vlade imeli. Magjari nam bodo Raucha za Rauchom', Albo za Albom kot bane postavljali. Cd asovi iz Dunaja pa pravijo, da bode v prihodnje naš sabor, kakor jc to noter do leta 1848. bivalo, trojico kandidiral, in kralj enega izmed te trojice za bana imenoval. Ban jo bil od nekdaj za kraljem najvažnejša oseba v našej deželi. On ni bil navaden namestnik, kakoršni n. pr. v cislajtanskih deželah na čelu politične uprave stoje, ampak naš ban je bil do leta 1848. to, in se več, kar je bil palatiu ua Ogerskcm. Naš ban ni bil samo vrhovni civilni, ampak tudi vrhovni vojniski poglavar v deželi. On je bil v pravem pomeni besedo podkralj. Sc le Hach potisuil je našega bana v vrsto navadnih provincijalnih namestnikov, vendar mu pa vojniškega poveljništva ni vzel. To so šele Magjari storili, naimenovavši leta 1K07. Raucha prvim civilnim banom, kar pa ni bil noben napredek v razvitku našega političnega življenja, kakor sc je to tačas livalisalo. Naša terjatev glede bana gre na to, da sc banstvu vse stare prerogative povrnejo, ter da sc zmerom iz večine našega sabora vzame. Iz IHitlil.ju. 4. jan. (Izv. dop.) Čudna so pota božje previdnosti, pa tudi pota naše avstrijske politike. Hamlet ic vedel, kako se „zdravi barvi sklepa bledost misli nabolniči." In preveč Hamletov imamo povsod, tudi v našem federalističnem taborji. So ti sklenili tara v stari Pragi na shodu fedoralistov, ne iti v državni zbor, — ako Kellersperg ali Auersperg razpusti „illegalne" zbore. Iu čo fama prav govori, ni ga bilo nobenega odločnejšega za „ne iti," nego jc bil Tiroloe „pater" Gruter. In Smolka. pošteni Poljak, Sani med preroki, je baje obžaloval, da so njegovi rojaki tako malo zanesljivi, /.daj pa vidimo obadva v tem rajbsratu. Greiiterju se. je v tirolskih gorah naenkrat dolg čas zdelo, prijetneje je z naočniki na nosu, križem roke na hrbtu mod „slavninii" poslanci ustavovcruosti šetati po lesen jači. Potreba pa jo to, da sc „kontakt" z višjimi krogi ne izgubi. Da so s tem ueznačajnim postopanjem mizerno življenje obupanega rajbsrata daljša, — kaj za to. Drugi pa so — ravno tako trdni in zvesti federalizmu — Dalmatinci. Ti niti v Pragi niso bili. Pop Danilo je antiŠambrinal okolo ustavo-vernih ministrov in ministsrskih kandidatov in prosil milosti za dalmatinski zbor, boječ se menda tudi za sebe. In narejen je bil kompromis: Dalmatinci niso Sli v Prago h konferenci, za to je ostal dalmatinski zbor skupaj, in ni bil razpuščen. To so nevesele stvari. In Slovenci? Da, tudi teh eden mora tu biti. Črne se je že navadil med „nobel" gospodi biti in ustavo reševati. Na Goriškem, na njegovem posestva je dolgočasno, tu se bolje sedi zraven svojega in MaruŠičevega prijatelja barona Pino, zdaj bukovinskega pašata. Edinost z drugimi Slovenci, dostojnost in slovanska čast goriških Slovencev, — kaj tega treba. Tako zdaj k o d važnemu in do cilja vodećemu delovanju, k „ slogi" lede ral i s to v, ne manjka nič nego to, da še kranjski Slovenci pridejo sem na glavo „ustavovere" kot pomočniki sklepovanja-zmožnosti decembristov, in hrabri Čehi, bodo sami borili se za svojo in — našo stvar! In vendar, kako izdatna bi lahko bila skupna opozicija. Ustavoverne vidimo v taki zadregi, v taki zmešnjavi, kakor še nikdar niso bili. Kakor otroci, prijemljejo se denes tega, kar jutri proč vržejo, ta terja to, oni drugo, ta svari pred nasveti, ktere oni kot edino rešilne priporoča. Eden hoče Poljakom vse dovoliti, drugi malo, tretji nič. Eden hoče naj cesar na ustavo priseže, drugi naj se Hohenvvartu pravda napravi, ker je spravo hotel uresničiti, tretji jezdiha svoje direktne volitve — vseh pa je strah, da se umeteljno poslopje ustavoverstva čez noč ne bi zgrudilo v svoj nič. Politični razgled. „Državni zbor" bode kakor „Wanderer" piie 11 ali 12 januarja vkup stopil. Ali bode tudi kranjske Slovence v svoji sredi videl, tega ne verujemo dokler ne bodemo videli. — Odbori delajo tiho in ne izve se ničesa, kaj Adolf Auerspergova modrost ugane, ali kako si Nemci v novejši dobi stiske mislijo različne svoje rešilne postave: nagodbo s Poljaki, direktne volitve itd. Ako se sme „N. fr. Pr." verjeti, so se razgovori zaupnih mož hrvatske narodne stranke z Magjari razbili. Po velikem posvetovanji, ktero so ogerski ministri na Dunaji imeli, in pri kterem se je spomenica hrvatskih narodnjakov brala, reklo se jim je da se njih terjatve ne sprejemajo, da pa naj jih narodnjaki v „prihodnjeru" hrvatskem deželnem zboru kot nasvet predlože. — „Obzor" prinaša oster članek proti „Mefistu" Andrašiju, iz kterega članka milimo čitati, da je Andrassv bil proti pomnjenju ogerske vlade s Hrvati, menda iz same jeze in nevoščljivosti, da bi njegov naslednik Lonyay storil nekaj za ogersko krono važuega , kar on ni mogel. Ako so se dogovori res razbili, je torej Mefisto Andrssv tu tako „srečno" intrigiral kakor pri padci Hohenwartovein. — Magjari še baje niso naredili novega plana, po kterem bodo na Hrvatskem postopali. Torej se še ne ve, ali bodo hrv. sabor 15. skupaj stopil, ali ne. Poljska resolucija, ktero je gališki zbor sklenil v septembru 1868, in ktero so gališki poslanci zdaj v državnem zboru zopet ua dnevni red postavili terja: da gališki zbor sam določuje o načinu volitve v državni zbor (torej je proti direktnim volitvam); da ima Galicija samostalno uredjivanje trgovinskih komor, postavodajo o kreditnih in zavarovalnih zavodih in hranilnicah, da določuje osnove za ljudske in srednje šole, posta-vodajstvo o vseučiliščih, o kazenskopravnih in policijskih rečeh, organizacijo sodništva in upravništva, postavodajstvo o občinah, uredjenje razmer Galicije k drngim deželam. Za plačevanja iz teh naprav izraslih stroškov ima se iz državnega zaklada gotova svota deželnemu zboru na razpolaganje dati; deželno premoženje pripade deželnim fondom, solnice se ne smejo prodati in z davkom obložiti brez privoljenja deželnega zbora; v deželi se ustanovi [»osobna najvišja soduija, za notranjo upravo imenovana vlada je deželnemu zboru odgovorna; Galicija ima v kronnem svetu svojega ministra. — To so glavne terjatve poljske resolucije. Kakor je bavarski finančni minister povedal v eni zadnjih sej razdelilo se je na Nemškem od privojskovanega denarja na posamezne države 153,334.000 tolarjev. Deli se v isti razmeri, v kteri se je po številu vojakov kaka nemška država vojske udeleževala. Kako se je in se bode ta denar rabil, o tem obetajo vladnih predlog. Razne stvari. *(NavinogradniškišolivMariboru) je imenovan za pomagalnega učitelja neki gospod Jožef Kalmann, do sedaj praktikant v Klosterncu-burgu. Pravijo, da zna slovenski jezik, ker je njegov oče bil oskerhnik v Mokronogu na Kranjskem. * (Devetnajst tatov) so ujeli pred kratkim blizu Celja in našli pri njih okolo 500 ukradenih reči. Razen teh devetnajstih je še 13 ljudi v preiskavi kot deležniki zločinstva. Končna obravnava bode v kratkem. * (Iz prazne ne službe.) Pri finančni direkciji v Ljubljani služba računskega oficijala (XI. dietni razred, 500 gld.); prošnje do 11. januarja imenovani direkciji. Služba okrajnega ranocelnika v Vinici (126 gld.); prošnje s potrebnimi dokazi, med temi dokaz znanja slovenskega jezika do konca februarja okrajnemu glavarstvu v Črnomlji. Služba učitelja v Planini (210 gld.); prošnje do konca januarja okrajnemu šolskemu svetu v Črnomlji. * (Zmrznil) je blizu Žužemberga 711eten berač, kterega zarad nesnage niso nikjer hoteli. Enaka osoda je zadela 621etno beračico v gornjem Tuhinji. * (Pitansk vol je bil ukraden) blizu Smarija na Štajerskem nekemu posestniku. Tatje so ga v bližnji hosti ubili in boljše dele odnesli, slabše pa pustili. * (Iz Celovca) se nam piše: Slava tukajšnjim |Čitalničarjem; odstopili so dijakom blagovoljno prostore čitalnične, da se morejo dijaki vaditi v slovenskem petji. — Naš pevski zbor krepko napreduje pod vodstvom gg. Trohcj-a Mavrič-a in Pukl-a, tukajšnjih vojakov prostakov. To so namreč tisti gospodje, o kterih je „Slovenski Narod" enkrat že govoril. Kot osmošolci so .aui v Celji dobili dovoljenje enoletno prostovoljno služiti. A zarad neke inalostne zamude poljubilo se je neumrlim bogovom in železni volji obrista Giorgi-ja, da hočejo te dijake-vojakc po sili na tri leta oskrbovati s „klaeami plavkami in suknjo belko." — Glasovir in druge stroške tudi le naši mecenati blagodušno opravljajo. Pravom torej žele, da bi se napravil v deželni hiši enkrat v tej zimi slovesen koncert. Toda nekoliko udov našega zbora se boji nemčurRkc kritike. Ncračur še ni nikoli Slovana hvalil — tudi nas ne bode — in kdor hoče nemčurske hvale čakati1, podoben je zidom, ki na Mesija Čakajo. Mi pa bomo imeli koncert ad majorem Slovenije gloriam!" * (Cesar in vojak na straži.) Cesar stanuje poleti v Schbnnbrnunu, gradu blizu Dunaja in vstaja tedaj med peto in šesto uro zjutraj, pije kavo, kadi eno viržinijo in potem bere časopise. Tako je storil tudi pretedno poletje eno jutro in šel po kavi v Schbnnbrunnski vrt časopise brat. Čez nekaj časa pride nazaj do gradu, pa stražnik pri onih stranskih vratih, skor ktera je cesar v vrt šel, ga ne pusti Bkozi vrata nazaj, rekoč da Bamo cesar sme skoz tista vrata. Cesar mu reče, da jo cesar, pa ker je bil prav v navadni obleki, mu vejak ne verjame in mu z bajonetom v gra( brani. Na to gre cesar v Schonnbrunnsko stražnico in prosi stražo vodećega oficirja, naj gre Ž njim do onega stražnika in potrdi, da je ou res cesar. (Vojak, ki je tedaj na straži bil, ko je cesar iz grada šel, je poznal svojega najvišjega gospoda oni, ki je za njim prišel na vrsto in tedaj stražil, ko je cesar nazaj iti hotel v grad, pustil.) Oficir pove vojaku, da ima cesarja pred seboj in potem je cesar smel iti skoz ona vrata. Precej potem vojak namestijo z drugim, ga peljejo v stražnico in tam — je bil pohvaljen, da je njemu dane ukaze tako vestno spolnoval. Cesar sam pa mu je poslal eno pest najnovejših dvajsetic. * (Opis sveta in posebno naše zemlje.) — O taki knjižici gosp. J. Godina-Verdelski piše iz Trsta (kjer stanuje v hiši št. 28 „via Farnedo") „Razođclo jo že pred nekimi tedni več tukajšnih kmetov svojo željo, da bi radi imeli kako knjižico ci bi obsegla kratek, pa prav razumljiv poduk o marsikterih bolj važnih rečeh zadevajočih vesoljni svet, in pa posebno našo zemljo. Opomnili so sicer ob enem pri tem, da bi takošna knjižica bila jako dobra in potrebna tudi za njih otroke. Moral sem jim obljubiti, da se bom jaz spisovanja te tnjižice lotil, kar jih je jako veselilo. Spisal sem bil sicer že pred nekimi leti nekaj zastran tega za „društvo sv. Mohora" pod naslovom: „Kratek razgled sveta, in posebno naše zemlje ;" a to se mi zdaj dozdeva premalo, in potrebuje primerne razširjatve, in tudi boljega pojasnila. Tej knjižici bo priložena podoba zemlje že zdaj napravljena, da bo poduk Čedalje bolj lahek in bolj vspešen. — Upam, da bodo tudi gg. učitelji našega naroda po njej radi segli; saj posebno njim se podaja večkrat prilika, da jo pri svojem važnem opravilu porabijo na korist učencem. Cena bo znesla samo pet in dvajset soldov. Naročbe naj se mi dajo na znanje do konca meseca svečana s „korespondenz-kartami" ali pa tudi že zdaj navadnimi nakazo-vavnimi pismi, če se pošlje, se ve, ob enem naročnina. — Omenjam sicer pri tej priliki še to, da bo moja knjiga: „Opis in zgodovina Trsta in njegove okolice," ktere je izšlo do/daj Že 21 sno-pičev ali 344 strani, bo izhajala še do konca meseca septembra 1872. leta; je tedaj še devet sno-pičev, za ktere znese naročnina Šestdeset soldov. Vsa knjiga bo obsegla po tem takem 490 strani. * (Chorinskv,) kteri je bil h svojo ljubico Julijo Ebergenvi vred pred nekimi leti obsojen na 20 (oziroma 18) let ječe zarad umora svoje žene s strupom, je 30. decembra v norišnici v Erlan-genu, kamor so ga iz ječe spravili, Ebcrgcuvi pa še živi in napenja vse moči, da bi dobila pomi-loščcnje. * (Ženski telegrafisti.) Na novega leta dan je pri cck. centralni telegrafovi postaji 40 gospodičin v službo stopilo kot telegrafične uradnice s plačo mesečnih 30 gl. Pri privatnih telegrafih so že poprej tudi ženski uradniki službe opravljali. * (Z a u n i v e r z o v Carigradu) dela turška vlada priprave in jo hoče ustrojiti po poriški visoki Šoli. * (Uskoki iz avstrijske vojske.) Ruski „Odeski Vjestuik" pripoveduje, da je nedavno 10 avstrijskih vojakov v Rusijo dezertiralo, in da so še vedno taki uskoki po gostom videti. — Tako je tnagjarska Avstrija priljubljena. * (Vojaške preniembe.) Kranjski (17.) polk pešcev baron Kutin je dobil novega poveljnika v osebi gospoda Al. chev. du Hamcl dc Querlonde, do sedaj polkovnika v 7. (koroško-slovcnskcm) polku pešcev baron Maroičić. Izv. Telegram „Slov. Narodu." Iz Celja, 5. januarja. Ob sedmi uri zvečer se je sodba v novoveški stvari razglasila. Obsojeni so vsi zarad prestopka. Eden na tri mesece, trije na dva meseca, eden ua šest tednov, sedem na tri tedne, trije ua štiruajst dni. — liazun štirih so se vsi pritožili. Ne ve se, ali sc je državni pravduik, kteri je plediral za obsodbo zarad zločina, tudi pritožil. Dunajska boraa l. januarja. Enotni drž. dolg v bankovcih . i»2 gld. kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 73 . — „ Kreditne akcije......338 , — „ Srebro.........114 „ 75 „ C. k. cekini......' . 5 n 3S „ Napol..........9 „ 16 „ Tisti gospodje, ki nabirajo podpise za zaupnico Hohenvvartu, pa do sedaj se uiso pol vrnili, se uljudno prosijo, da jih najdalje do 15. t. na. na dotično mesto dopoSljcjo. Za Tomšičev spominek. Prenesok . 1717 gld. SO kr Gosp. Franc Vidic, duhovni pomočnik v Kanalu..........— * »O , „ Luka Držečnik v Arlici .... I „ f>0 „ _ Sahač Anton, kaplan v Ribnici 1 „ 20 „ Skup 1721 gld. BO kr. Listnica opravništva. Knr smo sedaj z opravki preobloženi, no moremo odgovoriti vsem dopisom, pa bodeni o o svojem času vsem ustregli. Izvrsten prostor [2—2] za liiii>c*ij<> z <>1>i»o i< M) i m. Nositeljna moč: 12 4 lO Cena, gld/i 5 6 7.nI) 15 LfcT Nositeljna moč; 40 5Q <>Q 7Q ' 80 fnt. Cena, gld.: 20" 22 '2b 27.50 M. 1'imgr *a *4rino t železnim obročjeni in utogi (gevihti: Nositeljna moč t 15 20 26 .'30 40 50 cent. Cena, gld.l 15U 1TU 2O0^230":J0O 3o0T~~ Nosit.'lina moč: 50 HO 70 HO 100 cent. Cena, fftcl.1 360 400) 450 50O 500 Nositeljna moč: LSO 160 2.. fabrikanti vag in utegov. Dunaj, mesto, Singerstrasse Nr. 10. Neverjetno, pa vendar resnično je, lire pO tako nizki ceni prodajajo. da se spodaj zaznamovane regulirane I p n|rl in prav angleika srelir na cillndrusta ura s kristalnimi utekli, ka-L.G uiu. iu zalom minut, h tinn vorižieo vml iz pravega talni i-zlatu, z medaljonom in gnrnntilniiii pismom ; i10ij tine gbl. 12, 14. I a nlrl IQ Rfl l'rav nngleik, prrliii.i v <'umij i pozlačen srobern kronome-yiU« l<7.v#u ter 7. dvojnim plaičeui, preti 110 enukiljru.11, z lino verižico vred lz tal m i/.lata, mudnljon In garantilno pismo. fllrl IH Rfl l'rav anglelk', protlno v ognji pOJaUBail srebrn kronnmrtor lc 'w«ju ■ mejnim platoom i rortlloo vred, medaljon in garantilno platno. I_A nlrl Id. I,nlv nngleika ilobrn ura iz talin i-zlata. oilimlrasta, nuj nov nji i LC H,Ul i™ faaon, z dvojnimi kristalnimi stekli, kjer ao tinll zaprto ko - lesje vidi, 7. vodilno, medaljonom in gnralililniui pismom. I P fllrl lA. ">a v rultni-zl.itu 1 dvojnim plaieem, savotUitn, skakalcem in " Vtu' kristalnimi utekli, r. verižico vred iz pravega talmi-zlata, me- daljonom in gnrnntilniiii pismom. I P nlrl I*, ali Ift prav anglelk romontoair a la l'rincn of VVailM, na i - i-c uiu. Iv Oll IO i,,..riu>ji.. vrate s krlHtalniiiii utekli, kolesjem iz nlkla v pravom oistom taliiii-zlatn; te uro Imajo pn-dno*t, da se lahko lirez kljuca navljejo; k takim urani ilolii vsaki vcrlilco la talini-zlata z inodnljonoin in u-.ii-an i In i 111 plsiinMii vroil zastonj. I O nlrl |K oli |Q <'iato inajlinn ura za gospe. 1/ pravega srebra in LC yiU. Iw» dll IO p,nv pozlaoona. z voriiloo vrud iz talnil-zlata za okoli vratu in Rarantilniin pismom. I O fllrl 19 srebrna cilimlrasta ura s akakaleom i 11 mOCnltn kristalnim LC (JIU. tO steklom, z vcriii<:o in medaljonom vrod iz talmi-zlata. I O Iliri prodna srebrna aiderna ura na U rubinov z protlno verižico LC yiU> Jn međaljonotn Iz talmi-zlata. I O nlrl O A. •'•bnul rstnontOArna ura. ki so da Itoz ključa naviti, z vete {JIU. fc*r riSloo iz talmi-zlata In medaljoinim vred. OH rln 9R zl,lt'1 »dlindrasta ura it. :i z veriiiro iz talmi-zlata, OU UU OO medaljonom in garantllnlm pismom. AH rlfl Iti zlata sidorna ura z vorlžieo iz tulmi-zlata, moda-*tv UU /U ljuuniii iu Rarantilniin pismom. t>A QC OQ zlata ura za gospe I veriiiro iz talmi-zlata, 1110- tO dftUonora in gurantllnlio pismom. Le gld. Le gld. Le gld. kakor tUdI Srelirna clllndrasta ura s 1 rubini . (> do 16 „ rouiontarac ure s sidrom, prave, klerc so dajo Z oli...I. mi naviti......... r, reniDiitarnc »re z dvojnim zaporom ........ „ rcniontoarne uro s kristalnimi stekli......... f, vojno ruiiiontoiiriii< ure . . Zlate na cilinder, zlato it. o. z» rabini „ ure za gospo s 4 in K rubini . . „ iletto oiuailiraiie....... f, iletto z zlatim plaiCVm . . . . „ detto eniailirane v. diamanti . . .. detto s kristalnim steklom . . . oil Kl.l. oil gld. oil gld. o do M do :ri do 38 do 3*'. do dotto dvojni zapor. H rubinov . . od uld. n detto eniailirane z diamanti . . od «1.1. „ sblerne ure 1 lfl rubini .... od jrld. „ detto bolj line, zlat plnsč . . .od gld. .. s sidrom in dvojnim zaporom . od gld, „ detto z zlatim plaierm irld. Oa, 70, ho, 110, „ detto s kristalnim steklom . . . od ffld. „ uro s sidrom za ffnspe . . . .od gld. „ detto s kristalnimi stekli . . . od gld. r dotto z dvojnim zaporom . . .od gld. „ romontoarne uro .... od (rld. 70, 80, „ detto z dvojnim zaporom od gld. 100, 11'*, Zlato romontoarne uro, plosnate, s steklom gld. „ detto, dvojni plato .... gld. lOO, llu. dalje Srebrne urne verižice po tflfl, ;V.r)0, 4. f>, ♦;, 7, H do gfti. 10! Verižice iz talmi-zlata, kratko, po gld. 1, 1.30, l.GO, 2, 8, 4, 5, 6. dolge, * . 1.60, 3,50, 3, 4, r», 0 in 7. Ure m r inrnjuj e j o. Jsft" Vbo ure bo iz blaga prvo vrsto in so no flnaejo zamenjavati z drugimi navatlnesorto W- (■liillmi. DTirmacker, Wien, KHrntncrtrsasse Nr. 51, Palais Todesco. Za naprej poslan denar ali za poštno povzetje so vsako naročilo v 24 urah stori in da blago ni po volji, radovoljno so zauionja. — Neregulirana ura za 2 gld. cenejša. — Naznanila con zastonj. ■ rnrji. I* n po«-« it It'I v. urami najilojo veliko zalogo vsiikuvr.stiiib nr pripravljenih; le ker uro iz prve roke iz Angležkega dobivamo in ker jih mnogo prodamo, nam je mogoče, jib tako po ceni prodajati. Pral tično občinstvo zdaj le redko popolnem natiitstujc kupuje in nosi lišp iz pravega zlata, kteri silo denarja požre, ker za prerani no dober kup imamo, kar pravo zlato ■•■•a vo I o lukaj novo iznajclen motal T a I m i - k I a I o ! Pravo le tukaj Garantira BO, «': I krasna broia, kr. mo, gld. t, l.fO, L30, gld. S,60, 9, BJW, no tla ločiti od prav zlatega in ■I, 5, 0, 1 par ubanov so kr., gld. t, UM), 8, BdM>, -t, BUH), 1. i.60, i garnitura broia iu uhani p<> enem okusu gld. t. t.r.o, 2, 2.r>o, 3, a.SO, -l, 4..rill, B. ,ri„riO, 0, ti.Ml, 7, T..r.u, ^, B^0, 1 111 iilen ovratnik /.a goape, s kri/.iout M.'> kr., tili (7I1I. 1, pretili gld. l.fiii, nartiuojui gld. a, :J..rio. 1 tetak lapostuik gld. t.mi, j, ijto, B, :i.r><>, 4, i.m>, fl, B>M, 7. 1 krasen medaljon, kr, .10, «0, gjd. 1. 1,80, 1.50, 8, -'.'»o, B, narlineji gld. a mi, 4, B. 1 eleganten prstan s kameni ali lin/, njih kr. Ml, so, ;rl.| l.fnl, 2, bjwj B, :i..rio, 4, 4.50. 1 Uličen lup za okoli vratu z medaljonom gld. J.no, :l, 3,50, 4, 4.50. Kil ^o>|>oilo: I elegantna, najmodernija \ori/iea /a uro gld. 1, 1.30, 1.0O, 1', - .Ml, B, M.r>o, 1, z ioe.laljiiiK.nl. gld. 8.50, B, 8.00, 4,4*60, 5, 560, S. 1 dolga rarluoa m okoli vratu, neločljiva od pravilate, gld. 1.80, s.80, :*.m», 4, 4.r>o, 5, r..r.o, g. 7. I lina igla /a ialo ali vratnike, kr. Mi, so, gld. 1, UM, 8. I protin medaljon za na urno verlžiee za goaiioile, gld. 1, 1.50, s, L'.,ri0, B, U.MI, 4, B, lli-iltiaiilaii 1 tiii pmtun za gospode s kameni ali brci njih kr. 5n. so, gld. 1. 1.80, 160, -', 160, B, :i.fio, -l. I zvezek urnili naveskov 40, (iO, 60 kr. 1 par narbolj uioileriilh gtinili 2a maliieto z omailirauiuii kameni ali lirez njih lld. kr. M, ho, gbl. 1, i.r.n. :\ a.r.o. t garulliira |ireilsrajenih in launietnilt gumb po enem okusu kr. Ml, 70, sfi, gld. 1, l.r.u, t.ho, S.'. -'■'"». X :>■'."- 4. i.fm. tako Izpeljan, ko nravi, tako «111 e« bi jiu/iiatel je prekani. Ta liip je iz pravega kineikega srolira ali iz pravega talmi-zlata, kameni iz gorskega kristala, tdinmamlovim prahom liruienega, tako da nikdar živega bliiSa U6 zgubijo. Najliuejie sorto 80 v pravo srebro v kovane, t broia gld. 1.50, -J. prav ti na gld. 2.50. :t. 860, 1, 460, .r>, 7, s. . ■• 1 iiar nianietnih gumb, Kld. Is". ;;. t igla 7.11 ovratnik gbl. 1, 1.50, 9,SM, ■• 1 Iniljaiiten prsian, pretili, gld. I. 1.50. -j, l»..M>, 3, 4, 6, t zapestnik z lirlljanttiiiiii kaiinui nastavljen, gld- B, 2,50, 3.50 4.50, ,r..5o. da se po alodoči nizki coni prodaja, zato . 80, BO. t ibdga urna verUioa kr. 30, 50, 80. 1 gumbu /.a ovratnik .'■ kr. i eleganten obrod za laae gb*. 85, 80, - •■ l/apnn HiwOpi liwn lz n*'*™6 'ndiike rastline, ki na- VtJLlIO Ul^cLI llf^p ravno vonjavo vodno obdrži iu jo p., najnovojki modi naret. Elegantnijioga kn ta liip nij in zavoljo vonjave je zelo priljubjen ee goapu garnituro tega liipa nosi in v kali .salon pride, ga v inalib uiiiiiilab parfumiia 1 broia kr. 80, gld. i, t.20, 160, 3, .3. 1 par uhanov kr. 80 do gld. 1, UW, l.60( t b ruleta kr. Mi, 60, 80, gld. l, USO, -'. 8, 1 ovratnik kr. 00, BO do gld. i. 1.50, 'j. 8.50, 8, 860, 1 urna verlžiott za gospode, iliieea gld. l.in. Kdor te roči lioee, naj se obrne pismeno ali oselmo saiut> in edino na N. Glattau-ov prvi pariški bazar za Avstrijo na Dunaji, i\nrociliiH piMiiea so lahko pišejo cen s b zastonj pošiljajo, čo se žolč. vsakem jeziku. Pošiljanje v provincijo so godi #.a |>o% zotj«* ali /.a preil |>OMla» ilruar. Popolna kazala E4 R. Mayr-jev vesoljni čaj zoper i ~>2—7) IMiliko in čiščenje krvi. Priznano izvrstno pomaira ta čaj zoper putiko. protin in trganje, zoper kronična spahnila na koži. odprte rane idt., in je zaradi izvanrednih VBpeDOV kakor tndi (bog nizke cene vse enake predmete dalee prekosil, tako daje v kratkem času ne le ua Stajarskein ampak tudi z sosednjih deželah na posebno dobrem glasu. R. Mayr-jev balzam za ude mazati. Hitro potolaži često jako hude protinaste, revmatične in ne-uvozne bolečine: za trganje v sklepih in mišicah navadno znano pod imeni: bol v križu, zviuenje sklepnih kosti, trganje po udih, bolečina v bedru, tresenje, splošna slabost živcev, hromota, je imenovani balzam kot mazilo poseben pripomoček, ki se je že mnogokrat skazal in se ne da dovolj ceniti. Cena enega zavitka Čaja z navodom je £iO liF. in 4.)kr.: sklenica balzama za ude mazati Ki*, a. v. Manj nego en veliki zavitek čaja ali 2 skleuici balzama se po pošti ne pošilja. Glavna zaloga in razpošiljale? za oba predmeta pri nichartM-m Jitif/t-Jt. trftarnfcartt r Cmleirltmttorf g*ri Grafici*. Zaloga za Maribor: J. W. Kiinig, lckarničar v Tegetthof-ovih ulicah; Celje: IJauiiibacIi-ova Ickaraic.i; Gradec: Bratje Oberranzinever Drog. in J. Purg-Initner, lekarn. „Pri Jelenu14; Dunaj: Peztdd & Sttsif Celovec: A. Beinitz, lekarna na starem trgu; Ptuj: Gosp. Karagvena, lekar; Ljubljana: M. Golob, knpčevalce z medic, zelišči, čaji in dišavami. Najbolje konstruirane ure za turne, lastnega izdelka, ktere se navijajo na 24 ur ali na 8 dni, se dobivajo pri podpisanem za 20 procentov cenejše, kot poprej. Da se čestitim naročnikom polajša, dajejo se tudi za plačila v obrokih. Natančneje pri lastniku fabrike samem Podnart, Kropa na Gorenjskem Kranjskem, 14. decembra 1871. (85—5) •J« IVI. Pogačnik« Epilepticni krč (božjast) zdravi pismeno z zdravilom, ki je že več ko sto ljudem pomagalo A. Witl. (GO—13) Lindcn-Strasse 18, Berlin. tyapicte, aStfltfavten, y$ctfd)aftc un* mt&m Srijrdb--H^fnii(itfn. SlTe$ fetnffer Elualitat §tt na$fte$enfcen ®pott|>reifc.t, Fran iS«. Irlefpaplere ■rit #r*t> tngt rrrjjrt obrt tiaittt . t. i.— CootKrt«, DTt.o, tcri| . . . L —.SO f. CVox>, uerlaot, tari, Vap. U —.M ftatig, ijrnprt .... |. — 36 . . Mit tanen tmaiHitt . L —>40 .t, fftrOnttrt.fltrtBatjBrtrtVtat« jr. —»46 «r 3»o tflbdtf tPmtft.ibcn 1d«mt »cone ta 11 nt mrbtmen Mrfttirbfncii $«b«nbr.« tofttn aut 100 Vavitrt, Vtonogrnam . . SO fttr. nO (ituKrtf SReacgranun . . so faaf^ 100 Sttck Tlalikartei «n< X epp.a«tR mit fat$ttn Drn« . p. —.»0 paF* Stablfedera. ttrnulatcr • 99tn Cort^til gf»d^r«n bit ntutn 'av** 9»«f*in««ale*fllf»« t n«a ctUMrt Ml lafttae S3|nftri nnb tf» «»9« »rt*«n brr €pibt acffibtrt. l C tu« in ©oU grf«6t 10 tr., l Cti« in sStin ll fr.r l ^lutfinitJHb««^«« MnbStcffet SOft., l JraMcIfaBun«, fUr brei VtonaH inittfltiib, 10 fr., 1 C tu« Union - Btatir-gummt fflr »Ki unb tiutt t tr. aJkaJT* ler »ehdie Federkalter. ti 'oiifl fUigran |tarltttctetJftSRtalttr «n« »nn, «er« it^tu mit cinet inttrt|I«nttn SiUr«>^Jb*n>ar«bbit, i« »u babin u« ben 6pcttprtt* Hn is tr. tpti Cti«. Felast ajrarlrte Fetscha/te mit fAtfnfttc «a>tiff. — ~" 1 € 11m mil S »mtdaben Jamatt ftinfJ«m «t3«*I 60 tt. Jtrmcjstu 30 is« a*Tur *o*bt«rfprrff«n larnat ftoatcn, fciiH „. jtfu^rt, fl. s.ao. Ztampifllfcn famatt »I«%taften, Brit nnb Siniti fl. 4.50. i it n čutu« «9«ikta«ftiia>tM«««<9t«Maiaiun mao)cn 1000 HibrAJe mit tinmat Iranttn brc Viafitin«. ta« SrtTtifa)c(»c ffle lerntrc obte Cemrtoit«, 1 etili fammt fetnfler (tfnaintnfl (I. 6.50. ti« f«cnftfn N«m«n»t«f|S. u. »MtuUtion«. ar«rt«n, rti}(ttbau Ku^cn, fl. sto, 4, 4.H) «iro| Cu«rt-5crnn« olnt imnittiiHg (I. S, s.iO, 4. Dicfttbca lujuiioi anJgtflatttt H. 4.50, 5, 5.60. SAT Briefiiegelmarken, "^kj tre;.11 tre.:en ibrrr OttuemlKjTftt, SiDiglcit unb ibrt# ftitrtn VcrfftlitfTta brit JCblattn unb bcm tSicgtOo« cer» iu-,iti en fiut, in feinfter Ciuiittat, mit btlUbigrr 0irma, Si-arpcn. -H a mm obte Sttonogtamai, 600 €tfl(J fl. l.so, u on eni« ft. i.6o. afsafT' Papeterlen. ffinc febon anfgtftattttt O?n»«lo«»»*, griuoTnUMr(d)it»rnrn »iiiu« l'.iciertii unb ttoutxtt», 1 C tU« S5, 35, 60, 60» gO tr., fl. 1. Motto d*a Hausas: Cud) billige Canrt faun gnt ftin. 9Mu pr«rtif**# »iUigr« «rf itienf ift bi« ntira a5o)Rtbgarnitux an# tfronerevli, bcfttbtnb .tu« 10 OMflitn, unt> ltnat: 1 € 41 en j.-ng, i ^ettitrajer, 1 f)rM«)tTtr (crautgtgcbtn, bom trfttn 6 trt* dngciaitatn in >t>ft<-aia> ti(*tn R&ftnfungfn M« jur ^anUiebtn ^.a-rtu ig ber 3«io)tnhinfl. JJUr bit bflbentt Ou«nb btfcubtr* \v tati »ft^ten. Mgt • ^»tfte tofttnbto« R, i.to. BaatT* Mitrailleosn-BIristift. Tit« ift rin jitt;ifb«r. lugcifrr^enfčrnrt.ttr ^iai^tneif eitiftirt, in btfftn O fttfrnlluftM fiCb >Htfervt.t)Iti-ftitt fttt m-'brtrt Utonntt btftnbtn. 1 ©tu« fcflt: bic* tu BaV^ Oat nra« Mrhrrih-Raalrnjt\ auf JuittenIrbeT. ftbr tltgant, ttt.Vt tint-rjubt i«;-lt b.tfj t# atteb f-.ir tit it r geti n't ifl. mtt tem ujJl.e in ftiufttt Cnatltat: 1 ^ •%•.«! bitug. 1 rtttttp.ilttr, 1 Orucfn, 1 ?ine«t aut ftin. 1 (tal)betn, 1 Vrtfcbaft, 1 :'!a.t- • mtfftr , 1 -i tU.t €tr,»a.i« , 1 Wattrgun:mi , t) tt.t« 5«ttrn, (n'ammtR b.os fl 1.70. SchilUacbea flr Htdtben nad laabeu. l etu« famnit 9Urmcn, ttn'«d) rr. 40, to, to. 1 , bitfdb« nut Scbrr, Tt. tO, SO, 90. 1 - Piateben.etbuUftrttfeMiBt, ft. 90, f. 1», l.tjO. paaV*" Oer he*tt Fedrraw|. l 3irttt »0 tt., l »eifftbrr so ft. _ aVanfr* Farbea-IA trbrn, gtfflnt nit frintn $>rnigfjt&cii, fdt tfotorftabunjtn cber tua) KđuaTcO'^i'almicn. 1 Jrdfto}tn, g« lio>_46 fr. _ )aaaT* Frabtltche Datomnan it; r, €tu« fitr Jtanileitn 20, 30, to tr. m ftiafl, ftfc €ttent, 70 tt., fl. t, I.JO. BaV* <,oplr-Fre**rn. ""^^ btftt, b«iit rhaftrftt unb prartifon« Itrnitruttirn, e i t 6ttt« fl. 4.50. 9c*itbu<*tr 4 5 iu fiatter l.Bu, ta)t ft«n|. aopirtinte, i Aftug 45 Tt. 1 grofi« ttarten, % Stutt ftinfttl ZitgtUacf in bivtric.t Oarben bust 11 Tt. 1796 VVien bti A. Friedmann, flraterltrailc «r. 26.1 ^^J^. {ffiF' j^^i rL^"j i^i^'^ [^^j it^T] [l^- [^^'^l^1 [j^lj rl^i [^^] [^^] ^^^] J Štajerska eskomptna banka. odpisani zavod dajo s tem na občno znanje, da je pod firmo: V tem mestu podrnžno uselitev napravila, ktera bode 1. januarja 1872 svoje delovanje pričela in so onako prvotnemu zavodu v Gradci in podružnici v Ce-lovci oskrbovanju vseh vrst banknih poslov namenila. Posolski prostor je za sedaj v poprej Skodlarjevi menjalnici, hišna št. 263 na glavnom trgu v Ljubljani. Ciirmlcc«, 20. decembra 1871. Štajerska eskomptna banka. Jzdateli in odgovorni urednik M ar ti a Jelovack. TiNknr • w si b a ,. <> ;« .i ^380