\ List ri^ v • lecaj t) • osp ske » I ne I I Izhajajo vsak petek ter stanejo v * tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld 5 kr. in za četrt leta 90 kr po p o št i prejemane pa za celo leto 4 gld za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača Qa leto 40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni Ogl (inserate) vzprejemlje. upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8" kr.. za dvakrat 2 ki za trikrat 15 kr Dop naj se pošiljajo uredništvi! Novic f i Ljubljani 12. februvarija 1892 nobene veljave dokler se ne azdele okraji po od nostih. Sedaj se ne ve, katere šole spadajo pod nemški , kateri uradniki pod disciplinarno oddelek šolskega sveta, I oblast nemškega senata pri praškem nadsodišču Kako Češka sprava lepo bi pa bilo po razdelitvi okrajev, nemški senat pri Češki Poslednji čas se zopet mnogo govori o spi nadsodišču lepo odločeval o vseh zadevah nemških eleposestniki so imeli v Pragi več posvetovanj, pi okrajnih sodišč. Uradniki bi bili podrejeni njemu 5 vse katerih so se posvetovali o tej toliko važni stvari Po kazalo se pa da mej njimi ni več pravega naudušenja pritožbe od takih sodišč bi le njemu prihajale. Nemški senat bi že s svojimi podrejenimi uradniki skrbel, za dunajske punktacije spravo še malo počaka se in večina je mislila, da naj se s da se malo duhovi pomirijo, da , da češke vloge kmalu izginile. Sedaj je pa vzlic razdelitve pri nadsodišču stvar še vsa drugačna. Če kdo vloži tudi bodo mogle stvari razpravljati s potrebno objektivnostj Popolnoma se veleposestniki niso odrekli dunajskim punkta cijam 9 ker jih veže dana beseda in se tudi adi vlade ne marajo postaviti naravnost,po obu Vidi se pa, da bi mnogi najrajše pozabijo ideli da se dunajski dogovori kar lepo Vse kaže, da bode še precej vode steklo, predno bode spr vresničena. Ta čas se bodo pa že nekoliko premenili nazori in v sedanj obliki dunajski punktacij v Homotovu, Podmoklem ali v Liberci češko vlogo, mora se tudi češki rešiti. Če se stvar obravnava v češkem jeziku v prvi instanci, se potem tudi pri nadsodišču v češkem senatu. Tako ima vsako sodišče na Češkem opraviti tudi s češkim senatom in tudi disciplinarne zadeve, posebno če izvirajo iz kacega občevanja s češkimi strankami, ne pridejo pred nemški senat,' temveč pred skupno nadsodišče to je Nemce bodlo, ko jih Čehi nadzorujejo pri m obče ne postanejo meso in ki Sedaj je m nobene stranke vanji s češkimi strankami Nemcev, ki bi se posebno nauduševala še za sprävo Ravno tako bi Nemci adi da bi po azdelitvi To vedo dobr vzdihovanje v Izraelu Dunaju do zadnje zakotji na tudi levičarski listi in zaradi tega je tako okrajev v olskih zadevah ^ vsi nemški okraji bili podre Od prvega levičarskega glasila na nemškoliberalnega lističa v kakem jeni nemškemu oddelku deželnega šolskega sveta Tako Češkem vsi se jeze nad veleposestniki in Star bi češki oddelek deželnega šolskega sveta ne zapovedati okrajnemu šolskemu svetu v Liberci imel ničesa naj bi Čehi da ne drže dane besede da si nikdo ni na Dunaji tudi se stvar tikala češke šole. Pteklo bi se, da je Li otovil do kdaj se sklepi spravnih konferencij tudi iz- berce nemški okraj in vse šolske stvari tega okraja spa rše. Ta velika jeza pač dokazuje da gr za jako važno dajo pod nemški oddelek deželnega šolskega sveta Naj stvar Iz levičarskih glasil pa tudi izvemo prave nakane bi se te nemške želje zakonito esničile, kmalu bi jele nemškoliberalne stranke. Hoteli so napraviti popolnoma nemško ozemlje, kamor nemškem delu dežele Uradnik bila ata besedi zaprta zginjevati češke šole v krajih, kjer so Čehi v manjšini Kmalu bi jih preorganizovali po ponemčevalnem šta Čeh' zastonj iskal prava v jarskem ali koroškem receptu Čehi 9 Če bi se ne hoteli svojem jeziku ga azumeti ne smel ne razumel in bi ga tudi * germanizaciji. ukloniti nemškemu nasilstvu, bi se morali pritoževati pri v Kaj tacega sicer so to hoteli zavratno uveljaviti Vse šole bi služile dunajskih punktacijah ministerstvu, upravnem ali državnem sodišču. Kako so ali Nemci pa taka pota težavna in draga vedo povedati že koroški in štajarski Slovenci. Večkrat se po dolgem m upornem Kako pa vzdihuje znana židovska „Neue Freie trudu še nič ne doseže Stvar se zavrne zaradi kake for Presse", da vse sedaj že izvršene točke sprave nemajo malne napäke in vsa stvar treba začeti z nova I I > 1 ^ I o • I v i krat se pa dotičniki že naveličajo vednih stvar puste pri mii zmago. pritožeb m m germanizacija praznuje katera bode znala ohraniti dobre odnošaje 010 niki z veleposest litične Tedaj se bodo lahko z mirno vestjo umaknili povedanega je pač razvidno, da tukaj 6 pozorišča, če • % Jim ne bode s po zdelo potrebno in gre za jako važno stvar. Res bi mogli z novim volilnim redom bodo pa jim lahko hvaležni umestno dalje delovati na tem polju. Poznejši rodovi da so vstrajali v tako kri po razdelitvi okrajev si Cehi za zmiraj zagotoviti večino ličnih trenotkih in od naroda češkega tako odvrnili v deželnem zboi krog deželnih zbor zikovnih zadevah ima Toda kaj bi jim to pomagalo Stvar spada pred državni zboi Delo- se je že jako izožil in zlasti v je-deželni zbor jako malo govoriti. liko ve nost in odpustili bodo jim razne napake v večini je pa še administracije zavisna. Zaradi te bi deželni zbor Ö pa lahko rečemo od da Politični pregled. Poslanska zbornica v tem ničesar ne zmogel. Vsako leto bo se je poslanska zbor e stavilo nekaj interpelacij, kater voril kakor se mu zdelo ? ali namestnik odgo voril ne bi pa nanje niti odg se \ točki peljal bo davek 4 Pretečeni teden posvetovala s katerim naj o načrtu zakona, f Izmej naših poslancev je tem bi pa bila stvar končana Zaradi tega prav temeljito govoril posl. Siiklje in sicer za vaiii vJadni načrt, ki gre na to, da se borzni davek pri toda ne je pa dolžnost vseh čeških zastopnikov preprečiti, da se sprava ne izvrši popolnoma v nemškem zmislu. Če stvar pride pred deželni zbor, naj jo odklonijo, ali pa naj jo tako predelajo, da bode jasno, da za češke zadeve nem- nemški oddelki m previsok. Načrtu so pa tudi močno osebno posl. Lueger je nasprotoval predloženi v se zelo protivil prenizkemu davku, ter zahtev pa C meljeval potrebo, da naj bo davek m finančni minister dr • v « isj lasveto-vpelje, sprotovali. ladni predlogi in ute- Poročevalec dr. Bi- ških okrajev nimajo nikakor odločevati višjih oblastev v Pragi. Razdelitev naj se dožene stvar ne pa krajevno. Če Nemci nočejo se v to udati m je pa varjahi v sprejel vladni predlogi, družbi dovoli di iposled se je Steinbach sta Luegerju ugo neizpremenjen Te ladni dni načrt v borznem davku ki gre na to da bolje, da se s spravo nekaj časa počaka. Ta čas pa naj Čehi lepo poravnajo notranje zadeve, pa, d podpora letnih 250.000 se zbornica posvetuje o se donavski parobrodni se zato zavezala za časa družba Pred vsem naj gledaj brih zaveznikov, litiko približati se podkrepljeni vsled lahko dosegli ugodnejšo spra Pred vsem pa morajo gledati poiščejo naj si do vojnemu ministerstvu. in antisemitl in posl Lueger Predlog ojne prepustiti vse ladij upirajo se posebno Mladočehi s pametno po- m je pr pos osah drugim avstrijskim Slovanom, vzajemnosti z drugimi Slovani Tako bodo proti ospodarstvo omenjene družbe in se odločno izrekel etovani predlogi. Razen te točke bil je dne 8. t. m. v razpravi tudi samostalni predlog deželnega glavarja staj vo, kadar pride pravi čas. da veleposestnike pridrže na svoji strani. Od veleposestnikov je odvisna večina v češkem deželnem zborn. skega grofa sebne dežehie valnice dovolile, primoran Wurmbranda, ki gre na to alnice proti ognju da se Ako ta nov po e^^ zavaro- bil sakdo o vati in ne bilo več onih v v • oja poslopj za- z Nemci 9 n. Ko bi veleposestniki potegnili pa se sprava izvede prav v zmislu Nemcev in pogon m m zavarovan. Predlog vseskozi pameten, ni s tem bi bil velik del naroda češkega izgubljen Ko če kdo našel posebnega nasprotstva v zbornici in 24 člai kakor nastajajo sedaj ročil se Staročehi odložili češki radikalci svoje mandate in njih stole zaseli bi se konservativni veleposestniki utegnili ov v pretresovanje. Gosposka zbornica klenenega zakona o uravn odseku sprejela od poslanske zbornice bo naveličati poslušati zabavljanja dr. Gr odložiti deželnozborske mandate op et 8 To storili kar a in Vašatyja in tem bolj gotovo hkratu poslanski zbornic idičnih študij in stv v posvetov prišla Trgovske pogodbe so stopile v veljavo dne 1 ]e pa t. m ivstrijski trgovinski minister dobil visoko odli Staročehov vedeti. bi se v deželnem zboru, ko bi več ne bilo kovanje. Jako se je opazilo, da ogerskl trgovski minister ni Čehi 1 čutili popolnoma osamljene. Tudi je treba da konservativni veleposestniki niso tako odločni da bi vztrajali v takem boju. Več ali manj odgo Povod temu je iskati najbrž v tem, da je Bar jem v nemškem duhu in v sorodstvu z nemškimi pleme- veliki večji meri avstrijski nitaši se kolikor toliko nagibajo na nemško stran radi tega so pa Staročehi v deželnem zboru bil odlikovan z ugodnostmi, ki jih je dovolil ogerski trgovski delniški družbi, Minister s svo-li, temveč še v mnogih ozirih naredil pogodbe za iluzoi jimi naredbami ni škodoval nemški tr Ö Za more biti prav, da Ogri tako Gospodom na Dunaji pa pač ne podkopujejo našo dr potrebni da vico v narodno-gospodarskem oziru. polo s svojim vplivom pridržujejo veleposestnike na strani. To vedo tudi Nemci levičarska glasila razumeti, Staročehi odlože mandate. njih mnenji že zgubila ves vpliv tičnega pozorišča. zaradi tega pa tudi kako ugodno bi jim bilo Jeze se, da stranka. SVOJI dajo , da Plener Ministerski že več let, da bi preosnoval sedanje stranke zadeva parlamentu. Njemu ne ugajajo stranke, ki rodnem načelu. Rad bi predsednik grof Taaffe si pri v našem so osnovane na na- idil d ki je po liki stranki, liberalna in konservativ bi v Avstrij bili dv ve- kakor st ? se ne umakne s poli Pri poslednj bil v Anglij VSI Nas in vsakega pravega prijatelja češkega naroda vztrajajo v sedanjih prvi Kmetski astopniki veleposestv pa posebno zastopniki mest, trgov in industrijskih kraj pri po pa mora veseliti, da Staročehi zanje zares težavnih razmerah. drugi skupi i vztrajajo v sedanjih, bile so sedaj brez vspeha. Nedavno se je kazalo, da se j Naj se sodi o niih dose- približal svojemu smotru. Predsednik skup bi se pa pridružili nekateri prizadevanja grofa Taaffej prvi, drugi pa a v tem oziru laj brez vspeha. Nedavno se je kazalo da se le to se mora reči danji politiki kakor hoče, še pctrebni faktor. Svojo naloge bodo še kadar se osnuje .^mej Mladočehi kaka zmerna stranka da sedaj so dopolnili nemil najvišjemu racuniscu pojde v pokoj. Po prizadevanj grota Talfeja se je to dobro plačano mesto ponudilo > dinj nih lev razmer Plenerju. Poslednj odi že- pa ne živi v najboljših gmot m se mu ta služba jako dobro prilegla Da ' I 1 I f f i i t 'I k' t i [- t JO le sprejel t v moival odpovedati državnemu poslanstv častna mesta in ga obsodila v dosmrtno ječo. Toda sultan ga ker skupni državni uradniki ne -'morejo biti poslanci C nima nobenega moža držati in bi bil gotovo bi mogel vse njene elemente' i je, bas i pa kupe pomilostil in obsodil je gnanstvo v odstop IZ službe in v pro- zpala v dve ali tri ko bi Rusija Minister notranjih rečij bo baje odstopil in zgubila Plenerja. Bogati židovski kapitalisti potrebujejo posebno pa sedaj naslednik mu bode menda grof Ignatijev, brat znanega diplo levi da bod varovala njih mata. Govori se pa tudi o ruskem veleposlaniku v Bero koristi, ko pride vrejanje alute na vrsto. Plener ]e eden li nu v finančnih vprašanjih, bode tudi bas p tem prašanju Židom ni še nič. da postane minister notranjih rečij. Vender gotovega — Naslednik komunikacijskega ministra Hibeneta storil marsikako uslugo. Zaradi tega so pa kapitalistični krogi vse potrebno storili da Plener ostane od j zedinj lev Plener se je njih željam tudi udal, posebno ker to gotov ni bo najbrže Imeritinski. Za slučaj pa, ko bi ta ne hotel prevzeti tega mesta, je po nekaterih poročilih carjeva želja, da 'bi Hibenetu sledil kdo izmed vojakov. In za ta slučaj pričakuje bilo zastonj, kajti pri.tacih priložnostih bankirji niso umazani, se imenovanje generala Eosenbach ali Levičarskemu klubu je v ze Plener naznanil, da je odklonil kin Zopet druga poročila pa pravijo pa generala Sabot da se bo to mini ponujano službo veliko veselje. 1 est . je mej liberalnimi Nemci vzbudila sterstvo popolnoma opustilo Emir v Bohari naznanil je nemških mest je Plener j v ze imenovalo glavnemu gubernatorj v Turkestanu, da v znak udanosti da zaradi njegovega čisteg za častnega meščana. zastonj prizadeval, ičaja in nesebične požrtvovalnosti cesarjeviču 100.000 rubljev na razpolaganje, da jih obrne za da of bi rn aaffe pa sed vidi da si je stradaj Naj starša hči carjeva Ksenij zar razbil • v najmočnejšo le narodnostno velikim knezom Aleksandrom Mihailo se je z Poroka, ki bi bila stranko, namreč nemško. Morda bode sedaj njegova dosedanja pot ni bila povsem prava, konec narodnim strankam, izvede naj narodno ednakopravnost spoznal, da morala v kratkem biti, odložila se je zaradi d\ žalosti Če hoče narediti Neki poljski list ve povedati, da je ruska vlada preklicala na s katero je železničnemu osobju na Poljskem prepo redbo S tem trenotkom, ko se to Ö odi narodnostne stranke zgube vedalo govoriti v polj Tudi se je menda prekl ukaz mnogo sedanjega pomena in začelo se bode samo po sebi pre sna vi j trank v politi Dokler odno prasarje m led katerega je morala katoliška mladina lioditi k pravo teh dveh naredeb, če so' istinite i ni ti ne mor rešeno, tudi narodnostne stranke vlada še tako prizadeva, da bi jih ugonobila naj SI slavnim službam božjim, se vidi, da postaja ruska vlada Poljakom bolj pravična Srbija Ogersko N Dne 22 g prejme n drž cesar. zbor se snide dne 20. t m. zborov 'e dni I Precej v prvi pričela seji so skupščina zopet svoje radikalci strastno napali V prestolnem gov se bodo vojnega ministra Praporčetoviča in zahtevali od njega račun naštele potrebne reforme in opominjalo poslance, da naj se v kaj da je porabil od skup dovolj posojilo 10 mili mir pač in stv lotij dela ne bode dosti pomagal. Zguba vladne stranke ni Ta opomin pri ogerski opoziciji tako jonov frankov, katera svota je bila namenjena v vojaške na- mene Minister je rekel da je Vi* • stiri milij porabil za elika, kakor se je sprva pričakovalo Zadnj volitve bile so utrjenje mest Pirot in Zaj štiri mihj je posodil financ • v za vlado ugodnejše nego prv nemu ministru, da poplača uradnikom dolžne Rim i maj Ker je jezuitski general umrl, vršila se bode jona pa da po blagajnicah naloženih. dva mili tem odgovorom v Eimu nova volitev. Zborovanju, predsedoval bo radikalci niso bih zadovoljni in časopisje, je ostro prijelo mi meseca španjski redovnik Lartin, ki opravlja sedaj službo generalnega nistra, -kar je dalo povod da minister urednika časopisa ikarja Nemčija „Dnevni list" toži zaradi razžaljenja časti. Sploh so radikalci Liberalci silno agitujejo proti novi šolski kaj nezadovoljni z vladnim gospodarjenjem. Vender se je pa predlogi in se upirajo odločno temu da duhovščin imela Pa v • ^ posr radikalce malo pomiriti to pa bilo kak Ta poučevanje šolskih prevmetov v • veronauk mogoče za to, ker radikalci nečejo itacija rodi pa tudi sadov in došlo je že več protestov ki v vo em Ednak protest vložilo je protestaiitovsko društvo, oklicu odločno pobija ta predlog in upa, da se bode ta predlog nazaj v Srbijo in ji nasprotovati trgovinskim pogodbam z Avstrijo. V vsem se vlada jako ozira na radikalce. — Liberalna in napredna stranka povabili sta Natalijo 'o otovili udanost, slaven vsprejem m ravno tako odklonil, kakor se je svoječasno tudi v Avsirij m zajamčeno vse pozivlje tem nasprotstv vsprejela. — astopnike, da dehijejo v tem smislu. Vkljub vsem polit kro arnost. Da bi pa kralj srbski ne verjamejo. v pr tega pa ni misliti da ne Discipli Limburg - Stirum se šolska predloga razsodilo, da se grof je pred nekaj časom priobčil v nekem potrebščine za 59,891.506 dinarj m Skupščina znižala je sklenila mesto pobi- sodi je ran j a 20 zemljiške doklade, obdačiti tobak in sol Srbija Bolgarija. Mej Srbij Bolgarijo prepira nemškem vlado in bil opisu članek posebno d ki je odločno kritikoval sedanjo še ni aperjen proti novim trgovinskim po- Oficij konec in posebno časopisje si prizadeva nemir netiti srbskemu ministerskemu predsed Svoboda očita godbam, odpusti iz službe, da izgubi pokojnino in odvzame naslov da se mu niku Pasicu kaj nenavadnega Po sklepu srbsko-bolgarske Belgija membi ustave. poslanik — Zbor vojske 1885, pravi hst Pašic. knezu Aleksandru Baten posvetovala se je te dni o pr beržanu izdavši se za bolgarskega emigranta v Srbiji naredil Vlada etovala je prememb in vsa za- ponudbo da lahko s pomočjo Srbov m Črnogorcev pro deva izročila se je odsekom v pretresovanje. Z novo ustavo dere v Srbij pomnožilo bi se posebno število volilcev in priprosto kmetsko list dalje je in delavsko ljudstvo dobilo bi pride stvar zopet v zbornici pliva. čez kake tri mesece in armado od zadej napade. Ta nasvet pravi sedaj v Belemgradu zaprti Eizov sporočil knezu Da Aleksandru, ta pa je ostudni in nečastni predlog odklonil na sto in ako se bo ta ekla to resnica pravi dopisnik, pričata lahko knez Aleksander za premembo ustave, potem volil se bode posebni ustavni in Eizov zbor in ta bode potem ustavo določil. E;azvideti je torej, Belgija ne dobi še tako kmalu premenjene ustave in oni, da ki Nemčija Rusija Ker so se mej tema dvema jo že skoi žele, napravili so povodom, ko se je zadev izro- državama jeli politični odnošaji očitno boljšati je vsekako pri kovati, da se tudi gospodarski odnošaji zboljšajo. Kaj bo čila odsekom v pretres, velike demonstracij brez nasledkov mirno končale. ki pa so se temli prijateljstvu Francij ne bo zadovoljna s tem rekla, hočemo videti, vsekako pa Turčija. Turška vlada je armenskega nadškofa Španija Trgovinske pogodbe z Nemčijo podaljšale Khoran Nar Bey-a v Carigradu odstavila in ga prognala iz so se do 30. junija Izmej anarhistov, ki so se vdeležili mesta. Nadškof je baje jako ostro pisal o turški vladi glede nemirov v mestu Kseresu obsodilo armenske uprave. Vlada je to zvedela, mu odvzela vsa množino pa v sodišče štiri v smrt, celo izvršila. dosmrtno ječo. Smrtna kazen se je že / / t / 56 N = Ä brtnija. k* t Nova tehnična iznajdba. Na polji iznajdb in tehnike moramo zopet zabiležiti ki je liže toliko presedaj zopet novo konj obeta jako zanimivo novost; parni drugačil naše obrtne odnošaj uporabo, in sicer na polji obrtne umetnosti m najdba iz- namrec omogoči, da spremenimo in zgoščimo vsa kovrstnemu lesu njegovo sestav in ast v toliki meri da postane skoraj tako vztrajen in trd, kakor železo. Les je treba najprej kuhati, potem kemijskim potom posušiti in konečno ga parni konj stisne na konceh (na čelnih ploskvah) z jako hudim pritiskom. Tak les dobi čisto drugo sestavo, klati se ne da več in trd postane tako da ga nazivljajo „železni les stiskajo iz njega posebnimi stroji rstne umetne in obrtniške izdelke. Vse oka , kar sicer nareja spretna podobarjeva i novi iznajdbi stiskalni stroj v malih trenotkih opi pri liefe, okraske, okvir in dovršenostjo, da celo strokovnjaka pi itd misel da Ke- izdeluje s toliko natančnostjo ter mu rodi roke. ima pred seboj izdelek človeške a ne da bode ta iznajdba vsestransko vpli Ne samo za nagizdne izdelke tem mašine. Ni dvoma, vala na razne obrti več sploh za lesni obrt mora postati ogromnega pomena. Eočnih del pač ne bode izpodrinila, a vsled cene svojih objektov bode omogočila da bode tudi nepremožni človek omislil kaj lepšega za svoj dom. Hišno opravo strope, vrata, stene in druge predmete v hiši in na vrtu v javnih lokalih itd. bode mogoče z malimi troški okra- siti ; kjer nam je dozdaj golota neprijetno mučila oko. tam se bodo naselili novi okraski, ceni in trpežni. ter tudi v hiše prostaka širili tvore umetnosti in okusa. Prvo tovai Šlanu za opisane izdelke so ravnokar zgradili v pi Pragi 1 od kodar bodo \ kratkem jeli razpo šiljavati prve predmete med obrtniške kroge ( Obrtnijske raznoterosti. Premoga so nakopali v 1. 1888 nastopne množine v raz D ill državah : Združene države severno--ameriške 132,500.000 ton, Angleška Nemška Francoska A vs t rij a 170,000.000 82,000.000 23,000.000 24,000.000 t/ : - „ Tona racuDjena za 1000 kilogramov. Na vsakega člo- veka pride v Združenih državah 2945 ton premoga vsako leto, v Avstriji pa samo 625 ton. Na vsej zemlji so v je astlo število moških delav pa za 40 odstotkov 3ev samo za Te številke odstotek žen- prejasno s^ovore. Mali obrtnik mora vsled slabega zaslužka in boja za obstanek iskati cenili delavskih močij in te so žene in deklice, velika industrij pa s loži ojim kapitalom e zmaguj konkurenco in moči plačuje boljše delavske Razpoke v železnih pločah se zamažejo z lepilom estoječim iz železnih opilkov, salmijaka pilo je samo in ozke pilo : epla A to le tedaj široko priporočila vredno, ako so razpoke male ajočih razpokah bolj nastopno dele mavca (gipsa), 2 dela železnih opilkov, 1 del okujine (Hammerschlag), 1 del kuhinjske soli treba stolči v prah, testo, mora bili sveže. potem primešati toliko go\ tem lepilom se zamažejo eje ki da nastane trdo razpoke v železu: aniti se ne da, ker se kmalu strdi lepilo ^ lllllllllllllllllllllfll.....................................................................................................................^ E ^M^M^i^^W^^ : l/mo-l-MO-fifrk I = ^ n: SWrmimh^m = Kmetijstvo. = = f ^ ...............—................'..........................................................^ ■ Vinska klet. • * klet. Da dobimo dobi Naj vino, moramo imeti dobro vinsko imamo se tako dobre vrste vinske trte, naj grozdje še tako dobro dozori, če nemamo dobre vinske kleti, tudi dobrega vina ne bodemo imeli. Koliko pritožb čujemo, da se je temu ali onemu vinu spridilo in vse to prihž bode največkrat od slabe vinske kleti. Posebno sedaj treba našim vinogradarjem bolj gledati na dobr vinske kleti, ko se je bati konkurence tujega italijanskega vina. Dobro vino se bode pač še tudi v bodoče lahko prodalo, ali slabega vina pa morda ne bode lahko spi viti v kupčijo Že stari Rimljani so poznali važnost dobr kleti za vino in bi bili v marsičem lahko za vzgled našim nino gradarjem Pr inski kleti gledati se mora pred vsem na to da je vedno skoro ednako gorka, da ni prevlažna, ne presuha, da je čista, da ni preblizu hlev gnojnih jam kleti mora biti kacih ßeaumerjevem toplomer Po zimi ne sme nikakor stranišč ali gorkote po biti 90. Ta manj gorkote nego 7«, po letu pa tudi ne več nego to je gorkota, ki je navadno globokeje v zemlji, stalna gorkota pa ni povsod ednako globoko v zemlji, peščeni zemlji letne premembe gorkote sezajo globokeje nego v ilovnati, zaradi tega naj pa bodo. kleti v peščeni zemlji vsaj 6 metrov v zemlji, dočim sicer zadostuje 1 ce so štiri metre. Seveda povsod ni lahko napraviti kleti v zemlji, kajti marsikje to ovira nadanja voda. V takem slučaju klet ne more biti tako globoka, zato je pa dobro če se okrog zid visoko zasuje s prstjo in se okrog vino grada zasadejo dr katero po zimi varujejo klet pred mrzlimi vrtrovi, po leti pa delajo, senco, da se preveč imenovanem letu iz rudnikov izkopali premoga in druzih rud razgreje. v vrednosti 4400 milijonov goldinarjev. Navadno se misli, da je dosti, če je vinsko klet Naraščaj ženskih delavcev. Jako zanimive podatke mrzla, ali skušnja uči, da so premrzle kleti še slabše o množenji ženskih delavcev nam podaje statistika zadnjih 10 let delav Leta 1882 se je v primeri z letom 1875 število moških se le pri pomnožilo za 6 odstotkov, število ženskih pa za 35 številke po veliki in mali industriji, odstotkov. Ako ločimo kakor pregorke. V mrzlih kletih morajo se shraniti dobro dozorela vina v steklenicah. Vino, ki še ni dozorelo, pa v mrzli kleti prepočasi zori. V takih kletih najdete 1 i k em obrt pomnožilo število moških delav vina po 5 ali za 16, ženskih pa za 21 odstotkov. Pri malem obrt let stara, ki pa še vedno nimajo last nosti dobre starine Ce jih preneseš v gorkejše prostore 1 t • t se pa skale in začno vreti. Gorkota v kleti sicer tudi ni sestnik potrebuje drugačno klet nego mali, ki si tudi vseh koristna, ali tako škodljiva ni, kakor se navadno misli, priprav omisliti ne more, kakor njegov bogat sosed. V Ce vina iz gorkejših krajev niso okusna in se večkratne -- k drže, to ne prihaja od pregorke kleti, temveč od tod, ker njimi napak ravnalo. gorki kleti vino hitreje se je dozoreva. Navadno tako vino tudi ni tako občutljivo za Kmetijske raznoterosti. Valentin Črne. V novembi 1798. je umrl v Zgornji pri Lj ubij imeniten poljedelec, konjerejec gorkotne spremembe, kakor vino iz mrzlih kletij. Vina iz čebelar, Valentin Črne. Odlikoval se je s toliko gospodarsko gorkih kletij so finejša in lepša nego v mrzlih. Samo to umnostj m ednostjo, da je še v življenju zasliil napako imajo, da se v njih vino hitro suši in se sodi Kranjskem, ampak celo čez meje avstrijskih dežela Ker po N morajo pogosto polniti, ker se rad nareja kan ali birza. Najslabše so kleti, v katerih se gorkota hitro pre- vice'* rade daj t komur gre naj sprejmo v oje pr minja. V tacih kletih pa prav gotovo ne dobiš čistega in dale par drobtinic o tem znamenitem možu. Porodil se je Valentin Črne 1. 1732 v Zgornji Šiški, . št.. 40. Bil je sosed Josipu Vodniku, očetu našega slav-Ijenega pesnika Valentina Vodnika. Kot deček je obiskoval ljubljanske šole in kazal veliko'nadarjenosti. Toda očetu, ki je na domu gospodaril začnejo vsled starosti pešati moči, ko je Najboljše kleti so vsekane v skalo. Take kleti se Valentin obiskoval tretjo latinsko šolo. Zato pokliče sina domov lepega vina. V taki kleti je vse prizadevanje vmogradar-jevo zastonj. pa seveda dado malokje napraviti. Sicer se pa morajo in sklene izročiti mu gospodarstvo. Poprej ga pa hoče izuriti kleti zidati iz dobro žgane opeke in z apnom pobeliti. Pobeljeno klet ložje čisto ohraniš, v njej ne rastejo škodljive glive. Kjer je moker svet, naj se klet omeče s ce- V metskili poslil Pr v hišo drev mu rece, JI da ti pokažem, kako je drži Po etovi smrti je nastopil Valentin kmetovanj prevzel domovanje. Bil je jasnega lio besedij in mož beseda V sem m gospodarstvu odprtih gledal mentom. Tla za klet morajo biti iz plošč in se morajo na red in varčnost. Ljubljansko gospodarsko društvo mu je nagibati proti edni strani ali pa proti sredi, kjer je na- dalo spričevalo, da si je pridobil mnogo zaslug za povzdigo # pravljena jama, katera mora biti tudi s pločami ali ce- čebelarstva in konjereje. Cenil ga je celo C. kr dv Izročil mentom obzidana. Take kleti se lahko z vodo očistijo mu je posel, da je priskrbeval žrebcev za vso deželo nje Voda se steče v to jamo in lahko odstrani. tej jami skrbljivostjo se je polagoma vvedlo lepše pleme konj v zbere se tudi vino, ko bi kakemu sodu počil obroč, in Prav rad je imel čebele in je tudi dr s učil kako naj rede Njegov izgled močno vlekel, da so se ljudj se tako vse ne zgubi. Jama mora seveda biti zakrita z bolj lotili čebelarstva. Ker je pri nas treba prevažati čebele omrežjem. Vsaka klet pa mora biti tako prirejena, da se da na paso njih pre^ in niso dotlej Kranj v se poznali pripravnih voz za iznašel je Orne pripraven in preprost tak voz. na umen način prevetrovati. Napraviti se morajo skozi Leto pred njegovo smrtjo sta umrla sinova Primož in Iv Ker ni imel več otrok, posinovil je Ivana Jerasa, moža ojih strop ali pa še bolje v stranskih stenah in sicer prav od hčere svoje sestre, in mu izročil kmetij tal izpeljani predori. Ti predori pa morajo imeti kake je Valentina Crneta ime slovelo tudi v sosednjih dežel priča to d je zapore, tako da se odpro le, kadar je potrebno. Obrneni mQČ proti severu, nikakor ne pa morajo biti če je proti jugu. Dobro je, če imaš v kleti vodnjak, ker tako njegovo podobo in nekoliko živitopisa že davno prinesla „Oeko nomisch - technologische Encyclopedie", ZV. 46 z napisom If Ein diger krainischer Bauer tem častivrednem kranj skek kmetu je začel spisovati, kakor smo ali neki gospod imaš vodo pri rokah za spiranje sodov in sploh za sna- obširneji životopis. Prav dobro se bode prilegel jubilej raz- f % ženje raznega orodja, čistost je neobhodno potrebna v kleti. Vodnjak pa mora biti dobro zakrit in imeti dobro trombo. Vhod v klet mora biti dovolj velik, da moraš sode stavi C. kr. kmetijske družbe kranjske II»I Poučni in zabavni del. spravljati vanjo. če V klet drže stopnice ne smejo biti strme. Vrata v klet pa ne smejo biti kar od zunaj, tem več naj se le po posebnem daljšem hodniku pride v klet. Ta hodnik mora imeti vrata na obeh koncih. Na ta način se doseže, da vnanji pregorki ali premrzli zrak ne pride v klet. Dobro je imeti posebno klet za vrenje, najboljše nad Zemljepisni in^narodopisni obrazi Nabral Fr. Jaroslav. 245. 3. Tamilija mlečnic. Mlečarji z užitnim mlekom. Manihof Mancinelka. Strupeni mlecarji. vinsko kletjo, iz katere se mlado vino, ko je dovršilo Rastlinski svet vedno dela Tu stoji tvornica pr vrenje, kar po ceveh spusti v klet. tem se pri varuje tvornici kdo naj nam našteje vse one proizvode, ka mnogo dela. Mali posestniki seveda posebne kleti za vrenje ne bodo mogli imeti, zato naj pa puste vino iz-vreti v prostorih, kjer se grozdje iztiskava, in se potem teri se dan na dan v njih stvarjajo Ves ta trud in vse to delo ima prvi svoj namen v tem, da se rastlina zago tovi življenje. Na življenju rastline zopet sloni življenj« živali • « spravi v klet. Tako smo takoj ob kratkem omenili nekaterih stvarij, na katere naj se ozirajo naši vinščaki, kadar grade nove kleti, da bodo potem imeli zdravo in dobro vino. Sicer seveda se bode vsakdo moral ravnati pripravljaj ker se v rastlinskih tvornicah izdeluje snov 9 ka tere žival ne more stvarjati in brez katere ne bi mogla obstati. Tudi človek potrebuje rastlinstva koliko hr mu astline. Ali človeški um je našel v rast po posebnih razmerah, kajti razumljivo je, da velik po- linskih tvornicah razen vsakdanje hrane še tudi veliko » s » ^ * • 41 'i In prav s to množino takih stvarij, katere mu podpirajo in drže nje- da se ne sme niti pokusiti brez priprave. govo višje duševno življenje. Tu je našel gradiva in preje, strupeno rastlino se hranijo Indijanci, kateri po gujanskih olja in barvil, vživil in dražil, lekov in strupov. tem gozdih slobodno žive. Iz zemlje izkopljejo odebeleli koren obilji raznih proizvodov, ki jih rastlinske tvornice izde- grenke rastline, in žene ga v izdolbenem panju z lesenim lujejo, najčudnejši in najskrivnostnejši so mlečni sokovi, tolkačem podelajo v gosto kašo. Kaša se postavi v gosto njih je človek našel najgroznejše strupe, in najkorist- opleteno mrežo od trdega peija, pritisne s kamenjem in nejse krajih lekove, a za obrt najvažnejša pomagala naših 9 obesi na drevo. Iz mreže začne curiti strupeno mleko 7 imamo dosta rastlin, katere imajo mlečen sok, katero pada v posodo, ki je pod mrežo nastavljena. dasi to mleko ni kaj vredno Ali v Ob astlinskem svetu je posodi sedi deca in pomaka v mleko strelice, s katerimi celih familij, katere se odlikujejo z veliko množino mlec nih sokov One se širijo po vseh krajih sveta 1 ali v očem pasu jim najbolj ugaja. Tropsko solnce stvarja naj oča gre na zver in na človeka. Z mlekom je v posodo se natekala tudi najfinejša moka, katera ne sme iti pod zlo. Kedar moka na dno sede, odlije se, mleko, in moka se važnejše in najgroznejše sokove. Opij je najboljši v toplih nekolikokrat opere z vodo, in potem se more meriti z krajih Mlečni sokovi, kateri nam poklanjajo kavčuk in najfinejšo, moko, ki jo imamo. Ta moka ali ta čisti škrob gutaperko, stvarjajo se samo v tvornicah, kater tropsko solnce greje. Čim dalje gremo na jug, tem več nahajamo se zove „cassava u 1 m se dovaža dandanes v Evropo z imenom „braziljski arrow-root". Iz takih astlin, katere imajo polno mlečnega soka. Vseh kaše, katera je v ker moremo popisati, zadoščajo naj tri skupine, one že dovelj poučile o važnosti mlečnih sokov mreži ostala, izcedilo se je strupeno mleko, a še je ostalo bodo v njej dovelj moke. Kaša se sedaj suši in greje, da iz hlapi zadnji sled strupa, in kedar je tudi to gotovo, raz Najglavnejše zastopnice, katere imajo dosta mleka, drobi in smelje se kaša mej kamenjem, in zopet imamo nahajajo se v familij i mlečnic, pa v starih familijah pasjih dobro moko, katerej vele „ tapioca", strupov in kopri katere so pozneje na več manjih milij razdelili. Mleko v teh rastlinah je vrlo Po Antiljskem otočju in tropskej Ameriki raste še stno čaših je reje časih drug drevešast mlečar, vele mu „mancinelka". Na tem g osteje, belo kakor kravje, pa tudi drevesu rode plodovi kot jabolka, in so polni najhujšega udeče itd. V tem mleku se nahajajo najraznovrstnejša strupa. Pripovedajo, da se Indijanci tega drevesa čuvaja 1 telesca sta vina o katerih ovisi svojstvo mleka. Najnavadnejša na vso moč, vsak se ogne, kolikor le more. Kdor bi bil v plavajo. mnogih mlečnih sokov je kavčuk, ki se pojavlja tako nepreviden in legel pod to drevo, utegnil bi zelo tekočini skupiti. Če bi prišel dež mej tem, zbudile bi človeka obliki neizmerno drobnih zrnc, katera po strašne bolečine, ker bi se mu po koži od zastrupljene Najznamenitejša familija so mlečnice. V tej familiji vode osuli mehurji, K. pl. Scherzer, pisatelj Novare imamo čuka pri- najznamenitejša drevesa, od katerih največ kav- poveda, da si ga Indijanci cesto opominjali, naj ne seda dobivamo. Mlečni sok, iz katerega se kaučuk do počitku pod široko krošnjo mancinelke. Na vso srečo biva, ni našemu zdravju ne škodljiv ne koristen, ali niso I'aste poleg mancinelke, gotovo v najbližjem sosedstvu^ takošni vsi ostali mlečni sokovi, katere drugi mlečarji prekrasno drevo „Bignonia leucoxylon", in v soku tega napravljajo. Na Kanarskih otokih raste mlečar, kateremu drevesa je .baje najboljši lek proti strupu mancinelke. vele „Tabayba dolce" ; v njem se nahaja, kakor nam je Južni nebes poznaje še celo vrsto drugih strupenih mle- že Juba omenil. vrlo prijeten in sladek sok, kateri se čarjev. Na Kaplandu raste drevesast mlečar, ki rodi tudi pije kot mleko. L. v. Buch omenja v svojem popisu Ka- strupene plodove. Naselniki potrošajo s strtimi plodovi narskih otokov, da to mleko zgoščujejo kot žolco, in po- drevesa kose mesa, pa jih nastavljajo po polji, da tem kot posebno slaščico povživajo. Drugače so sokovi v hijene zastrupe. Bruce pripoveda, da domačini južne Afrike mlečarjih zelo sumljivi, mnogi so najhujši strupi. In za namakajo strelice svoje v mleko nekega drugega mlečarja, čudo ima mej temi strupenimi in sumljivimi stvorovi tudi i" slabo njemu, katerega taka strelica zadene. Etijopljani še takošnih kateri navzlic svojemu strupu podajajo člo zastrupujejo svoje strelice v drugih mlečarjih, in tudi po veku še izvstno hr •vi* prisil 9 našli so v Brazilij Kedar so Evropejci v Ameriko južno-ameriških krajih delajo tako domačini. Kakošni so Guj in južni Mehiki jedno strupi, kateri se po raznih mlečarjih nahajajo, ni do astlino iz familije mlečarjev (Manihot utilisima), katero danes še nobeden preiskaval, pred kot ne bi preiskovalec so domačini vzgajali radi tečne moke, ki se nahaja v našel tudi dobrih lekov. Pri nas sade radi lepšega neko rastlino, ki je iz ogromnem korenu te rastline. Tudi dandanes je po vsej tropski Ameriki ta rastlina velike vrednosti doseljenim familije mlečnic, namreč zeleniko ali pušpan, v katerej Evropejcem in domačim Indijancem, ker jim daje moko nahajamo prav tako strupen sok, kakor v drugih mle- Perziji so kraji, koder raste zelenika v tolikej da ne morejo kamel imeti, ker jim ne morejo tapiocca" in „cassava" 5 4 katera nadomešča kruh in rižo dasi ima jedna sta te moke. Rastlino to nazivajo rastline najhujši strup poleg čarjih. množini, u 9 in grenko Sladko sto luca vzgajajo m azločujejo sladko ubraniti, da se ne bi od zelenike zastrupile. V soku ze samo na obdelanem lenike se nahaja strup, kateremu vele „buxin". Po boji polju kakor korun, ker v njej ni strupa. Grenka vrsta pa ima toliko strupa, so ga začeli hvaliti kot izvrsten pomoček zoper mrzlico m more se koj jesti brez nevarnosti, in okusu nas spominja buxin kinina, in mnogi zdravniki T / in m sumnje, da bi ga mnogo bolje upotrebljali, da ne joče bolezni zglašenih bilo je 466 bolnikov, smrtnih slučajev napravlja časih bolečin v želodcu. V familiji mlečnic nahajamo še neki izreden pojav, ki ga Martins v svojem potopisu z Brazilije omenja. Ondi raste mlečar „Euphorbia phosphorea", kateri z lepo fosforno svetlobo razsvetljuje temne moči, in ta svetloba prihaja od mlečnega pa 37. Hripa, tudi v Ljubljani ne prizanaša in je po- brala že več priletnih ljudi razsaja posebno hudo tudi v Trstu. Ondi je menda umrljivost še enkrat tolika, kot sicer v tem času. Iz Zagreba se pa poroča, da ima hripa še druge posle- soka dice. V ženski kaznilaici namreč je te dni 20 žensk, so bo katero iz debla curi. 9 lehale vsled hripe kar na enkrat zblaznelo. Upile in razsajale tako, da so morali poklicati stražnike in postrešceke, da so — Imenovanje. Presvitli cesar je imenoval deželnega nadsodišča svetnika g. Edmunda S c h r e y - a pl. Redhvertha višjim državnim pravdnikom pri nadsodišci v Grradci. — Osebne vesti. Namesto umrlega dr. Grrossa ime- . C i z e j ondotoi novan je voditeljem okr. sodišča v Idriji g. sodni pristav in dodeljen mu je kot pomočnik g. J. Pogačnik avskultant iz Ljubljani. — novan je namestniški tajnik Okrajnim glavarjem v Voloski ime- v Trstu g. Alojzij Fabian i. Premeščenje. Znan slovenski pisatelj in izumitelj naredili mir. — Novo pevsko društvo. V Ljubljani ustanovilo se je novo pevsko društvo pod imenom „Prvo slovensko pevsko društvo Ljubljana". Pravila je c. kr. vlada že potrdila. Namen društvu je gojiti slovensko in sploh slovanska pesen ter prirejati veselice in koncerte. Novemu društvu želimo, da se lepo razvija v prospeh slovenske pesni in probujo narodne zavesti. — t l^r. Fran Gross. Neizprosna smrt pobrala nam je zopet blag in vzoren značaj. Umrl dne 8 t. m. v Idriji g. dr. Fran Gross rodil se je leta 185Ö v Nazaretu na Spodnjem Stajarskem kot sin preprostih štarišev. Leta 1863 prišel je v Ljubljano na gimnazijo. Tu se je pot spretnim učiteljem in slavnim komponistom, Nedvedem, tudi pridno uril v petji in zrcala za pregledovanje pušk. Fridolin Kavčič, nadporočnik glasbi. 1871 šel se je na Dunaj pravoslovja učit in tu pri ljubljanskem brambovskem bataljonu št. 25 premeščen je v Celovec. ga zopet vidimo kot izvrstnega pevca v „Sloveniji". L. 1876 bil je promoviran doktorjam prava in malo preje postal je — Na mestnih ljudskih šolah se dosed pustne počitnice (pustni pondeljek in torek) odpravijo in mestu njih bota liki srednjim šolam prosta dva dneva na koncu vega poluletja. rezerven častnik. Od 1875 do 1883 služil je večinoma Prv poluletje sklene se pa jutri dne 13 t. m pri dunajskih 'sodiščih' in se je mej tem časom vdeležil tudi bosenske okupacije in bil pri bitki pri Žepčah dne 7. avgusta 1878. 1. Od 1. 1883 do . 1886 1. je bil v Ptuju pri sodišču. Družbe sv. Cirila in Metoda odbor je v zadnji seji, 13. januvarija t L sklenil od svoji ljubljanskih bogoslovcev kupiti 200 proizvodov njihovih „Pomladnih Od 1. 1 1886 pa je bil premeččen k deželnemu sodišču v Ljubljano, kjer je ostal do meseca novembra 1891. 1. kateri mesec je bil poslan v Idrijo za voditelja ondotnega okrajnega sodišča. Dr. Gross se je jako rad na ledu drsal in pri tem je pred glasov" zato, ker je ta knjižica po svoji miljeni vsebini kar 14 dnevi tako nesrečno padel, da si je nogo spahnil in da so najpripravneja naše družbe interesom, in pa zato, da se tako nadarjeni kot rodoljubni pisatelji rešijo menda jim žugajočih v ze materijelnih izgub. A ne samo, da so nam gospodje ob imenovanem nakupu 20 proizvodov navrgli, - s atelj i ga morali v stanovanje prenesti. Upanje je bilo, da bo kmalu okreval, pa kar ga se loti plučnica in mu pretrga nit te dni so nam doposlali kot poseben dar še 55 primerkov tega svojega lepega spisa. Bodi jim torej iskrena družbina zahvala. — življenja, vsakdo, - Pokojnik bil je jako ljubeznjiv in prijazen in je občeval ž njim prikupil se mu je nad vse. Eazen dober jurist bil je kakor omenjeno dr. Gross tudi velik pri- Tudi z Dolenske smo prejemali zadnji Čas za našo družbo j atelj petja in glasbe. in se je kot takega pokazal pri osno- p o kr o v i tel j ni n. V domoljubji osiveli gospod J. E., ki je družbe proti njej istotako požrtvovalen, vanju „Slovenskega pevskega društva" in pri vodstvu „Glasbene ves cas obstanka naše kot napram občinstvu želi biti neznan in skromen, nam je vročil namreč 100 gld. z nastopnimi vrsticami >1 Z Višnje gore Pri zadnjem zborovanji naše podružnice sv. Cirila in Metoda je bil sprejet predlog, da naj višnjegorski župljani ^lože skup 100 gld., in se župnija vpiše v društvo kot pokroviteljica z dotičnimi pravicami. Po prizadevanji blagajnika g. J. Skufca in njegovega tovariša je bila kmalu vsota matice." Blag mu spomin! — Umrla sta v Trstu pretečeni teden bivši poveljnik tržaškega okoličanskega batalijona, umirovljeni podpolkovnik Julij Mauroner in dr. Ivan Lozar, umirovljeni gimnazijski ravnatelj. Pokojnika sta bila oba naklonjena Slovencem in slednji je bil svoje dni kot okoličanski poslanec še dober zagovornik narodnih pravic. Umrl je pretečeni teden oskrbnik cesarske graščine v 100 gld. skupaj. Zraven tega sta pristopila o ti priliki višnjegorski podružnici sv. Cirila in Metoda še dva nova ustanov- Miramaru. pri Trstu, morski častnik. vitez Edvard Orel, umirovljeni po- nika, namreč Josip Skufca, posestnik v Starem trgu pri Višnji gori, in g. Franjo Stepic, posestnik v Dragi. Zato je tu priloženih 100 gld. za vpisnino župnije Višnja gora kot pokroviteljica in 20 gld. za dva ustanovnika skupaj 120 gld. Tudi z Dolenske smo zapisali. Zakaj ? Zato ker se dolenškega goldinarja po našem mnenji drži časih več kapljic britkega ^noja kot pa doneska, priposlanega iz drugih srečnejih pokrajin vanih občin vresničila. Umrl je dne 10. t. m. g. Peter Budnar, c. kr. poštni oficijal pri tukajšnjem poštnem uradu. Pokojnik bil je jako priljubljen Človek. — Novi poštni in brzojavni urad. Občina Kovte pri Logatci in ž njo dve drugi sosedni občini storile so po- trebne korake, da se v Eovtali napravi poštni in brzojavni urad. V prospeh prometa je želeti. da se želja imeno- slovenskega ozemlja. A dolenski rojaki: ko se Vam isti- Občinski odbor v Mokronogu izvolil je za župana Frančiška Zupančiča iz Sv. Križa, Janeza Dolinšeka iz nitim ginjenjem zahvaljujemo za Vaše domorodno srce, izrekamo Vam upanje, da bo Vaše trdo zasluženo darilo naši družbi ' Doljnih Laknič, Karola Šašeljna, Antona Majcna in Janeza prav tistega prospeha, kot se v življenji sploh najslastneje ono Povšeta iz Mokronoga in Frančiška Piseka iz Ostrožnika za vživa, kar se je prislužilo s trdim dušnim naporom, ali pa z občinske svetovalce. žuljavo roko. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Slovenska ljudska šola v Gorici. Goriški Slo- Prestanek ošpic v Ljubljani. Ker od 28. janu- venci dobe menda vender le svojo javno slovensko ljudsko šolo Kakor se čuje namreč začeli so se visji varija do 1. t. m. ni nihče na ošpicah obolel in tudi nihče umrl, smatra se napominana epidemija končana. Tekom traja- vičene zahteve Goriških Slovencev. v • • krogi zanimati za opra- m Zadružhi občni zbor. Zadruga gostilničarj krc odločni. marjev, kavarn knhari občni zbor dne 16. febr in t ganjetocnikov imela bo svoj previdnosti. ozirom na sedanje politične razmere treba največje — Po nasvetu dr. Gregoriča se izrečp, da ob 1 uri popoludn v shod slovenskim državnim poslancem za njih možato in odločno tukaj mestni dvor dnevnem redu je točka o spre- postopanje soglasno svoje zaupanje. membi zadi pravil s Poučno je bilo tudi številkami pojasnil, Ognjegasno društvo v St. Jerneji na Dolenj predavanje druzega govornika, ki je koliko se v naši državi različnih izdelkov izvaža in vvaža. Iz skem je pri slovensko pov venskem, \ Sentjerčan ojem zadnj občnem zboru sklenilo upeljati tega poročila se je dalo posneti, da bodo Slovenci po novih ki v se Da bi pač ona ognjegasna društva, po Slo- pogodbah glede vina sicer na škodi, glede živine, žita in lesa 3venskega povelja, posnemali vrle pa na boljšem z ozirom na bolj živahno kupčijo in na bolj nimajo in d že enkrat slovo usiljeni nemščini Kmetsko bralno društvo imenuje se novo bi ste bili z odobravanjem sprejeti. Šolstvo. Na ednega ljudskega učitelja javnih šol pride v stalne cene. — Obe predavanji v društvo, ki se je ustanovilo v slala so nova na se že c. ki namestništvu v Biljah pri Gorici. Pravila po- Dalmaciji 49 učencev, na Tirolskem 50, v Nižji Avstriji, vj.____ rn___i. „ —'Vr.^r.i- C-eškcm "" n An-r-oalrom 7A nil Pri m rvrslrpm 7fi St V potrj Zopet 70, na Solaograškem 74, na Primorskem 76, na na odna postajanka v okolici poitalij Gorice Moravskem 78, na Koroškem 79, v Galiciji 80, na Stajer- Novo bralno društvo. V Škofji Loki ustanovilo skem 85, v Šleziji 87, v Bukovini 90, v.Zgornji Avstriji 9K se je slovensko bralno di in je imelo svoj osnovalni zbor na Kranjskem 102. Kranjski učitelji imajo torej najte dne 7. februv t \ X častna diploma. Velenjski Slov poklonili so žavnejšo nalogo. elezaslužnemu deželnemu poslancu in neutrudljivemu boritelju Umor iz lakomnosti. Pri Sent Pater za narodne pravic osp upniku dr. Lipoldu povodom nje- kem )e neki hlapec umoril druzega hlapca samo govega 50. rojstnega dne v znak hvaležnosti lepo častno diplomo. zdelano te truplo ker bi bil .ta imel stopiti v isto službo agrebel, so prijeli Morilca na Ko- zaradi ki je- Razglas. Ker se. je zadnj čase pri goveji živini in Pri štajarski eskomptni banki v Gradci prišli pri p ras pripeljanih iz Bosne v avstrijske dežele opeto so nasled velikemu poneverjenju Uradnik Ernest Bannert po vano pokazala kuga na prepoveduje brez posebnega dovolj vlada nato živino iz Bosne in parkljih in na gobci, zatorej deželna parke I j neveril«je vsoto 136.000 gld. Bannert je bil. po Gradcu aka uvažati Hercegovine na Naša društva. K at Kranjsko po li t i čn znana oseba in vsem se je družino tako potratno živeti d r u š t na leto. porabil pa po čudno zdelo, kako more s svoio , ko ima vender le 2000 gld. plače plošnem mnenji okrog 12.000 gld. imelo v nedelj dne januvarija v rokodelskem domu na leto. Bannerta je policij prijela svoj občni zbor, katerega se je udeležilo nad 70 društvenikov Nova železnica. Posestnik Julij Szajbelv m Zboi otvori predsednik kanonik KI omeni smrt nadvojvod Henrika in Ži tf društveneg da v znak tajnik K al an natanko in ob ja vstanejo pozdravi navzoče, pozove zbornike, Za njim poroča podjetnik Müller prosila sta za dovoljenje da smeta pričeti s-tehničnimi pripravljalnimi deli za lokalno železnico, ki bi pe Ijala iz nidnika Št. Janž do postaj v Sev na o društvenem delo\ ki je bilo posebno z ozirom na raznovrstne (državnozborske, ob činske in deželnozborske) volitve zelo živahno. Društvo Štajarskem. V to potreben denar je že Eagotovljen in ta že leznica, ki bo 15 kilometrov dolga se bode menda v več redilo Žužemperk) ki olilnih in dr shodov (Idrij Skolj pri Loka. Bled kratkem graditi. Število društvenikov močno raste. „Domoljuba zastopa društvene namene med bo tiskalo v tem letu po 7000 izti enskim občinstvom se — Blafi^ajnik Klein Äi ...................................................................................................""" ^ poroča o denar stanji ki je tudi ugodno. da bi bilo plačev Želeti rV • zvrsi t dopolnilu a voli odborniki izjavili se, da zopet sprejeti odborništva, bili so soglasno izvolj bilo se potem so nekateri dosedanji udnine točne] v odbor. — zaradi raznih drugih opravil ne morej druge Gosp Aniypj v Pr pri L juhi j Eaz • k m azkavosti v obdelanem lesu, kateri se konečno prevlece s kako barvo, zamazemo Gorski kredi (Grund Y Gr( Pet . v v štva, bili so soglasno izvoljeni gg.: clr. razpoKe zauid^cibi, uiugi Kal an ftajnik), K. Klun (predsednik), pridenejo mu zopet nekaj limov kreiae) treba pridjati malo limove vode in z nastalim testom azpoke zamazati drugi vzemo mavca (gipsa) namesto krede vode in vtlačijo nastalo testa (blagajnik) predsednik) Polak (IT. P pod v poke V obeh slučajih, treba s plovcem ali votličem podpredsednik) T (Bimsstein) zgladiti t v • v Ig žitnik (vsi v Ljubljani) in A Belec posuši. Zelo fino se zamažejo manjše razpoke in zbrusiti dotično mesto, ko se lepila ako denete nekaj (v Št. Vidu nad Ljubljano). Kot namestnika sta bila izvolj lima skoncema na les, potem pa z dletom ali pa nožem les gg dr I J a n e ž i č in Pet računov pa zopet potrj O' g L Gest kot in pregledovalca praskate tako nastane zmes lima in lesnih drobcev ki se z Pichl dletom prenese na razpoko in vtisne vanjo. Konečno je bil po predsednikovem nasvetu bivši I. podpred- . Detel a med glasnim pritrjevanj ena Večj luknje, razpoke itd. se žalijo tudi z rastopno za- sednik, deželni sofi^lasno izvolj mazko: 1 del kolofonije in 2 dela rumenega voska se stopita častnega 1 za L čanem občnem zboru vršil se je društ sta državna poslanca gg. Klun in Po d r u š t\ Po kon -skupaj, potem se pa primešata 2 dela dobro semljete žgane političnem polo drugi veni shod. Govorila vše, prvi o sedanjem o trgovinskih pogodbah. Prvi je okr (Ocker) Tudi sirovo lepilo se včasih z vspehom rabi sneto Aleko treba skisati, sirotko izžmeti, potem pa Po pri pojasnil numerično razmerje posameznih državnozborskih klubov mešati toliko stolčenega žganega vapna da nastane p na podlagi' zadnjih volitev 'in utemeljeval postopanj slovenskih čista kača. To lepilo treba takoj porabiti ker zelo hitro strdi državnozborskih poslancev, ki se niso hoteli pridružiti Mlado Gosp v cehom niti osnovati oslovanskega kluba stopili v velik Hohenwartpv klub, kateri gd ar so marveč iivažuje tudi Cene limii na Dunaji so bile v .: 100 kilogr. tednu od 18. januarija do 23. januarija t. rumenega, finega, mizarskega lima 26-28 gold., srednje sorte njihov posebne Bili so sicer zmerni, ako treba pa tudi 23 2 gold ruj av ega 22 23 gold črnega 14 gold Odgovorni urednik: Gustav Pire. Tisk iu založba: Blasnikovi naslidniki