PoStnina platana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
5.
KOS.
V LJUBLJANI, dne 20. januarja 1932.
Letnik
III.
VSEBINA
61. Ustava srbske pravoslavne cerkve.
62. Zakon o organizaciji in kontroli izvoza živine in živalskih proizvodov.
63. Pravilnik o oglašanju zdravil in zdravilnih specialitet
64. Pojasnilo glede potrdil o plačanem davku.
65. Odločba o pregledu sadnih rastlin ob uvozu.
66. Popravek k razglasu o 10% pribitku k avtobusnim vozovnicam.
67. Razglas o trajanju paše in žirenja v gozdih.
68. Objave o pob -tnju občinskih trošarin v letu 1932.
Zakoni in kraljevske uredbe.
61.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra pravde in po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
ustavo srbske pravoslavne cerkve.*
I.	Temeljne določbe.
Clen 1.
Srbska pravoslavna cerkev je enotna, nedeljiva tn avtokefalna. Ona vzdržuje dogmatsko in kanonsko edin-stvo z drugimi pravoslavnimi cerkvami.
Clen 2.
Srbska pravoslavna cerkev ima dostojanstvo patriarhije.
Clen 3.
Srbska pravoslavna cerkev ima tak-le svoj grb:
Na patrijarhijskem plašču škrlatne barve, okrašenem z dvojnim križem na desni in arhijerejskim žezlom na levi strani, je v sredini ščit z zlato arhijerejsko krono nad njim; na modri gornji polovici ščita je na desni strani ku-
• »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21 novembra 1931., št. 275/LXXVl/6Q3.
la svetega Save v Hilendaru, na levi pa cerkev samostana pečke patrijarhije, oboje bele barve; na beli spodnji polovici je v sredi zlat križ s štirimi enakimi kraki in s po enim zlatim ognjilom v vsakem oglu kraka.
Clen 4.
Službeni jezik srbske pravoslavne cerkve je srbski s cirilsko pisavo.
Zastava srbske pravoslavne cerkve je trobojnica: rdeče-modra-bela z zlatim križem in ogniili.
Clen 5.
V smislu člena 3. zakona o srbski pravoslavni cerkvi so pravne osebe: srbska pravoslavna cerkev, eparhije, cerkvene občine, samostani (manastiri), zadužbine, samostojne ustanove in taki skladi ter, po cerkvenem namenu, poedini hrami.
Clen 6.
Srbska pravoslavna cerkev se upravlja na temelju:
a) svetega pisma in svetega izročila po nauku svete pravoslavne cerkve;
b) pravil vaselenskih zborov in od njih priznanih pravil apostolskih krajevnih zborov in svetih očetov;
c) odredb krajevnih zborov in patrijarhijskih sinod, kolikor jih je osvojila srbska pravoslavna cerkev;
č) zakona o srbski pravoslavni cerkvi in te ustave;
d) uredb, pravilnikov in načelnih odločb po tej ustavi pristojnih cerkvenih oblasti.
Clen 7.
Ureditev srbske pravoslavne cerkve je cerkveno-je-rarhijska in cerkveno-samoupravna.
Clen 8.
Celokupna organizacija srbske pravoslavne cerkve temelji na popolni enakosti in ravnopravnosti. Njena temeljna ureditev, določena s to ustavo, ne dopušča nobene
 -----------------------------------------------------------
izjeme, ne v cerkveno-jerarhijskem* ne v cerkveno-samo-upravnem.
Člen 9.
V srbski pravoslavni cerkvi obstoje te-le cerkveno-]erarhijske in cerkveno-samoupravne oblasti, telesa in organi:
1. Patrijarh, sveti arhijerejski zbor in sveti arhijerejski sinod, veliko cerkveno sodišče, patrijarhijski svet in patrijarhijski upravni odbor;
2. eparhijski arhijerej, eparhijsko cerkveno sodišče, eparhijski svet in eparhijski upravni odbor;
3. arhijerejski namestnik;
4. paroh;
5. cerkveno-občinski zbor, cerkveno-občinski svet in cerkveno-občinski upravni odbor ter
6. predstojnik (nastojatelj) in samostansko (manastir-sko) bratstvo.
Člen 10.
Na čelu srbske pravoslavne cerkve je srbski patrijarh kot njen vrhovni poglavar.
Naslov patrijarhov je: Arhiepiskop pečki, mitropolit beogradsko-karlovški in patrijarh srbski.
Člen 11.
Srbska pravoslavna cerkev je episkopalna; njena glavna upravna razdelitev je razdelitev po eparhijah, tako v cerkveno-jerarhijskem, kakor v cerkveno-samo-upravnem oziru.
Na čelu vsake eparhije stoji eparhijski arhijerej kot njen neposredni poglavar. Po cerkveno-kanonskih predpisih je on glavni predstavitelj in vodja vsega cerkvenega duševnega življenja in cerkvenega reda v eparhiji ter vrši svojo cerkveno jerarhijsko oblast samostojno, cerkvene samoupravne posle pa skupno z duhovniki in narodom.
Člen 12.
V srbski pravoslavni cerkvi obstoje te-le eparhije:
1. Beograjsko-karlovška arhiepiskopija s sedežem v Beogradu;
2. banatska eparhija s sedežem v Vršcu;
3. banjaluška eparhija s sedežem v Banjiluki;
4. bačka eparhija s sedežem v Novem Sadu;
5. braničevska eparhija s sedežem v Požarevcu.
6. gornje-karlovška eparhija s sedežem v Plaškem, odnosno v Karlovcu;
7. dabrobosanska eparhija s sedežem v Sarajevu;
8V dalmatinska eparhija s sedežem v Splitu;
9.	zagrebška eparhija s sedežem v Zagrebu;
10. zvorniško-tuzlanska eparhija s sedežem v Tuzli;
11. zletovsko-strumiška eparhija s sedežem v Štipu;
12. Žička eparhija s sedežem v Kraljevu (Žica);
13. niška eparhija s sedežem v Nišu;
14. ohridsko-bitoljska eparhija s sedežem v Bitolju;
15. pakraška eparhija s sedežem v PakTacu;
16.	raško-prizrenska eparhija s sedežem v Prizrenu;
17. ekopljanska eparhija s sedežem v Skoplju;
18. ti moška eparhija s sedežem v Zaječarju;
19. zahumako-hercegovska eparhija s sedežem v Mostarju;
20. čmogorsko-primorska eparhija s sedežem na Cetinju;
Sl. šahtf&ka e^rhija s eedftfrua x Babeu.
Arhijereji črnogorsko-primorske, skopljanske, dabro-bosanske in zagrebške eparhije imajo po svojem položaju naslov mitropolita.
Člen 13.
Razen eparhij, naštetih v prejšnjem členu, spadajo k srbski pravoslavni cerkvi v duhovnem in jerarhijskem oziru še tele eparhije v inozemstvu:
1. Pravoslavna češka eparhija s sedežem v Pragi;
2. srbska pravoslavna cerkev v Zedinjenih državah Amerike in v Kanadi s sedežem v Čikagu;
3. muhačevsko-prjaševska pravoslavna eparhija v Prikarpatski Rusiji v Češkoslovaški republiki s sedežem v Mukačevu;
4. srbska pravoslavna eparhija zadrska s sedežem v Zadru in
5. srbski pravoslavni vikarijat skadrslci s sedežem v Skadru.
Člen 14.
Srbska pravoslavna eparhija budimska in deli dosedanjih eparhij: vr.šaške in teinešvarske ter deli drugih eparhij zunaj mej kraljevine Jugoslavije ostanejo glede organizacije v onem jerarhijskem in materialnem razmerju do srbske pravoslavne cerkve, v katerem so bili do poedinih srbskih mitropolij, dokler se to razmerje drugače ne uredi
Člen 15.
Odločbe o ustanavljanju, ukinjanju, arondaciji in Sedežu eparhij in o ustanavljanju ter ukinjanju položaja vikarnih episkopov izdaja sveti arhijerejski zbor sporazumno s patrijarhijskim svetom.
Člen 16.
Eparhija se deli v cerkveno-upravnem oziru na arhi-jerejska namestništva, cerkvene občine s parohijami in samostane (manastire).
Člen 17
Arhijerejsko namestništvo tvori določeno število cerkvenih občin pod nadzorstvom arhijerejskega namestnika.
Člen 18.
0 ustanavljanju in nazivu, ukinjanju in izpremembi arhijerejskih namestništev odloča eparhijski arhijerej sporazumno z eparhijskim cerkvenim sodiščem in eparhij-skim upravnim odborom ter po odobritvi svetega arhije-rejskega sinoda, podani v soglasnosti s patrijarhijskim upravnim odborom.
Člen 19.
Cerkveno občino tvorijo ena ali več parohij.
Parohije v enem kraju tvorijo eno cerkveno občino. Kjer je čez 50.000 pravoslavnih duš, se more izjemoma ustanoviti tudi več cerkvenih občin.
Clen 20.
,	■	:	V-	n .
Parohi ja je zajednica pravoslavnih oseb, ki so pod duhovnim vodstvom enega parohijskega duhovnika.
V enem kraju je lahko več parohij, pa tudi več krojev umre tvoriti MU> garohijo in eno cerkveno občino.
Člen 21.
Parohi jo tvori najmanj 300 in največ 500 pravoslavnih domov. Izjeme so mogoče v onih krajih in pokrajinah, kjer terenske in druge razmere ne dopuščajo takega razmejevanja parohije.
Dom je vsaka pravoslavna družina za sebe, pa tudi vsaka polnoletna samopravna oseba s samostojnim položajem in poklicem.
Člen 22.
Eparhijski arhijerej Izdaja v sporazumu z eparhij-skim cerkvenim sodiščem in eparhijskim upravnim odborom odločbe o ustanavljanju novih in o regulaciji starih parohij. Te odločbe postanejo izvršne, kadar jih odobri sveti arhijerejski sinod v soglasju s patrijarhij-skim upravnim odborom.
Člen 23.
Vsak pravoslavni kristjan pripada kot član oni pa-rohiji, v kateri je naseljen najmanj šest tednov.
Člen 21.
Parohija Ima svojo parohijsko cerkev. Več parohij more imeti eno skupno cerkev. Če obstoji v kaki paro-hiji več cerkva, je samo ena od njih parohijska, druge pa 90 podružne.
Člen 25.
Izjemoma in le začasno ter po odločbi eparhijskega arhijereja se morejo parohije, ki nimajo lastne cerkve, posluževati samostanskega (manastirskega) hrama za parohijsko cerkev. V tem primeru je dolžna cerkvena občina dotične parohije opremljati hram z vsemi potrebščinami, kolikor služi ta hram kot parohijska cerkev.
Člen 26.
Parohija ima lasten urad s posebnimi svojimi maticami, cerkvenimi zapisniki in drugimi predpisanimi knjigami ter svoj pečat.
Če je pri kaki cerkvi več parohij, obstoji le en pa-rohijski urad s svojimi maticami in službenimi knjigami in enim pečatom.
Člen 27.
Samostan (manastir) je posvečen kraj s hramom in z drugimi zgradbami in bivališče oseb meniškega reda, ki so se združene v bratsko zajednico, s svečanimi obljubami obvezale živeti po meniških pravilih: v vzdržnosti, uboštvu in pokorščini.
Samostani služijo določenim duhovnim in dobrodelnim namenom.
Člen 23.
Ustanavljanje novih samostanov in spajanje obstoječih odobruje arhijerejski zbor na obrazložen predlog pristojnega arhijereja in po zaslišanju svetega arhi-jerejskega sinoda.
Če se ustanavljajo novi samostani, se morajo poprej varovati materialna sredstva za obstoj in pravilno življenje družine.
Člen 29.
Metohi (samostanske podružnice) so ločena samostanska imetja s cerkvijo ali brez nje. Oni so sestavni del svojih samostanov in so pod njihova upravo.
Člen 30.
Vse določbe, ki jih ima ta ustava glede samostanov, veljajo tako za moške kakor za ženske samostane.
Člen 31.
Srbska pravoslavna cerkev urejuje samostojno svoje verske, cerkveno prosvetne, dobrodelne in druge kulturne posle, upravlja in razpolaga s svojimi posestvi, skladi, zadužbinami (zakladami) in ustanovami v mejah zakona o srbski pravoslavni cerkvi in po cerkvenih predpisih ter določbah te ustave.
Člen 32.
Državna podpora, ki jo srbska pravoslavna cerkev stalno prejema po državnem proračunu, se ugotavlja s posebno uredbo, katero izda minister pravde z ministrom za finance. Pri določanju te državne podpore se upoštevajo stvarne potrebe in oni dosedanji izdatki po finančnem zakonu in državnem proračunu za 1. 1929./30-ki se nanašajo na one cerkvene urade, osebe in ustanove, ki preidejo iz državnega proračuna na proračun srbske pravoslavne cerkve, kakor tudi zneski t. zv. bire v Srbiji in Južni Srbiji, zajamčeni z dosedanjim zakonom, in zneski doklad v drugili cerkvenih oblastih, predvideni z dosedanjimi zakonitimi uredbami (čl, 21. zakona o srbski pravoslavni cerkvi).
Člen 33.
Srbska pravoslavna cerkev prejme povprečno ali bo prejemala stalno vsako leto znesek na račun povračila z terjatve, ki pripadajo srbski pravoslavni cerkvi v Srbiji in Črni gori od države. Te terjatve se določijo s sporazumom med ministrom za finance in ministrom pravde na eni in svetim arhijerejskim zborom na drugi strani. Znesek povračila se določi s posebno uredbo, katero izdata minister za finance in minister pravde sporazumno s svetim arhijerejskim zborom, in se vstavi v preračun ministra pravde v kolikor se bo vsako leto izplačeval. Ta uredba se more izpremeniti samo z zakonom po predhodnem pristanku svetega arhijerejskega zbora.
Člen 34.
Politične občino in druga samoupravna telesa, ki določajo v svojem letnem proračunu podpore za verske namene, določijo tako pomoč po številu oseb tudi srbskim pravoslavnim občinam, ki se nahajajo na njihovem področju.
Člen 35.
Vseh javnih dajatev so oproščene zgradbe, namenjene za božjo službo, cerkvene urade, cerkveno-pro-svetne in dobrodelne ustanove, zavodi za cerkvene potrebščine, arfiijerejski, samostanski in parohijski domovi, pravoslavni kulturno-zgodovinski spomeniki (manastiri-šča, cerkvišča itd.), pravoslavna pokopališča in dvorišča vseh naštetih ustanov.
Člen 36.
Glede oprostitve od poštnih pristojbin veljajo določbe zakona o pošti, telegrafu in telefonu.
Člen 37.
Svetni duhovniki in oni meniškega reda niso dolžni osebno vršiti onih javnih poslov, ki po kanonskih predpisih niso v skladu z duhovniškim činom in poklicem.
Člen 38.
Sveti arhijerejski sinod izdaja službeni list srbske pravoslavne cerkve. Podrobne odločbe o tem izda sveti arhijerejski zbor sporazumno s patrijarhijskim svetom.
Člen 39.
Vse uredbe, pravilniki, razpisi, naredbe in drugi razglasi, katere bodo izdajale cerkvene oblasti, telesa in organi, pristojni za to po tej ustavi, dobivajo obvezno moč z dnem, ko se objavijo v službenem listu srbske pravoslavne cerkve, kolikor se v njih ne določi kak drugi rok.
Člen 40.
Za vlaganje dopustnih pritožb proti rešitvam in razsodbam cerkvenih oblasti se določa, kolikor ni s to ustavo določen drug rok, rok 14 dni, ki se računi od dne, ki sledi dnevu vročitve.
Če je pritožba v določenem roku izročena pošti na povratni recepis, velja, da je pravočasno vložena. Pritožbe se vlagajo po onem oblastvu, ki je izdalo razsodbo ali rešitev.
Člen 41.
Osebe meniškega reda ne smejo imeti nikakršne nepremične imovine. Če bi pa katera od njih vendarle stekla taka imetja, jih ne prejme za sebe, temveč za svoj samostan in nikakor ne more z njimi razpolagati. Po smrti meniha pripadajo samostanu tudi njegove premičnine, kolikor z njimi ni razpolagal za svojega življenja.
Člen 42.
Arhijerej more smatrati samo ono imetje za svoje, ga imeti in z njim za svojega življenja razpolagati, katero si je sam pridobil in nabavil. Od takega svojega imetja more arhijerej z oporoko zapustiti eno tretjino svobodno po svoji uvidevnosti, drugo tretjino mora zapustiti za potrebe svoje eparhije, tretjo pa mora zapustiti za zadužbine ali samostojne sklade za splošne potrebe cerkve.
Arhijerej, ki ni eparhijski episkop, mora drugo tretjino svoje imovine zapustiti katerikoli eparhiji.
Člen 43.
Če umre arhijerej brez oporoke, se izplačajo iz njegove zapuščine, premične in nepremične, pogrebni stroški in vse ono, kar je ostal na dolgu, z ostankom pa razpolaga sveti arhijerejski zbor, po določbah člena 42.
Arhijerejeve dragocenosti (okruti), knjižnica in druge cerkvene stvari pripadejo po smrti arhijereja episkopiji.
Člen 44.
Vsi člani patrijarhijskega, eparhijskih in cerkveno-občinskih svetov, razen duhovnikov, potem sodni tožilec, tajniki in pisarji vseh cerkvenih uradov opravljajo, ko nastopajo svoje službe, to-le prisego:
>Jaz, N. N., prisegam pri vsemogočnem Bogu, da bom zvest vladajočemu kralju, da se bom vestno držal svetih kanonov, cerkvene ustave in drugih cerkvenih ter državnih zakonov, da bom točno vršil svoje dolžnosti, da bom varoval službene tajnosti ter vedno zastopal in branil interese srbske pravoslavne cerkve. Da bi tako deloval, tako meni Bog pomagaj na tem in na onem svetu.«	'
Člani cerkvenih sodišč, razen arhijereja, opravljajo to-le prisego:
>Jaz, N. N., prisegam pri vsemogočnem Bogu, da bom zvest vladajočemu kralju, da bom točno vršil svoje dolžnosti in čuval službene tajnosti, ter da se bom pri izrekanju pravice, ne da bi se oziral na osebe,: držal božjega zakona, svetili kanonov, cerkvene ustave in drugih cerkvenih zakonov. Kakor bom sodil jaz, tako naj meni sodi in pomaga gospod Bog!«
Vse navederfe osebe opravljajo prisego pred predsednikom dotičnih uradov (nadleštev), odnosno pred njegovim namestnikom in jo podpisano izročajo njemu, ki jo overi in pošlje v arhiv.
Člen 45.
Vse cerkvene oblasti, telesa in organi srbske pravoslavne cerkve imajo svoje pečate s cerkvenim grbom v sredi in napisom okoli njega, in sicer:
1. Arhiepiskop pečki, mit ropol it beograjsko-kar-lovški in patrijarh srbski.
2. Sveti arhijerejski zbor srbske pravoslavne cerkve.
. 3. Sveti arhijerejski sinod srbske pravoslavne
cerkve.
4. Veliko cerkveno sodišče srbske pravoslavne cerkve.
5. Patrijarhijski svet srbske pravoslavne cerkve.
6. Patrijarhijski upravni odbor srbske pravoslavne cerkve.
7. Pravoslavni episkop (mitropolit) eparhije N. v N.
8. Cerkveno sodišče pravoslavne eparhije N. v N.
9. Eparhijski svet pravoslavne eparhije N. v N.
10. Eparhijski upravni odbor pravoslavne eparhije N. v N.
11. Pravoslavno arhijerejsko namestništvo N. v N.
12. Srbska pravoslavna parohija N. v N.
13. Srbska pravoslavna cerkvena občina v N.
14. Srbski pravoslavni samostan v N.
Eparhije, samostani in druge ustanove, ki imajo svoje zgodovinske pečate, jih obdrže še dalje v uporabi.
II.	Ustroj oblasti, teles in organov srbske pravoslavne cerkve.
1.	Patrijarh.
Člen 46.
Postopek pri volitvah patrijarha je urejen s posebnim zakonom od 6. aprila 1930.
Člen 47.
Patrijarh ima v svoji arhiepiskopiji vse pravice in dolžnosti eparhijskga arhijereja in jo upravlja s pomočjo svojih vikarnih episkopov.
Člen 48.
Patrijarh dobiva od države na račun stroškov za *e« prezentacijo 35.000 Din mesečno, avtomobil in prevozna sredstva, odgovarjajoča njegovemu dostojanstvu.
Zadevna vsota se vstavlja vsako leto v državni proračun neodvisno od državne podpore, ki jo deje delava srbski pravoslavni cerkvi.
Patrijarhu pripada tudi stanovanje v zgradbi patrijar-hije, katero zgradi država, jo opremi in izroči cerkvi v last za namestitev patrijarbijškili, sinodalnih in zborovih pisarn ter za stanovanje patrijarhovo.
Clen 49.
Patrijarh ima kot vrhovni poglavar srbske pravoslavne cerkve razen pravic, ki mu jih dajejo kanoni in cerkveni predpisi, še te-le:
1. predstavlja srbsko pravoslavno cerkev pred drugimi avtokefalnimi cerkvami;
2. predstavlja srbsko pravoslavno cerkev pri cerkvenih, državnih in narodnih svečanostih;
3. vzdržuje ediustvo v jerarhiji srbske pravoslavne cerkve;
4. posvečuje po cerkvenih predpisih osebno ali po pooblaščenih arhijerejih osebe, izbrane za eparhijske in vikarne episkope;
5. posvečuje sveto miro za vso srbsko pravoslavno cerkev;
6. dovoljuje eparhijskim arliijerejem odsotstvo izven njihovih eparhij;
7. vrši glavne cerkvene obrede za kralja in kraljevski dom osebno ali po pooblaščeni svečeniški osebi;
8. nosi kot posebno cerkveno odlikovanje belo pana-kamilavko z briljantnim križem in panagijo vseh srbskih svetcev, katero je darovala država prvemu srbskemu pa-frijarhu obnovljene srbske patrijarhije in ki ostane ded-ščina vseh patrijarhov;	t
9. ima prvenstvo pri božji službi in nosi naslov »Svja-tjejši« in »Svetost«.
10.	se spominja pri arhijerejskih liturgijah od arhije-rejev v vsej srbski pravoslavni cerkvi.
11.	podeljuje cerkvena odlikovanja in odličja po uredbi, ki jo predpiše sveti arhijerejski zbor;
12. imenuje z dekretom uslužbence po tej ustavi;
13. upravlja cerkve in misijonska področja v inozemstvu, kjer ni organizirane srbske pravoslavne eparhije.
2.	Sveti arhijerejski zbor in sveti arhijerejski sinod.
a)	Splošne in skupne določbe.
Clen 50.
Sveti arhijerejski zbor sestavljajo vsi eparhijski ar-hijereji pod predsedstvom patrijarha.
Člen 51.
Sveti arhijerejski zbor je kot najvišje jerarhijsko predstavništvo cerkveno-zakonodajno oblastvo v zadevah vere, božje službe, cerkvenega reda (discipline) in notranje ureditve cerkve kakor tudi vrhovno sodno oblastvo v mejah svoje pristojnosti (čl. 63, t. 31.)
Člen 52.
Sveti arhijerejski sinod sestavljajo patrijarh kot predsednik in štirje eparhijski arhijereji kot redni člani.
Razen rednih članov se izvolita še dva eparhijska »rhijereja za člana-namestnika, katera se vabita na seje, kadar je kak redni član odsoten.
Redne člane in člana-namestnika voli sveti arbijerej-ski zbor na dve leti.
Člen 53.
Sveti arhijerejski sinod je najvišje izvršno in nadzorstveno) kakor tudi sodno oblastvo v svojem delokrogu (čl. 64, t. 35.).
Sveti arhijerejski sinod odloča pod predsedstvom patrijarha o rednem in izrednem sklicanju svetega arhije-rejskega zbora.
Člen 54.
Sveti arhijerejski zbor more izdati polnoveljavne odločbe — izvzemši volitev arhijerejev — kadar je prisotna nadpolovična večina vseh eparhijskih arhijerejev.
Sveti arhijerejski zbor in sveti arhijerejski sinod izdajata svoje odločbe soglasno ali z večino glasov. Pri enaki razdelitvi glas,iv odloča predsednikov glas.
Člen 55.
Kadar je patrijarh odsoten ali iz kateregakoli vzroka zadržan, da bi vršil svojo predsedniško dolžnost v zboru ali sinodu, ga zastopa z njegovim pooblastilom po imenovanju najstarejši mitropolit član zbora oziroma sinoda, če pa takega ni, po posvetitvi za episkopa naj-starejši episkop, član zbora, odnosno sinoda.
Člen 56.
Če bi moral sveti arhijerejski zbor, odnosno sveti arhijerejski sinod radi nujnosti in neodložljivosti posla izdati kak cerkveno-zakonski predpis, kako uredbo ali načelno odločbo za cerkev v odsotnosti patrijarha, se mora to naknadno predložiti patrijarhu na vpogled in pristanek. Če se pristanek ne da, se dostavi zadeva svetemu arhijerejskemu zboru, da o njej razpravlja in odloča pod predsedstvom patrijarha.
Člen 57.
Kadar se izprazni patrijarhov prestol, vrši patrijar-liovo oblast sveti arhijerejski sinod, ki objavi to eparhij-skim arliijerejem in državnim oblastvom. Predsedniške dolžnosti patrijarhove v svetem arhijerejskem zboru in svetem arhijerejskem sinodu vrši tedaj po imenovanju najstarejši član svetega arhijerejskega sinoda mitropolit odnosno po posvetitvi najstarejši episkop.
V času, ko je izpraznjen patrijarhov prestol, se ne morejo sklepati cerkveno-zakoni ti predpisi, uredbe in načelne odločbe.
Člen 58.
Vse odločbe svetega arhijerejskega zbora in svetega arhijerejskega sinoda, kanonskega in verskega značaja, ki se nanašajo na vero, božjo službo, cerkveni red in notranjo ureditev cerkve, so pravomočne in izvršne.
• Člen 59.
Vse odločbe svetega arhijerejskega zbora in svetega arhijerejskega sinoda se vpisujejo v posebni zapisnik (protokol). Ta zapisnik podpisujejo vsi, ki so bili na sestanku in odločali.
Člen 60.
Sveti arhijerejski zbor in sveti arhijerejski sinod vršita svoje posle neposredno ali pa po podrejenih jima .uradih in organih.
Člen 61.
Patrijarhijska pisarna opravlja posle svetega arhije-rejskega zbora in svetega arhijerejskega sinoda in je pod neposrednim nadzorstvom patrijarha.
Člen 62.
Sveti arhijerejski zbor in sveti arhijerejski sinod moreta pozvati na svoje seje tako duhovnike kakor posvetne osebe, ki niso člani teh teles, da slišita njih strokovno mnenje.
b)	Delokrog svetega arhijerejskega zbora.
Člen 63.
Sveti arhijerejski zbor, čigar naloga je označena v členu 51. tega zakona,:
1. tolmači pravoslavno-cerkveni nauk, držeč se pri tem določb, ki jih je ugotovila sveta cerkev na podstavi svetega pism« in svetega izročila;
2. urejuje notranjo in vnanjo misijo cerkve radi utrditve, obrambe in širjenja pravoslavne vere in Čistosti krščanske nravnosti, ustanavlja za to potrebne organe in osnavlja potrebne zavode, ustanove in udruženja;
3. predpisuje učni načrt in programe za veronauk v šolah v mejah zakonov in v sporazumu z ministrom za prosveto ter skrbi za versko vzgojo mladine in vernikov zunaj šole;
4. predpisuje kvalifikacije kandidatov za vse redne, izredne in misijonarske cerkvene službe;
5. ustanavlja bogoslovne in meniške šole;
6. urejuje po splošnih cerkvenih predpisih in v duhu pravoslavne vere vsa vprašanja glede obredov;
7. osnavlja ustanove in zavode: za izdelovanje cerkvenih slik in vseh cerkvenih potrebščin, za izdajanje knjig za službo božjo, za nego cerkvenega petja kakor tudi za druge cerkvene potrebe; predpisuje pravila za ustanavljanje cerkvenih muzejev, za varstvo in obnavljanje cerkvenih starin in spomenikov;
8. kanonizuje svetnike (svetitelje) in predpisuje službo za njih češčenje;	#
9. pojasnjuje kanonsko-cerkvene predpise, splošno obvezne in posebne, ter izdaja njihove zbirke;
10. določa dolžnosti in izdaja disciplinske uredbe za duhovnike in druge cerkveno-jerarhijske organe in uslužbence;
11. predpisuje obleko za višje in nižje duhovnike obeh redov;
12. predpisuje cerkveno-sodni postopek za vsa cerkvena sodišča;
13. izdaja predpise v zakonskih (bračnih) zadevah;
14. izdaja pravila za življenje samostanskega in pridvornega meništva;
15. predpisuje navodila za službo izpovednikov;
16. odloča o ustanavljanju, spajanju in razdruževa-nju samostanov;
17. osnavlja sporazumno s patrijarhijskim svetom ustanove za siroti in nepreskrbljene otroke duhovnikov kakor tudi ustanove za druge vzgojevalne in dobrodelne namene;
18. si prizadeva, da 9e urede razmerje med cerkvijo in državo in medsebojni odnošaji ver in veroizpovedi v državi pravilno in brez škode za pravoslavno cerkevj
19. ugotavlja in vodi uradno listo kandidatov za čin arhijereja in voli izmed teh primerne osebe za eparhij-ske in vikarne episkope;
20. voli člane velikega cerkvenega sodišča;
21. voli rektorje pravoslavnih bogoslovij in upravitelje meniških šol;
22. voli sporazumno s patrijarhom izmed duhovnikov glavnega tajnika svetega arhijerejskega zbora in svetega arhijerejskega sinoda.
23. nadzira delo svetega arhijerejskega sinoda;
24. predpisuje pravila za sinodalni fond (čl. 255) in odobruje njegove letne proračune dohodkov in izdatkov ter zaključne račune;
25. izdaja v svojem delokrogu in v smislu člena 259. odločbe o posebnih nakladah na dohodek cerkvenih občin, sapiostanov in eparhij;
26. skrbi sporazumno s patrijarhijskim svetom, da se pokrijejo vse potrebe srbske pravoslavne cerkve;
27. odobruje pravila duhovniških udruženj svetnega in meniškega reda kakor tudi vseh drugih udruženj, ki delujejo v korist srbske pravoslavne cerkve in jih nadzira po svetem arhijerejskem sinodu;
28. predpisuje lastni poslovnik in odobruje poslovnike in pravila za cerkveno-jerarhijske organe, kolikor ni s to ustavo drugače določeno;
29. rešuje spore o pristojnosti med jerarhijskimi in cerkveno-samoupravnimi organi;
30. znižuje v smislu cerkveno-sodnega postopnika duhovnikom kazni, naložene od velikega cerkvenega sodišča;	#
31. sodi:
A. — v prvi in zadnji stopnji;
a) o nesporazumih med arhijereji in svetim arhije-rejskim sinodom, med arhijereji in patrijarhom;
b) o kanonsko kaznivih dejanjih patrijarha;
B. — v drugi in zadnji stopnji:
v vseh zadevah, v katerih ej sodil sveti arhijerejski sinod v prvi stopnji;
32. vrši tudi druge posle, ki spadajo po tej ustavi in po drugih cerkvenih predpisih v njegovo pristojnost, pa tu niso našteti.
c)	Delokrog svetega arhijerejskega sinoda.
Člen 64.
Po svoji pristojnosti, označeni v členu 53. te ustave, sveti arhijerejski sinod:
1. vzdržuje dogmatsko in kanonsko edinstvo ter stalno zvezo z drugimi pravoslavnimi cerkvami;
2. varuje in brani čistost nauka pravoslavne cerkve o veri in nravnosti, pobija vsak nepravilni nauk, verske in nravstvene predsodke, praznoverje in škodljive navade;
3. skrbi za širjenje pravoslavne vere in upravlja
posle notranje in zunanje misije;
4. skrbi za zbližanje in ujedinjenje krščanskih cerkev;
5. razpisuje natečaj, ocenjuje in po uvidevnosti nagrajuje učbenike veronauka za šole in zavode ter knjige versko-nravstvene vsebine vobče;
6. nadzoruje življenje in delo v bogoslovnih in meni* ških šolah, ustanovah in zavodih za pripravljanje in vzgojo kandidatov za vse cerkvene službe; voli nčno in vzgojno osebje in skrbi za njihovo izobrazbo^ ^
7. vrši vrhovno nadzorstvo nad veroučiteljskim in pridigarskim delovanjem duhovnikov ter daje tem potrebna navodila in predpise;
8. skrbi za napredek cerkvene književnosti, izbira štipendiste za izučitev v poedinih predmetih in določa pisateljem nagrade;
9. izbira urednika in upravlja službeni list srbske pravoslavne cerkve in druge uradne publikacije;
10. vodi posle glede prestave in izdajanja svetega pisma, del svetih očetov in del vaselenskih in krajevnih cerkvenih zborov;
11. skrbi, da se svete tajnosti najtočneje izvršujejo in da se vrši cerkvena služba božja blago-lepo, pravilno in na isti način;
12. izdaja in ocenja knjige za službo božjo in njihove prevode:
18. ocenja in odobrava izdelovanje ikon za cerkveno in zasebno uporabo;
14. izdaja navodila za gradnjo svetih hramov in samostanov;
15. daje navodila za izdelovanje cerkvenih potrebščin, obleke in drugih cerkvenih predmetov;
16. skrbi za enoličnost in izpopolnitev cerkvenega petja in nadzoruje pevske šole;
17. skrbi za varstvo svetih ostankov svetnikov, za ikone in druge svete predmete;
18. skrbi za cerkveno umetnost, cerkvene umetniške spomenike, starine in cerkvene muzeje;
19. daje v spornih vprašanjih pojasnila o predpisih glede zakona (braka) in ščiti svetost zakona;
20. skrbi za dobrodelne in vzgojne zavode in ustanove;'
21. nadzoruje delo arhijerejev;
22. skrbi za izpraznjene eparhije in postavlja administratorje eparhij;
23. podeljuje čin arhimandrita in prsni križ proto-jerejem, in sicer na obrazložen predlog eparhijskega arhijereja;	,
24. upravlja cerkvene fonde in zadužbine, ki so poverjene njegovi upravi;
25. skrbi, da se vzdržujejo razmerje med cerkvijo in državo in medverski odnošaji točno v smislu zakonov in brez škode za pravoslavno cerkev;
26. pripravlja dnevni red in sestavlja predloge za sveti arhijerejski zbor in izvršuje njegove odločbe;
27. sestavlja odbore (sekcije) strokovnjakov radi priprave snovi za svoje delo in delo svetega arhijerej-skega zbora;
28. izbira sporazumno s patrijarhom svoje uradnike in pisarniško osebje kakor tudi tajnike in pisarje velikega cerkvenega sodišča;
29. predlaga svetemu arhijerejskemu zboru v odobritev svoj poslovnik;
30. razpravlja o vseh sporih glede pristojnosti cer-kveno-jerarhijskih oblasti, kolikor s to ustavo ni drugače odrejeno;
31. nadzoruje delo udruženj svetnih duhovnikov in onih meniškega reda in vseh drugih udruženj, ki delujejo v korist vere in pravoslavne cerkve;
32. proučuje poročilo velikega cerkvenega sodišča in ga predlaga svetemu arhijerejskemu zboru z mnenjem in predlogom;
33. predlaga svetemu arhijerejskemu zboru letno poročilo o svojem delu;
34. vrši tudi vse druge posle po tej ustavi in one, ki mu jih posebej poveri sveti arhijerejski zbor;
35.	sodi: v prvi stopnji:
a) o zakonskih (bračnih) sporih kralja in članov kraljevskega doma;
b) o medsebojnih nesoglasjih arhijerejev;
c) o kanonsko kaznivih dejanjih arhijerejev;
č) o disciplinskih službenih kaznivih dejanjih svojih organov in odloča o njihovih razprtijah.
3.	Veliko cerkveno sodišče.
Člen 65.
Veliko cerkveno sodišče je vrhovno cerkveno sodno oblastvo za kazniva dejanja duhovnikov, menihov in svetnih oseb ter za zakonske (bračne) spore kakor tudi za vse cerkvene spore notranje cerkvene uprave, ki ne spadajo v sodno pristojnost svetega arhijerejskega zbora in sinoda.
Sedež velikega cerkvenega sodišča je v rezidenci patrijarha.
Člen 66.
Veliko cerkveno sodišče je stalno; sestavljajo ga:
a) predsednik arhijerej, ki ga voli sveti arhijerejski zbor na dve leti;
b) dva člana, ki ju določi sveti arhijerejski sinod iz svoje srede;
c) dva člana duhovnika svetnega reda, ki ju voli sveti arhijerejski zbor;
č) tajniki duhovniki in
d) potrebno število pisarjev in zvaničnikov.
Predsednika in člane arhijereje nadomestujejo arhi-
jereji člani ali namestniki članov svetega arhijerejskega sinoda, ki jih določi sveti sinod.
Člane duhovnike nadomestujejo tajniki velikega cerkvenega sodišča.
Člen 67.
Zvaničnike in služitelje pri velikem cerkvenem sodišču imenuje predsednik.
Člen 68.
Za člane duhovnike pri velikem cerkvenem sodišču morejo biti postavljeni svetni duhovniki, ki so dovršili višje bogoslovne in po možnosti pravne študije in ki imajo najmanj 10 let cerkveno-sodne ali civilno-sodne prakse.
Člen 69.
Za tajnike velikega cerkvenega sodišča morejo biti postavljeni duhovniki, ki so dovršili višje bogoslovne in po možnosti pravne študije in ki so prebili v cerkveno-sodni ali civilno-sodni službi najmanj pet let.
Za pisarje se postavljajo osebe, ki so dovršile višjo bogoslovno šolo, za zvaničnike pa osebe, katere so dovršile vsaj srednjo bogoslovno šolo
Člen 70.
Člani velikega cerkvenega sodišča fn tajniki ne smejo biti ne medsebojni sorodniki, ne sorodniki predsednika, in sicer po krvi do vštetega četrtega kolena, po svaštvu ali krstu pa do vštetega drugega kolena.
Člen 71.
Veliko cerkveno sodišče izreka polnoveljavne odločb« v senatu, sestavljenem iz predsednika, štirih članov in enega delovodje (tajnika ali pisarja).
Clen 72.
Član velikega cerkvenega sodišča, ki je osebno prizadet ali ki je v prvi instanci sodeloval pri ugotavljanju zadeve ali je sodil, ne sme soditi v tej zadevi.
Člen 73.
Predsednik, odnosno njegov namestnik in člani velikega cerkvenega sodišča podajajo pri odločanju svoje mnenje popolnoma neodvisno.
Člen 74.
Veliko cerkveno sodišče proučuje, odobruje, izprc-mlnja in razveljavlja v drugi in zadnji stopnji rešitve in razsodbe eparhijskili cerkvenih sodišč po uradni dolžnosti ali če je prijavljena pritožba.
Po uradni dolžnosti proučuje veliko cerkveno sodišče:
1. razsodbe eparhijskih cerkvenih sodišč, s katerimi se razveljavlja zakon (brak);
2. razsodbe eparhijskih cerkvenih sodišč glede kaznivih dejanj duhovnikov obeh vrst, s katerimi se je izrekla:
a) izguba službe, odnosno zvanja,
b) dosmrtna prepoved duhovniških opravil,
c) izguba duhovniškega čina,
č) izguba duhovniškega čina z izključitvijo iz cerKve-ne zajednice;
3. razsodbe glede končne izključitve svetnih oseb iz cerkvene zajednice in
4. odločbe eparhijskih cerkvenih sodišč, ki jih predloži pristojni arhijerej velikemu cerkvenemu sodišču.
Vse druge rešitve in razsodbe eparhijskih cerkvenih sodišč proučuje veliko cerkveno sodišče in sodi o njih le tedaj, če je prijavljena pritožba.
Člen 75.
Veliko cerkveno sodišče odloča o izključitvi poedinlh eparhijskih sodišč kakor tudi o sporu med temi sodišči glede pristojnosti in določa, katero eparhijsko sodišče sodi v tem primeru. Prav tako odloča o izključitvi pred sednika in članov velikega cerkvenega sodišča.
4.	Patrijarhijski svet.
Člen 76.
Patrijarhijski svet je vrhovno uredbodajno predstavništvo v zadevah zunanje cerkvene uprave.
Člen 77.
Patrijarhijski svet sestavljajo:
a) patrijarh,
b) štirje redni člani svetega arhijerejskega sinoda ali njihovi namestniki,
c) dekan pravoslavne bogoslovne fakultete,
č) dva zastopnika samostanov,
d) en rektor bogoslovja,
e) po en svetni duhovnik iz vsake eparhije,
f) podpredsedniki eparhijskih svetov in
g) dvanajst svetnih oseb.
Člane, omenjene pod č) in d) imenuje na predlog svetega arhijerejskega sinoda, člane omenjene pod e) pa na predlog eparhijskega arhijereja sveti arhijerejski zbor.
Člane, omenjene pod g), imenuje z ukazom kralj na predlog, ki ga poda minister pravde sporazumno s patri-jarhom in s pristankom predsednika ministrskega sveta.
Člen 78.
Patrijarhijski svet sklicuje patrijarh in določa kraj in čas sestanka.
Od sklicanja do sestanka sveta mora preteči najmanj šest tednov.
Člen 79.
Mandat članov patrijarhijskega sveta traja šest let. Svčt se sklicuje na redno zasedanje vsako drugo leto, na izredno pa po potrebi, in sicer:
a) kadar svet sam določi,
b) kadar izda o tem odločbo patrijarh s svetim arhi-jerejskim sinodom in patrijarhijskim upravnim odborom,
c) kadar to predsedniku pismeno predlaga nad-polovična večina članov sveta in navede zadeve, o katerih naj se odloča. V tem primeru se mora seja sklicati najkesneje v tridesetih dneh.
Člen 80.
Predsednik patrijarhijskega sveta je patrijarh. odnosno njegov zakoniti namestnik (čl. 55. in 57.).
Svčt voli iz svoje srede podpredsednika izmed članov svetnih oseb in štiri tajnike, in sicer dva duhovnika in dve svetni osebi.
Člen 81.
Patrijarhijski svet odloča polnoveljavno, če je na seji prisotna nadpolovična večina vseh članov. Odločbe se izrekajo Z večino glasov prisotnih. Če so glasovi enakomerno porazdeljeni, odloča glas onega, ki predseduje. On proglaša tudi odločbe.
Člen 82.
Če izreče patrijarhijski svet odločbo, ki je po mnenju svetega arhijerejskega sinoda v nasprotju s cerkvenimi pravili ali ki ni v skladu z načeli pravoslavne cerkve, zadrži patrijarh izvršitev take odločbe in vrne zadevo svetu radi zopetnega odločanja. Če patrijarhijski svčt vztraja pri svoji prvi odločbi, predloži patrijarh zadevo, ko jo je pregledal sveti arhijerejski sinod, svetemu arhi-jerejskemu zboru, ki je upravičen razveljaviti tako odločbo patrijarhijskega svčta, če se uveri, da nasprotuje pravilom in načelom pravoslavne cerkve.
Člen 83.
Seje patrijarhijskega sveta so javne razen v pri« meru, ako sam svet odloči, da naj bodo tajne.
Člen 84
Predsednik patrijarhijskega sveta vodi seje in vzdržuje po poslovniku red v času, dokler sv6t deluje.
Člen 85.
Pri izvrSevanju svoje oblasti patrijarhijski svet:
1.	izdaja, potem ko si je predhodno preskrbel pristanek svetega arhijerejskega zbora, uredbo o aktivnih in penzijskih prejemkih: parohijskega duhovništva, učnega osebja bogoslovnih, meniških in drugih šol, osebja ceris-
venih sodišč, eparhijskih in vikarnih arhijerejev in pa-trijarha;
2. ustanavlja položaje uradnikov in drugih uslužbencev zunanje cerkvene uprave in izda uredbo o njihovih službenih odnošajih kakor tudi o njihovih aktivnih in penzijskih prejemkih;
3. izdaja, potem ko si je predhodno preskrbel pristanek svetega arhijerejskega zbora, uredbo o penzij-skem fondu arhijerejev in vseh drugih cerkveno jerarhij-skih in samoupravnih uradnikov in uslužbencev kakor tudi o vzdrževanju njihovih vdov in sirot;
4. predpisuje disciplinska pravila za uslužbence zunanje cerkvene uprave;
5. izdaja uredbe o upravi, oskrbovanju, kontroli in nadzorovanju cerkvenih fondov, zadužbin (zaklad) in posestev;
6. skrbi za materialna sredstva za pokritje vseh potreb vše srbske pravoslavne cerkve po določbah te ustave in izdaja odločbe o dokladi na neposredni davek za njene potrebe;
7. izdaja poslovnik za svoje delovanje;
8. odobruje v svoji pristojnosti uredbe, pravilnike in poslovnike, ki jih predpisujejo pristojna nižja telesa in organi;
9. sodeluje s svetim arhijerejskim zborom pri izpre-membi in dopolnitvi ustave srbske pravoslavne cerkve;
10. sodeluje s svetim arhijerejskim zborom pri osnav-ljanju ustanov in zavodov, katerih vzdrževanje gre v breme proračuna dohodkov in izdatkov za splošne potrebe cerkve;
11. končno odloča sporazumno s svetim arhijerejskim zborom o zadolževanju in odsvojevanju cerkvene nepremične imovine, ki je namenjena za splošne potrebe cerkve in odobruje take odločbe glede eparhijskih, samostanskih in oerkveno-občinskih imetij — v obeh primerih, če vsota presega 1,000.000 dinarjev.
12. vrši tudi druge posle splošne cerkvene uprave, kolikor po tej ustavi ne spadajo v pristojnost koga drugega.
5- Patrijarhijski upravni odbor.
Člen 86.
Patrijarhijski upravni odbor je vrhovno izvršilno (upravno in nadzorstveno) oblastvo nad cerkveno-samo-upravnimi organi in izvršilni organ patrijarhijskega sveta.
Člen 87.
Patrijarhijski upravni odbor sestavljajo:
a) Patrijarh, odnosno njegov zakoniti namestnik (čl. 55. in 57.) kot predsednik;
b) dva člana svetega arhijerejskega sinoda;
c) en zastopnik samostanov;
č) trije duhovniki in
d) sedem svetnih oseb.
Člani, omenjeni pod b), c), č) in d), imajo namestnike v istem številu in položaju.
Člen 88.
Člane svetega arhijerejskega sinoda določa sveti arhijerejski sinod iz svoje srede, druge redne člane in njihove namestnike pa patrijarhijski svet iz svoje srede za šest let
Člen 89.
Patrijarhijski upravni odbor si izvoli iz srede svojih posvetnih članov podpredsednika po možnosti s sedeža odbora ali iz bližje okolice.
Člen 90.
Patrijarhijski upravni odbor ima za pravne posle svojega pravnega svetnika.
Člen 91.
Patrijarh, odnosno njegov zakoniti namestnik sklicuje redne seje patrijarhijskega upravnega odbora na sedež patrijarha vsako leto spomladi in jeseni, izredne pa, kadar on določi ali kadar to pismeno zahteva najmanj polovica članov patrijarhijskega upravnega odbora, si obenem točno navede zadevo, radi katere zahteva, da se skliči izredna seja.
Člen 92.
Če je patrijarh uverjen, da nasprotuje kaka odločba določbam cerkvenih pravil ali obstoječim predpisom, ali da je v nasprotju z načeli pravoslavne cerkve, je upravičen, ustaviti izvršitev odločbe in odrediti novo razpravo. Če bi se tudi pri tej razpravi ne dosegel sporazum, predloži patrijarh zadevo patrijarhijskemu svetu radi končne odločbe. Izjemoma, če je zadeva nujnega značaja, ima patrijarh pravico, predložiti jo svetemu arhijerej-skemu zboru, ki je upravičen, izdati o njej končno odločbo, če se uveri, da je nujnost podana. '
Člen 93.
Patrijarhijski upravni odbor odloča polnoveljavno, je na seji prisotna nadpolovična večina vseh članov. Odločbe se izrekajo z večino glasov prisotnih. Če so glasovi enakomerno porazdeljeni, odloča glas onega, ki predseduje. On tudi proglaša izrečene odločbe.
Člen 94.
Patrijarhijski upravni odbor vrši v svoji pristojnosti v glavnem te-le posle:
1. objavlja in izvršuje uredbe in odločbe patrijarhijskega sveta, kolikor spadajo v njegov delokrog;
2. kontrolira samoupravne cerkvene organe v njihovem poslovanju in odpošilja v ta namen po potrebi svoje posebne odposlance;
3. sestavlja proračun splošnih dohodkov in izdatkov za splošne potrebe srbske pravoslavne cerkve in sestavlja zaključne račune, ki jih predlaga v odobritev patrijarhijskemu svčtu;
4. odobruje za potrebe eparhij proračune dohodkov in izdatkov in zaključne račune eparhij, cerkvenih občin in samostanov ter odobruje eparhijsko doklado na neposredne davke vernikov;
5. odobruje ustanavljanje fondov, sprejemanje zadužbin (zaklad) in njihova pravila;
6. upravlja fonde, zadužbine (zaklade) in posestva, ki so namenjena za splošne potrebe cerkve in vrši nadzorstvo in kontrolo nad vsemi cerkvenimi fondi, zadužbf-nami (zakladami) in posestvi;
7. skrbi, da imajo cerkve, samostani in vse druge oerkveno-verske ustanove zalconite dokaze o lastnini svojih jjosestevj
8. pripravlja in izdeluje v mejah svojega delokroga poročila in predloge iz področja cerkvene samouprave in jih predlaga patrijarhijskemu svetu;
9. objavlja tiskana poročila o stanju vseh cerkvenih fondov in zadužbin (zaklad);
10. dokončno odloča o zadolževanju in odsvojevanju nepremičnih cerkvenih imetij, katera so namenjena za splošne potrebe cerkve, in odobruje take odločbe glede eparhijskih, samostanskih in cerkveno-občinskih imetij — v obeh primerih, če vsota ne presega 1,000.000 dinarjev;
11. dokončno odloča o odpisu terjatev, ki pripadajo splošni cerkveni imovini srbske pravoslavne cerkve in glede katerih se dokaže, da se od dolžnikov ne morejo izterjati ter o oddajanju stvari te imovine in odobruje take odločbe glede eparhijskih, samostanskih in cerkveno-občinskih terjatev in oddaje stvari, če presega vsota: pri terjatvah 10.000 dinarjev, pri oddajanju stvari pa 50 000 dinarjev;
12. odobruje odločbe v vseh primerih, kadar se jemljejo ali dajejo v zakup cerkveno-občinska, samostanska in eparhijska imetja, če je zakupnina večja od 100.000 dinarjev na leto, pri drugih imetjih pa brez ozira na višino zakupnine;
13. odloča dokončno v zadnji stopnji o pritožbah v onih zadevah, v katerih odločajo eparhijski sveti v prvi, odnosno v drugi stopnji;
14.	voli svoje stalne uradnike in druge uslužbence, katere imenuje in potrjuje z dekretom patrijarh;
15. upravlja sporazumno s svetim arhijerejškim sinodom za v90 cerkev prosvetne in dobrodelne zavode, ki ee vzdržujejo v breme proračuna dohodkov in izdatkov za splošne potrebe cerkve. Od tega so izvzete meniške, bogoslovne in druge versko-prosvetne šole in zavodi, katerih uprava spada v pristojnost svetega arhijerejskega sinoda.
16. si prizadeva, da se ustanavljajo fondi in zadužbine v korist cerkve;
17. predpisuje sebi in eparhijskim svetom poslovnike, katere odobruje patrijarhijski svet.
6.	Eparhijski arhijerej.
Člen 95.
Eparhijski arhijerej ima po svojem nadpastirskem poklicu v soglasju s pravoslavnim naukom in cerkvenimi pravili popolno jerarhijsko oblast v zadevah vere in nravnosti, dajanja svetotajstev in nadpastirskega prizadevanja v svoji eparhiji.
'	Člen 96.
Eparhijski arhijerej kot neposrednji poglavar in predstavitelj svoje eparhije upravlja in v vsakem oziru vodi ob sodelovanju duhovništva in ljudstva celokupno, notranje in vnanje versko in cerkveno življenje v eparhiji.
Člen 97.
Za eparhijskega in vikamega arhijereja more biti izvoljen oni:
a) ki izpolnjuje vse Mnonsko-zakonite pogoje, določene za arhijerejski čin v pravoslavni cerkvi;
b) ki je na redni način dovršil srbsko pravoslavno duhovniško akademijo ali pravoslavno bogoslovno fakulteto;
c)	ki je državljan kraljevine Jugoslavije in
č) ki si je s svojim vestnim službovanjem kakor tudi s svojim vzornim življenjem in požrtvovalnim delom v korist cerkve in za narodno in državno edinstvo stekel splošno priznanje.
Člen 98.
Eparhijske in vikarne arhijereje voli sveti arhijerejski zbor pod predsedstvom patrijarha.
Sveti arhijerejski zbor vrši volitev arhijerejev, kadar sta prisotni dve tretjini vseh eparhijskih arhijerejev.
Če se pri volitvi arhijerejev ne doseže enodušnost, se glasuje tajno in odloča absolutna večina glasov, če so glasovi tako porazdeljeni, da ne dobi noben kandidat absolutne večine glasov, se vrši takoj ožja volitev med onima dvema, ki sta dobila največ glasov. O tem, kateri kandidat od onih, ki so dobili enako število glasov, pride v ožje volitve, odloča patrijarh, ki odloča tudi pri ožji volitvi, če se glasovi enako porazdele. Odsotni član svetega arhijerejskega zbora poverja pismeno svoj glas enemu od prisotnih članov svetega arhijerejskega zbora.
Člen 99.
Volitev eparhijskih in vikarnih arhijerejev potrjuje kralj z ukazom na predlog ministra pravde.
Člen 100.
Novoizvoljenim in posvečenim arhijerejem izda patrijarh gramato, katero podpišejo tudi člani svetega arhijerejskega sinoda.
Člen 101.
Vsi cerkveni uradi in organi v eparhiji so podrejeni eparhijskemu arhijereju.
Člen 102.
Razen pravic in dolžnosti, ki jih ima po cerkvenih in kanonskih predpisih, eparhijski arhijerej v svoji pristojnosti:
1. uči in izobražuje duhovništvo in ljudstvo v eparhiji z besedami, deli in pastirskimi pismi (poslanicami);
2. varuje, brani in vzdržuje med ljudstvom pravoslavno vero in pobija vsako delovanje, ki je v nasprotju s pravoslavnim naukom in škodljivo interesom skrbske pravoslavne cerkve;
3. navaja in bodri duhovništvo in ljudstvo, da ustanavljata in organizirata versko-dobrodelne, duhovno-prosvetne, rodoljubne in splošno koristne ustanove za napredek vere in nravnosti med ljudstvom;
4. skrbi za redno in pravilno službo božjo in sploh', za cerkveni red;
5. si prizadeva, da se oskrbujejo cerkve in samostani s svetimi antimisi, s sveto miro, svetimi oblačili in potrebščinami ter bogoslužnimi knjigami in da pravočasno in pravilno krijejo vse druge potrebe za cerkev;
6. določa posebne službe božje ob izrednih cerkvenih, narodnih in državnih praznikih;
7. podeljuje blagoslov, da se zgradč, kjer je to potrebno, cerkve, kapele in pokopališča in si prizadeva, da se vzdržujejo v dobrem stanju;
8. skrbi, da se grade cerkve, samostani in kapele v slogu, ki si ga je nsvojila srbska pravoslavna cerkev, ia da se opremljajo cerkve, samostani in domovi vernikor z ikonami v pravoslavnem duhu;
9. skrbi za varstvo cerkvenih starin;
10. posvečuje hrame;
11. rokopolaga vredne osebe v duhovniški stan, jih odpravlja na službovanje in jim o tem izdaja gramato;
12. predlaga svetemu arhijerejskemu sinodu duhovnike radi odlikovanja, pa jih tudi sam odlikuje z onim, kar spada v njegovo pristojnost, in izvršuje odlikovanja:
13. določa izmed vrednih duhovnikov obeh vrst svojega namestnika za vse eparhijske posle in ga razrešuje. , in sicer to po odobritvi svetega arhijerejskega sinoda;
14. imenuje eparhijske pridigarje in izpovednike za duhovništvo v eparhiji;
15. predlaga, imenuje in potrjuje v zvanjih in službah cerkvene in cerkveno - samoupravne uslužbence, uradnike in sluge po predpisih te ustave;
16. predlaga pristojnim oblastvom primerne osebe za duhovnike: v vojski, bolnicah in drugih državnih in privatnih zavodih in nadzoruje njihovo pastirsko delovanje;
17. predlaga pristojnim oblastvom sposobne osebe za veroučitelje na vseh srednjih, strokovnih in osnovnih šolah v eparhiji in daje pristanek, da se premeste in razrešijo;
18. skrbi za poučevanje verouka in ga nadzoruje na vseh osnovnih, srednjih in strokovnih državnih in privatnih šolah ter izdaja odločbe, odnosno stavi ja predloge, da se prepove poučevanje onim profesorjem, docentom, veroučiteljem in učiteljem, ki nepravilno in nemarno izvršujejo poverjene jim dolžnosti ali kateri sicer po svojem življenju in delu ne zadoščajo svoji verouči-teljski dolžnosti;
19. podeljuje na predlog samostanskih predstojnikov vrednim osebam blagoslov za vstop v meniški stan;
20. podeljuje v lastni pristojnosti blagoslov in razvezo v zakonskih (bračnih) in drugih zadevah po cer-kveno-kanonskih predpisih in po odločbah svetega arhijerejskega zbora;
21. sodi duhovnike obeh vrst radi manjših (disciplinskih) kaznivih dejanj in jih kaznuje radi teh dejanj z opominom, ukorom, epitimijo (cerkveno kaznijo) do 15 dni in prepovedjo duhovniških opravil do meseca dni, radi večjih kaznivih dejanj pa jih izroča cerkvenemu sodišču; sodi tudi vernike in izreka kazen začasnega odvzema poedinih pravic ali počastitve v cerkvi; vse te odločbe so izvršne;
22. znižuje po cerkvenem sodnem postopku kazni, dokončno naložene po eparhijskem cerkvenem sodišču:
23. odstranjuje po predpisih te ustave od duhovniških opravil duhovnike, ki so sodišču naznanjeni radi kaznivih dejanj in jim določa namestnike;
24. podeljuje v svojem delokrogu odsotstva duhovnikom in uslužbencem;
25. določa namestnike odsotnim in obolelim samostanskim predstojnikom, arhijerejskim namestnikom in parohijskim duhovnikom;
26. nadzoruje delovanje arhijerejskih namestnikov in duhovnikov obeh vrst v eparhiji;
27. vrši vrhovno nadzorstvo nad delovanjem in življenjem v cerkvenih zavodih svoje eparhije, predlaga svetemu arhijerejskemu sinodu, da se namesti in razreši učiteljsko in vzgojevalno osebje teh zavodov;
28. vrši v svoji eparhiji po cerkvenih pravilih kanonične preglede, pošilja posebne odposlance izmed sposobnih in vrednih oseb in jim daje navodila za pregled parohijskih in namestniških pisarn in samostanskih uprav;
29. deluje na to, da se vse naredbe, rešitve in odločbe višjih cerkvenih oblastev pravočasno in točno priobčujejo ter izvršujejo;
30. skrbi ob sodelovanju eparhijskega cerkvenega sodišča in eparhijskega upravnega odbora, da izvršujejo vsi cerkveni uradi in organi v eparhiji svoje dolžnosti vestno in pravilno ter da se vsi posli izvršujejo po obstoječih predpisih;
31. predlaga svetemu arhiiereiskemu sinodu obenem s svojimi predlogi poročila o svojem nadpastirskem delu in o stanju eparhije vobče.
Clen 103.
Eparhijski arhijerej ima svojega namestnika, ki ga nadomestuje v mejah danega mu pooblastila.
Clen 104.
Za arhijerejske namestnike se postavljajo oni duhovniki obeh vrst, ki imajo pogoje, ki jih zahteva ustava za člane cerkvenih sodišč.
Clen 105.
Eparhijskega arhijereja more sveti arhijerejski zbor odstraniti od uprave samo po kanonski obsodbi in ga razrešiti ali v primeru dokazane onemoglosti ali potem, ko je ugotovljeno, da je prenehal eden od pogojev, ki jih navaja čl. 97, kakor tudi na podstavi utemeljene prošnje za upokojitev.
Clen 106.
Izpraznjeno eparhijo upravlja administrator, ki ga imenuje sveti arhijerejski sinod.
Dokler je eparhijski sedež izpraznjen, se ne more začenjati nobeno delo, ki bi se nanašalo na eparhijske organizacije in se tudi ne morejo izvesti nobene vržne izpremembe v delih, ki so se začela v času uprave bivšega eparhijskega arhijereja.
Clen 107.
Čim se na katerikoli način eparbija izprazni, d'loči eparhijsko cerkveno sodišče komisijo, obstoječo iz treh oseb, ki na podlagi inventarja pregleda in prevzune imovino in stvari episkopije. Če kaj manjka, poroča sodišče o tem svetemu arhijerejskemu sinodu, ki izda rešitev glede povračila.
Clen 108.
Vsa premična in nepremična imovina episkopije, prevzeta na podlagi inventarja, se izroči pisme-iim potem administratorju, odnosno novoimenovanemu epar-hijskemu arhijereju.
7.	Eparhijsko cerkveno sodišče.
Clen 109.
Eparhijsko cerkveno sodišče je organ eparhijskega arhijereja za cerkveno sodstvo in posle notranje cerkvene uprave.
Clen 110.
Predsednik eparhijskega cerkvenega sodišča Je eparhijski arhijerej, ki ga z njegovim pooblastilom nadomešča arhijerejski namestnik.
Jl
Kadar predseduje arhijerej, se more arhijerejski namestnik udeleževati sojenja kot član sodišča.
Clen 111.
Eparhijsko cerkveno sodišče sestavljajo:
a) predsednik,
b) dva člana,
c) tajnik in
č) potrebno število pisarjev in zvaničnikov.
Člane in tajnike voli sveti arhijerejski sinod na predlqg eparhijskega arhijereja.
Pisarje, zvaničnike in služitelje cerkvenega sodišča imenuje in odpušča pristojni arhijerej, o čemer obvešča sveti arhijerejski sinod.
Člen 112.
Za člane eparhijskih cerkvenih sodišč se morejo postaviti duhovniki, ki so dovršili višje bogoslovne šole in po možnosti pravne študije ter kateri imajo najmanj deset let čerkveno-sodne ali cerkveno-upravne službe.
Clen 113.
Za tajnike eparhijskih cerkvenih sodišč se postavljajo duhovniki, ki so dovršili višje bogoslovne šole in po možnosti pravne študije in imajo najmanj pet let sodne ali upravne službe.
.‘ '	'	Clen 114.
Za pisarje in zvaničnike eparhijskih cerkvenih sedišč se postavljajo osebe, ki so dovršile vsaj srednje bogoslovne šole.
Clen 115.
Službo tožilca vrši pri eparhijskem cerkvenem sodišču duhovnik, ki ima šolsko kvalifikacijo kot član cerkvenega sodišča, njegove dolžnosti pa so, da:
a) vodi predhodno preiskavo v zadevah kaznivih dejanj duhovnikov, vlaga tožbo in sodeluje pri sojenju kot tožilec;
b) brani v zakonskih (bračnih) sporih svetost in važnost,, zakona;
c) opravlja po potrebi tudi druge posle, ki mu jih dodeli arhijerej.
Clen 116.
c. ' Člani eparhijskega cerkvenega sodišča, sodni tožilec, tajniki in pisarji ne morejo biti ne med seboj, ne s predsednikom v sorodstvu, navedenem v čl. 70.
I . >.*	'. '
Clen 117.
Cerkveno sodišče izdaja polnoveljavne odločbe v senatu, sestavljenem iz predsednika, odnosno njegovega namestnika, dveh članov in delovodje (tajnika ali pisarja).
Clen 118-
'■Kadar je član zadržan, vršiti svojo službo pri sodišču, ga nadomestuje tajnik cerkvenega sodišča.
Člen 119.
Član eparhijskega cerkvenega sodišča, ki je osebpo zainteresiran, ali ki je sodeloval pri preiskavi zadeve, o kateri se razpravlja, ne sme soditi.
Clen 120.
Eparhijsko cerkveno sodišče odloča glede izključitve članov sodišča. Pri tem odločanju nadomestuje arhijerejski namestnik, odnosno tajnik člana, čigar izključitev se zahteva. Če se zahteva, da se izključi več članov kot dva, odloča o izključitvi veliko cerkveno sodišče.
Clen 121.
Predsednik in člani eparhijskega cerkvenega sodišča glasujejo pri odločanju popolnoma neodvisno, ravnajoč se pri tem po svoji vesti in po kanonsko-zakonitih določbah.
Clen 122.
Eparhijsko cerkveno sodišče izreka odločbe z večino glasov. Glasovanje se začne pri najmlajšem članu sodišča.
Clan sodišča, ki se ne bi strinjal z izdano odločbo, ima pravico, podati svoje pismeno obrazloženo, posebno mnenje. Posebna mnenja se pravdnim strankam ne sporočajo.
Clen 123.
Ce se arhijerej ne strinja z odločbo eparhijskega cerkvenega sodišča, more zadevo vnovič predložiti epar-hijskemu cerkvenemu sodišču v obravnavanje, če pa vztraja eparhijsko cerkveno sodišče na svoji prvotni odločbi, more predložiti arhijerej zadevo z obrazloženim mnenjem velikemu cerkvenemu sodišču radi končne odločbe. V tem primeru se izvršitev odločbe eparhijskega cerkvenega sodišča odloži.
Clen 124.
Odločbe, izrečene na sejah cerkvenih sodišč, se takoj vpisujejo v zapisnik in zapisnik podpišejo vsi, ki so sodili ali odločali, in istotako tudi delovodja.
Rešitve in razsodbe, ki se izdajo na podstavi teh odločb, podpisujeta le predsednik in delovodja.
Olen 125-
Zadeve se rešujejo po vrsti, kakor so prispele k sodišču, izvzemši one, ki jih postavi predsednik ali njegov namestnik na dnevni red kot nujne ali od večje važnosti.
Clen 126.
Predsednik razporeja vse prispele zadeve, naslovljene na sodišče, v delo. On otvarja in zaključuje seje, vodi posle pri obravnavanju in sojenju ter skrbi, da se posli, ki spadajo v delokrog cerkvenega sodišča, v določenem času izvršujejo in odpravljajo.
Clen 127.
V delokrogu, ki obsega upravo notranjih cerkvenih poslov, posluje eparhijsko cerkveno sodišče po navodilih in naredbah eparhijskega arhijereja.
Clen 128.
Glede kaznivih dejanj duhovnikov izreka eparhijski arhijerej, potem ko izvrši po svojih organih potrebna poizvedovanja, odločbo, če je mnenja, da spada dejanje v področje njegove pristojnosti, sicer pa izroči zadevo v poslovanje eparhijskemu cerkvenemu sodišču.
Člen 129.
Eparhijsko cerkveno sodišče
a) kot sodni organ:
1. sodi o kaznivih dejanjih duhovnikov obeh vrst;
2. sodi o kaznivih dejanjih vernikov, katera imajo za posledico izključitev iz cerkvene zajednice za določen čas ali dokončno;
3. sodi v lastni pristojnosti v sporih o veljavnosti, razveljavljenju in razvezi zakona (braka);
4. odloča v lastni pristojnosti, ali naj vzdržuje mož ženo za čas, dokler traja zakonska pravda in pri kateri pravdni stranki naj ostanejo ta čas otroci, odnosno, ali mora mož po dokončani zakonski pravdi stalno vzdrževati ženo, pri katerem od staršev ostanejo otroci in kao od njih krije stroške za vzdrževanje otrok, obseg vzdrževanja pa odmerjajo redna civilna sodišča;
5. odloča o prepirih med duhovniki kakor tudi o sporih radi parohijskih dohodkov in radi premične ali nepremične cerkvene imovine, ki je duhovnikom prepuščena v uživanje;
b) kot organ eparhijskega arhijereja za posle notranje cerkvene uprave:
1. nadzira po navodilu arhijereja parohijske duhovnike, parohijske pisarne in arhijerejska namestništva;
2. priobčuje in izvršuje naredbe in odločbe višjih cerkvenih sodnih oblastev;
3. podpira eparhijskega arhijereja v vseh poslih eparhijske uprave in izvršuje njegove odredbe v poslih, ki spadajo v njegovo osebno pristojnost;
• 4- skrbi po določbah te ustave za inventar episkopije v primerih, če je eparhijski arhijerej prestavljen, upokojen ali če umrje.
Člen 130.
Odločbe eparhijskih cerkvenih sodišč, katerih višjim ohlastvom ni treba proučiti, so izvršne. Izvršujejo jih podrejeni cerkveni organi in civilna oblastva,
8.	Eparhijski svet.
Člen 131.
Eparhijski svet je predstavništvo v zadevah eparhijske samouprave.
Člen 132.
V eparhijski svet vstopijo:
a) eparhijski arhijerej ali njegov namestnik;
b) člani eparhijskega cerkvenega sodišča;
c) polovica arhijerejskih namestnikov v eparhiji;
č) en menih-duhovnik;
d) po en stalni paroh iz namestništev, ki niso zastopana po namestniku;
e) iz vsakega namestništva po dva člana cerkveno-občinskega sveta iz vrst posvetnih oseb.
Člane, navedene pod c), č) in d) imenuje sveti arhi-jerejski sinod, člane pod e) pa patrijarhijski upravni odbor — prve in druge na predlog eparhijskega arhijereja:
Če število namestništva ni sodo, vstopi v eparhijski svet en namestnik več.
Članom, navedenim pod c), č), d) in e), se postavi na isti način isto število namestnikov, in sicer članom, naštetim pod c), d) in e) k istega namestništva,
Člen 133.
Predsednik eparhijskega sveta je eparhijski arhijerej ali njegov namestnik.
Podpredsednika iz vrst članov-posvetnih oseh in potrebno število tajnikov voli eparhijski svet iz svoie srede z navadno večino glasov.	;
Člen 134.
Mandat članov eparhijskega sveta traja šest let. Eparhijski svet sklicuje eparhijski arhijerej, odnosno administrator na sedež eparhije najmanj enkrat na leto na redno zasedanje, na izredno pa po potrebi.
Člen 135.
Eparhijski svet more polnoveljavno odločati, kadar je prisotna nadpolovična večina članov, in izreka odločbe z večino glasov. Če so glasovi enakomerno porazdeljeni, odloča glas onega, ki predseduje.
Zapisnik eparhijskega sveta podpisujejo predsednik, tainik in nato štirje od sveta izvoljeni člani svčta.
Člen 136.
Razen drugih poslov, ki jih vrši po tej ustavi, eparhijski svet v lastni pristojnosti:
1. slvebi za sredstva za pokritje materialnih posebnih potreb eparhije;
2. sklepa za posebne potrebe eparhije letni proračun dohodkov in izdatkov, sestavlja zaključni račun in jih pošilja v odobritev patrijarhijskemu upravnemu odboru ;
3. določa za posebne potrebe eparhije naklado na dohodke samostanskih in cerkveno-občinskih imetij in predlaga odločbe o tem patrijarhijskemu upravnemu Odboru, ki jih odobruje s pristankom svetega .arhijerejskega sinoda;
4. izdaja odločbe o dokladi na neposredni davek za posebne potrebe eparhije v smislu čl. 10. zakona o srbski pravoslavni cerkvi in jih predloži pristojnemu obla-stvu v odobritev;
5. izdaja odločbe o zadolževanju in odsvojevanju eparhijske imovine in jih predlaga, če vsote ne presegajo 1,000.000 dinarjev, patrijarhijskemu odboru, pri višjih vsotah pa patrijarhijskemu svetu;	-	.
6. dokončno odloča o odpisu terjatev, ki pripadajo eparhiji in glede katerih se dokaže, da se ne morejo izterjati, ter glede oddajanja stvari iz te imovine, in sicer: pri terjatvah do 10.000 dinarjev in pri oddajanju stvari do 50.000 dinarjev, pri višjih vsotah pa predloži svojo odločbo patrijarhijskemu upravnemu odboru' v odobritev;
7. odloča o vlaganju in umikanju tožb kakor tudi r> poravnavah glede eparhijske imovine, če pa je vrednost predmeta tožbe, odnosno poravnave večja od 100.000 dinarjev, predloži svojo odločbo patrijarhijskemu upravnemu odboru v odobritev;
8. izdaja po določbah, ki jih predpiše patrijarhijski svet, navodila glede uprave, oskrbovanja in kontrole eparhijskih posestev, fondov, zadužbin (zaklad) in raznih drugih ustanov;
9. osnavlja eparhijske fonde in religijozne. dobrodelne, cerkveno-prosvetne in druge koristne ustanove in zavode;
10. določa iz svoje srede, v primeru potrebe pa tudi izven nje, redne člane za eparhijski upravni odbor kakor tudi njihove namestnike;
11. vlaga na višja pristojna cerkvena oblastva prošnje, predstavke in predloge v zadevah in glede potreb, ki se tičejo dotične eparhije ali vse cerkve;
12. predlaga patrijarhijskemu upravnemu odboru poročila o svojem delovanju.
9.	Eparhijski upravni odbor.
Člen 137.
Eparhijski upravni odbor je izvršilno (upravno in nadzorstveno) oblastvo v zadevah zunanje cerkvene uprave v eparhiji in izvršilni organ eparhijskega svčta.
Clen 138.
Eparhijski upravni odbor sestavljajo:
a) eparhijski arhijerej ali njegov namestnik;
b) en menih;
c) en arhijerejski namestnik, dva paroha in
č) šest svčtnih oseb.
Člani pod b), c) in č) imajo enako število namestnikov.
Člen 139.
Redne člane in namestnike eparhijskega upravnega odbora določi eparhijski svet za šest let. Oni so dolžni izvrševati posle vse dotlej, dokler se ne določijo in ne uvedejo v službovanje novi člani eparhijskega upravnega odbora.
Člen 140.
Predsednik eparhijskega upravnega odbora je eparhijski arhijerej ali njegov namestnik.
Eparhijski upravni odbor si izvoli podpredsednika iz vrst rednih članov posvetnih oseb po možnosti s sedeža odbora ali iz bližje okolice, za stalnega tajnika pa osebo s potrebno izobrazbo.
Člen 141.
Člani in tajnik eparhijskega upravnega odbora ne smejo biti v sorodstvu, omenjenem v čl. 70.
Člen 142.
Eparhijski arhijerej, odnosno administrator eparhije sklicuje redne seje odbora na sedež eparhije vsakega pol leta, izredne pa v primerih:
a) kadar to določi predsednik;
b) kadar to pismeno zahteva najmanj polovica Članov eparhijskega upravnega odbora, in navede obenem zadevo, radi katere zahteva, da se skliče izredna seja.
Člen 143.
Vsak član odbora, ki bi bil zadržan priti na poziv na sejo, je dolžan, da to pravočasno sporoči predsedniku, le-ta pa pozove, če je to potrebno, namesto odsotnega člana enega od namestnikov.
Člen 144.
Da so izrečene odločbe polnoveljavne, je potrebno, da se udeleži sej odbora več kot polovica njegovih članov.
Odločbe se izrekajo z navadna večino glaaav, Č'm se
glasovi enakomerno porazdeljeni, odloča glas onega, ki predseduje.
Člen 145.
Zadeve, ki so nujnega značaja in ne trpe odlašanja, se rešujejo prezidijalno, vendar se morajo naknadno odobriti po eparhijskem upravnem odboru.
Člen 146.
Razen drugih poslov, ki jih izvršuje po tej ustavi v lastui pristojnosti, eparhijski upravni odbor:
1. skrbi za religijozne, dobrodelne, duhovno-prosvet-ne in druge koristne ustanove iu zavode v eparhiji;
2. upravlja in razpolaga po predpisih s posestvi, fondi in zadužbinami (zakladami) in ustanovami eparhije;
3. sestavlja letni proračun izdatkov in dohodkov in zaključni račun za posebne potrebe eparhije in jih predlaga eparhijskemu svetu, ki proračune in zaključne račune odobruje in jih predlaga patrijarhijskemu upravnemu odboru v končno odobritev;
4. nadzira vse cerkveno - samoupravne organe v eparhiji pri izvrševanju njihovih dolžnosti in odpošilja v ta namen po potrebi svoje odposlance s potrebnimi navodili in vrši nadzorstvo nad onimi posestvi, fondi, zadužbinami (zakladami) in ustanovami, ki so poverjene v upravo in oskrbovanje nižjim cerkveno-samo-upravnim organom v eparhiji;
5. pregleduje in odobruje proračune izdatkov in dohodkov cerkvenih občin in samostanov, njihove zaključne račune pa predlaga po pregledu s svojim mnenjem patrijarhijskemu upravnemu odboru v odobritev;
6. predlaga s svojim mnenjem patrijarhijskemu upravnemu odboru odločbe o cerkveno-občinski dokladi v smislu zakona o srbski pravoslavni cerkvi;
7. deluje na to, da se vodijo točni inventarji cerkvene in cerkveno-samoupravne imovine v eparhiji, da se nepremično imetje oskrbi s predpisanimi zakonitimi dokazili glede lastnine, da se zgradbe in posestva zavarujejo proti požaru in drugim elementarnim nezgodam;
8. predlaga odločbe cerk-veno-občinskega sveta glede odtujitve in zadolžitve cerkvene imovine s svojim mnenjem v odobritev, in sicer do vsote 1,000.000 dinarjev patrijarhijskemu upravnemu odboru, če so vsote večje, pa patrijarhijskemu svetu;
9. odobruje odločbe cerkveno-občinskega sveta o odpisu terjatev, ki se ne morejo izterjati od dolžnikov, in sicer do vsote 10.000 dinarjev, in o oddajanju stvari do
50.000	dinarjev, če so vsote višje, pa predlaga te odločbe s svojim mnenjem patrijarhijskemu upravnemu odboru radi odobritve;
10. odloča dokončno o zakupu eparhijske imovine do 100.000 dinarjev in odobruje take odločbe cerkveno-občinskega svčta; če je vsota večja, pa predloži svojo odločbo, odnosno odločbo cerkveno-občinskega svčta patrijarhijskemu upravnemu odboru v odobritev;
11. odobruje odločbe cerkveno-občinskega svčta glede vlaganja in umikanja tožb kakor tudi o poravnavah glede cerkveno-občinske imovine, če pa je vrednost tož-benega predmeta, odnosno poravnave večja kot 100.000 dinarjev, predloži odločbo s svojim mnenjem patrijarhijskemu upravnemu odboru v odobritev.
12. dovoljuje gradnjo novih zgradb in večja popravila v cerkvenih občinah;
13. postavlja sporazumno z eparhijskim cerkvenim sodiščem pravobranilca za pravne posle v eparhiji;
14. odloča kot oblastvo prve stopnje o upravnih sporih v eparhiji, kolikor se nanašajo na zunanjo cerkveno upravo, in odloča o pritožbah proti rešitvam podrejenih organov;
15. pripravlja in predlaga eparhijskemu svetu za patrijarhijski upravni odbor poročila o svojem delovanju;
16. določa dan zbora za volitev cerkveno-občinskega sveta;
17. izvršuje in priobčuje rešitve, naredbe in odločbe eparhijskega sveta in patrijarhijskega upravnega odbora;
18. pripravlja poročila in predloge za eparhijski svčt.
Člen 147.
/saka eparnija ima svojega pravobranilca s kvalifikacijo sodnika civilnega sodišča; on je obenem pravobranilec za posle eparhijskega svčta in upravnega odbora dotične eparhije.
Eparhijski pravobranilec zastopa interese eparhije pred oblastvi v pravnih in sodnih zadevah in je dolžan na zahtevo bodisi eparhijskega sodišča, bodisi eparhijskega sveta in odbora jim dajati svoja pravna mnenja.
Člen 148.
Vse odločbe eparhijskega sveta in eparhijskega upravnega odbora, izrečene na sejah, katerim ni predsedoval arhijerej, odnosno administrator, se predlože ar-hijereju, odnosno administratorju v pregled in odobritev.
Člen 149.
Če je eparhijski arhijerej, odnosno administrator uverjen, da je kaka odločba eparhijskega sveta in eparhijskega upravnega odbora v nasprotju s cerkvenimi predpisi, je upravičen zaustaviti izvršitev take odločbe in zadevo vrniti v ponovno odločanje. Če bi se niti tedaj ne mogel doseči sporazum, predloži arhijerej, odnosno administrator dotično zadevo patrijarhijskemu upravnemu odboru radi proučitve in odločbe.
Člen 150.
Eparhijski arhijerej more, če je radi važnih eparhij-skih poslov potrebno, sklicati cerkveno sodišče in eparhijski upravni odbor na skupno sejo radi posvetovanja in odločanja.
10.	Arhijerejski namestnik.
Člen 151.	\
Arhijerejski namestnik more biti duhovnik:
a) ki je redno dovršil višjo ali srednjo bogoslovno šolo;
b) ki se je izkazal z vestnim izvrševanjem parohij-ske ali kake druge cerkvene službe;
c) ki je dobrega obnašanja in ki primerno živi;
č) ki je prebil najmanj deset let v parohijski ali državni duhovniški službi, če pa ima višjo bogoslovno izobrazbo, pa najmanj pet let
Člen 152.
/
Eparhijskega namestnika imenuje in razrešuje epar-u tja k j arhijerej.
Člen 153.
Arhijerejski namestnik more imeti svojega pomoč-nika-duhovnika, ki mu pomaga pri vseh parohijskih in pisarniških poslih.
Pomočnika postavlja in razrešuje eparhijski arhijerej.
Člen 154.	*
Na temelju svoje pristojnosti arhijerejski namestnik:
1. skrbi za čistost in okrepitev pravoslavne vere, za pravilno in redno pridigovanje, za religijozno-nravno izobrazbo in vzgojo vernikov;
2. pobija vse pokrete in dela, naperjena proti pravoslavju in interesom cerkve;
3. skrbi za varstvo in nego dobrih običajev in za pobijanje in izkoreninjevanje škodljivih navad in slabih nagrier? med ljudstvom;
4. deluje v svojem področju na to, da se organizirajo dobrodelne in duhovno-prosvetne ustanove, podaja ob upoštevanju krajevnih razmer in potreb eparhijskemu arhijereju v tem oziru predloge in daje mnenja;
5. skrbi za pravilno in redno službo božjo kakor tudi za blago lepi in dobri red v hramih;
6. skrbi, da se opremljajo hrami s potrebnimi stvarmi in potrebščinami, parohijske pisarne pa z uradnimi knjigami;
7. pazi, da izvršuje duhovništvo svoje dolžnosti in da se obnaša, kakor to zahteva duhovniški poklic, in da vlada med duhovniki ljubezen, sloga in vzajemno sodelovanje;
8. odstranjuje vsak nesporazum med duhovniki, obravnava manjša nesoglasja med njimi in jih poravnava, večja pa predlaga višjemu oblastvu;
9. prepotuje najmanj enkrat na leto vse parohije svojega področja in pregleda ter kontrolira ob tej priliki pastirsko, veroučiteljsko in administrativno delovanje parohijskega duhovništva kakor tudi delovanje cer-kveno-občiiiskih svetov in cerkveno-občinskih odborov ter predlaga o rezultatu svoje revizije pristojnemu eparhijskemu oblastvu izčrpna poročila s svojimi pripombami in predlogi;
10. izvaja po naredbi eparhijskega oblastva poizvedbe v disciplinskih in kazenskih zadevah ter glede upravnih poslov duhovnikov, parohijskih pisarn, cerkveno-občinskih svetov in cerkveno-občinskih odborov kakor tudi poedincev;
11. izvršuje in priobčuje vse odločbe, rešitve in naredbe eparhijskega arhijereja in eparhijskih oblastev;
12. spravlja sprte zakonske po predpisih in odloča o razveljavljenju ženitovanjskih izpraševanj;
13. ocenja podrejene duhovnike in vnaša ocene v predpisane konduitne liste, ki jih predlaga potem, ko jih je priobčil ocenjeni osebi, na koncu vsakega leta eparhijskemu arhijereju, in proti katerim imajo ocenjeni pravico pritožbe na arhijereja v roku osmih dni;
14. izreka podrejenim duhovnikom opomin ali ukor radi prekršitve službene dolžnosti, proti čemur ima kaznovani pravico pritožbe na eparhijskega arhijereja v roku osmih dni;
15. dovoljuje podrejenim duhovnikom odsotstva do deset dni na leto, o čemer poroča eparhijskemu arhijereju, prošnje za daljšo odsotnost pa predlaga s svojim mnenjem eparhijskemu arhijereju; *
x 16. določa namestnike odsotnim, obolelim in umrlim parohijskim duhovnikom za čas, dokler eparhijski arhijerej ne izda daljnfih uaredb^
i n i 111 U\,
17. sklicuje duhovnike po svojem preudarku ali po želji duhovništva, vendar po predhodni odobritvi epar-hijskega arhijereja, na bratske razgovore, na katerih se razpravlja in razgovarja o potrebah in koristih cerkve, pastirskih dolžnostih kakor tudi o tem, kako bi se med verniki okrepila pravoslavna vera, religijozno-nravstve-ni čut, medsebojna ljubezen, rodoljubje, duševna prosveta in krščanske kreposti;
18. predlaga eparhijskemu arhijereju letno poročilo s svojim mnenjem in predlogi o stanju cerkev, delovanju in obnašanju duhovnikov kakor tudi o svojem lastnem delovanju, in sicer po predpisanih navodilih.
Clen 155.
Arhijerejski namestnik se more oddaljiti s svojega mesta samo z vednostjo in po odobritvi pristojnega arhijereja, ki mu za ta primer določi namestnika.
11.	Paroh.
Clen 156.
Na čelu vsake parohije je paroh, ki mora živeti v svoji parohiji iii ki se brez vednosti in dovoljenja pristojnih oblastev ne sme oddaljiti iz kraja svojega službovanja.
Paroh je začasen ali stalen. Tako prvega kakor drugega imenuje eparhijski arhijerej.
Člen 157.
Za začasnega parohijskega duhovnika more biti imenovana oseba, ki je dovršila višjo ali srednjo bogoslovno šolo in proti kateri ne obstoje nikakršne kanonske ovire za duhovniški čin.
Za stalnega parohijskega duhovnika se postavlja oni duhovnik, ki je prebil v duhovniškem ali dijakonskem činu najmanj tri leta in je opravil praktični izpit ali ki je tega oproščen.
Člen 158.
Zasedanje parohij se vrši po natečaju, ki ga razglaša eparhijski arhijerej v službenem listu srbske pravoslavne cerkve. Razen tega objavlja eparhijski arhijerej po eparhijskem cerkvenem sodišču duhovništvu ta natečaj tudi z razpisom.
Kandidati, ki imajo pogoje, navedene v prejšnjem členu, se prijavijo eparhijskemu arhijereju in mu pred-lože potrebne listine.
Člen 159.
Duhovniki z višjo bogoslovno izobrazbo imajo pravico opravljati praktični izpit za stalnega parohijskega duhovnika po enem letu začasne parohijske ali dijakon-ske službe.
Člen 160.
Praktični izpit za stalnega parohijskega duhovnika se opravlja po pravilniku, ki ga predpiše sveti arhijerejski zbor.
Člen 161.
Praktičnega izpita so oproščeni profesorji bogoslovne fakultete in bogoslovij ter veroučitelji s katehetskim izpitom, če so v duhovniškem činu in če so F teh zvanjih prebili najmanj tri leta. Istotake so oproščeni tega iz-
pita tudi člani cerkvenih sodišč, če so v tem zvanju prebili najmanj tri leta.
Tajniki in od njih višji uradniki svetega arhijerej-skega sinoda in cerkvenih sodišč, če so v duhovniškem činu in če so v teh zvanjih prebili najmanj tri leta, opravljajo dopolnilni izpit za parohijsko službo.
Člen 162.
Parohijsko službo izvršujejo praviloma svetni duhovniki, če teh nedostaje in izjemoma, kjer to zahtevajo razmere, pa more poveriti eparhijski arhijerej oskrbovanje parohij duhovnikom-menihom, odnosno samostanskemu bratstvu. Duhovnike-menihe, ki oskrbujejo paro-hije, vzdržujejo njihovi samostani, ki uživajo vse dohodke od teh parohij.
Člen 163.
Kjer je več parohijskih duhovnikov pri enem hramu, postavi eparhijski arhijerej enega od njih za starešino cerkve, ki je tudi starešina pisarne parohijskega urada. Starešina cerkve je odgovoren za red v cerkvi in pisarni parohijskega urada.
Člen 164.
Stalnega paroha more arhijerej s parohije odstraniti ali premestiti samo na njegovo prošnjo ali z njegovim pristankom ali po razsodbi pristojnega cerkvenega sodišča.
Začasnega parohijskega duhovnika more arhijerej premestiti tudi po službeni potrebi.
Člen 165.
Vsaka parohija sme imeti dijakona. Dijakone pa morajo imeti episkopske katedrale in one cerkve, ki jih določijo pristojna eparhijska oblastva z odobritvijo patri-jarhijskega upravnega odbora.
Dijakoni so dolžni pomagati parohu (starešini cerkve) pri vodstvu cerkvene uprave in so v službenem oziru njemu podrejeni.
Člen 166.
Dijakoni se postavljajo na isti način kakor začasni parohijski duhovniki izmed onih, ki imajo pogoje, omenjene v členu 157. Leta, prebita v dijakonski službi, se priznavajo za leta, prebita v parohijski službi
Člen 167.
Vsak paroh izvršuje parohijske dolžnosti in vodi pisarniške* posle samostojno, vendar je glede svojega uradnega delovanja pod neposrednim nadzorstvom starešino cerkve in pristojnega arhijerejskega namestnika in pod vrhovnim nadzorstvom in upravo svojega eparhijskega arhijereja.
Člen 168.
Paroh ima v glavnem te-le dolžnosti:
1. služi svojim parohijanom z dobrim zgledom v svojem osebnem in rodbinskem življenju;
2. redno oznanjuje božjo besedo in poučuje svoje parohijane v hramu in ob vsaki drugi primerni priliki;
3. opravlja redno sveto liturgijo in vsak dan cerkveno opravilo, vrši svete tajnosti in svete obrede za svoje parohijane s hramu in parohiji po pravilih svetih ki-
nonov, cerkvenih zakonov in predpisov cerkvenih ob-lastev;
4. vrši splošne molitve, zahvalne službe in parastose po cerkvenih preč,. ',sih in odredbi cerkvenih oblasti;
5. vrši litijo in prenos križa s posvečevanjem vode v krajih, kjer je to in kakor je to običaj, molitve ob pričetku in na koncu šolskega leta, rezanje slavskega kolača ob hramovi slavi in na dan svetega Save s posvetitvijo vode;
6. razglaša ljudstvu v cerkvi, kateri prazniki se praznujejo in mu pojasnuje njih pomen;
7. skrbi za religijozno-nravstveno vzgojo in izobraz bo pravoslavne mladine zunaj šole in vrši verski pouk v šolah, kolikor to spada v njegovo pristojnost;
8. skrbi za dober red, pobožno in pravilno čitunje in petje pri službi božji ter za čistočo in blago lep ato hramov in ustvarja nastroj za to kakor tudi slede uporabe, nabavljanja in dobrega vzdrževanja oblačil, cerkvenih potrebščin in bogoslužnih knjig, posebno pa glede vzdrževanja in očuvanja pokopališč in drugih posvečenih krajev in cerkvenih starin;
9. skrbi za knjižnico svoje cerkve, za razširjevanje versko-nravstvenih knjig med parohrani in neumorno pobija razširjevanje spisov, katerih vsebina nasprotuje naukom vere, pravoslavja in krščanske morale;
10. obiskuje svoje parohijane radi pastirskega pouka in jih navaja h kristjanskim dobrim delom; sporazumno s cerkveno-občinskim svetom pa skrbi za organiziranje dobrodelne službe in ustanavljanje dobrodelnih zavodov;
11. pobija protiversko in nepravoslavno propagando ter poroča o vsakem protiverskem poizkusu in pojavu arhiierejskemu namesfniku. v važnih primerih pa tudi eparhijskemu arhijereju; pobija življenje v divjem zakonu, pijanstvo, bogokletstvo, psovke in vse druge slabe navade med ljudstvom;
12. po predpisih spravlja sprte zakonske;
13. pravočasno izvršuje odločbe in naredbe svojih predpostavljenih oblastev;
14. vodi skupno z anagrafom (domovnikom) točno in redno knjige rojenih, krščenih, ženitovanjskih izpraševanj, poročenih in umrlih kakor tudi druge uradne knjige ter jih vzdržuje v dobrem stanju in redu; izdaja izpiske in potrdila bodisi na zahtevo poedincev, bodisi po uradni dolžnosti in pošilja eparhijskemu cerkvenemu sodišču redno in po predpisih letna poročila in statistične podatke o stanju parohije;
15. vodi letopis svoje parohije;
16. postavlja in odpušča sporazumno s cerkveno-občinskim odborom cerkovnika in pevca, jima' daje navodila, ju vodi in nadzoruje v njihovi službi.
Člen 169.
Prejemki parohijskega duhovništva in dijakonov so plača, nagrade za duhovniške posle in prejemki v naravi, kolikor se določijo z uredbo, omenjeno v točki 1. člena 85.
člen 170.
Mesto stalnega parohijskega duhovnika se izprazni s prehodom v drugo cerkveno službo, s premestitvijo na prošnjo, s pristankom ali po obsodbi, z izgubo parohije, z upokojitvijo in smrtjo,
Člen 171.
Za širjenje verske in cerkvene zavednosti ter krščanskega usmiljenja kakor tudi za druge posle notranje cerkvene misije obstoji v vsaki cerkveni občini pod predsedstvom paroha (najstarejšega starešine cerkve) in pod zaščito arhijereja versko-dobrodelno skrbništvo (stara-teljstvo), ki ga postavlja eparhijski arhijerej, in to brez ozira na spol in v katerem so po svojem položaju člani vsi duhovniki v tej cerkveni občini. Versko-dobrodelno skrbništvo ima svoj fond, ki se ustanavlja v prvi vrsli iz dohodkov svetega hrama in povečuje tako s temi dohodki kakor tudi s prispevki, darovi in zapuščinami ter z letno podporo iz cerkveno-občinske blagajne. Podrobnejše določbe o delokrogu versko-dobrodelnega skrbništva in glede uprave njegovega fonda izda sveti irhijerejski sinod v posebnem pravilniku.
12.	Cerkveno-občinski zbor.
Člen 172.
Cerkveno-občinski zbor, ki izdaja po čl. 10. zakona o srbski pravoslavni cerkvi odločbo o cerkveno-občinski dokladi do 10%, sestavljajo vsi polnoletni moški člani cerkvene občine, ki plačujejo davek. Zbor sklicuje po potrebi predsednik cerkveno-občinskega sveta (odbora).
18.	Cerkveno-občinski svet in upravni odbor.,
a)	Cerkveno-občinski &7et..
Člen x. u.
Cerkveno-občinski svet volijo člani cerkveno-občinskega zbora, ki so dovršili 24 let in ki niso izgubili volilne pravice.
Člen 174.
Volilno pravico za volitev cerkveno-občinskega sveta izgubi oni:
1. ki se ne odlikuje s pobožnim in poštenim življenjem;
2. ki ne izvršuje točno in vestno svojih cerkveno-verskih dolžnosti in ne spolnjuje svojih obveznosti napram svoji družini in cerkveni občini;
3. ki je bodisi radi zločina vobče, bodisi radi kakega drugega kaznivega dejanja, če je to dejanje storjeno iz koristoljubja ali proti veri ali proti javni nravnosti, v preiskavi ali je radi tega obsojen, za čas, dokler trajajo posledice te obsodbe;
4. ki živi v divjem zakonu, ali ki živi v zakonu, katerega cerkev ni blagoslovila; istotako izgubi volilno pravico — in sicer za tri leta — tudi oni, ki je zakrivil ali dal povod, da je zakon razvezan;
5. ki je obsojen ali ki še nosi posledice obsodbe, izrečene po cerkvenem oblastvu;
6. ki je pod skrbstvom ali v konlcurzu;
7. ki je po določbah te ustave izključen iz cerkveno-občinskega sveta ali iz cerkveno-občinskega upravnega odbora, za čas, ki ga določi eparhijski upravni odbor;
8. ki je član kakega društva ali organizacije, katere delovanje je naperjeno proti pravoslavni veri in interesom pravoslavne cerkve.
Pogoji, navedeni v točkah 1., 2. in 8., se ugotavljajo z odločbo eparhijskega upravnega odbora ob pritožbi groti volilni listi.
Člen 175.
Vsaka parohija ima seznam volilcev v smislu določb te ustave. Ta seznam sestavlja paroh s cerkveno-občin-skim upravnim odborom na podstavi parohijskih knjig vsako leto v prvi polovici meseca januarja.
V seznam se vpisuje ime in priimek, 1 '.o starosti, poklic in bivališče vsakega volilca.
Seznam se razgrne na vpogled v parohijski pisarni skozi 14 dni v drugi polovici meseca januarja, o čemer se parohijani pravočasno ob veste z razglasom na cerkvenih vratih in z razglasom duhovnika v cerkvi s pristavkom, da more podati vsak parohijan v času, dokler je seznam razgrnjen, svoje pripombe, in sicer pismeno cerkveno-občinskemu upravnemu odboru, ki izda o tem v osmih dneh odločbo, proti kateri je mogoča pritožba v roku osmih dni od vročitve rešitve po cerkveno-občin-skem upravnem odboru na eparhijski upravni odbor, ki odloča o njej dokončno.
Seznam se sestavlja v dveh izvodih, od katerih ostane eden v parohijski pisarni, drugi pa se predloži epar-hijskemu upravnemu odboru.
Clen 176.
Cerkveno-občinski svet tvori 24 do 60 članov in polovica tega števila namestnikov — po številu duš vernikov. Število članov določa eparhijski upravni odbor.
Parohi cerkvenih občin so po svojem zvanju člani cerkveno-občinskega sveta. Če so v kaki cerkveni občini več kakor trije parohi, določi parohijsko duhovništvo za člane cerkveno-občinskega sveta tri parohe, v prvi vrsti izmed starešin cerkev.
Člen 177.
Za člana cerkveno-občinskega sveta more biti izvoljen vsak član parohije:
1. ki ima vse pogoje za cerkveno-občinskega volilca;
2. ki je dovršil 30 let;
3. ki je državljan kraljevine Jugoslavije;
4. ki stanuje v dotični cerkveni občini najmanj eno leto.
Člen 178.
Cerkveno-občinski svčt se voli na šest let in se sestaja na sedežu cerkvene občine na redno zasedanje dvakrat na leto radi ugotovitve proračuna in pregleda zaključnih računov.
Na izredno zasedanje se sestaja cerkveno-občinski svšt:
a) kadar to sklene cerkveno-občinski upravni odbor;
b) kadar to pismeno zahteva večina članov cerkveno-občinskega sveta in
c) kadar to določi eparhijski upravni odbor.
V primerih, omenjenih v prejšnjem odstavku, se mora seja sklicati v roku 30 dni.
Člen 179.
Radi izvolitve članov cerkveno-občinskega svčta se sestanejo volilci na določeni dan na sedežu cerkvene občine.
Dan in kraj volitve določi eparhijski upravni odbor po zaslišanju cerkveno-občinskega upravnega odbora. Izpraznjena mesta članov cerkveno-občinskega svčta se iipolnjui<go z namestniki,
Člen 180.
Volilce sklicuje cerkveno-občinski upravni odbor, pri volitvi pa predseduje po činu, odnosno po posvetitvi najstarejši paroh (starešina cerkve); le-ta predlaga tajnika in dvoje pismenih volilcev, s katerimi izvrši legitimiranje glasovalcev in štetje glasov ter overuje zapisnik o volitvi.
Volitev se vrši po listah z aklamacijo oziroma, če to ni mogoče, z ustmenim glasovanjem poedincev.
Glasovanje za člane cerkveno-občinskega sveta in za njihove namestnike se vrši istočasno.
Člen 181.
Po izvršeni volitvi razglasi predsednik rezultat volitve.
Overjeni prepis zapisnika o volitvi predloži predsednik eparhijskemu upravnemu odboru v roku osmih dni od dneva volitve.
Pritožbe proti volitvi se vlagajo v roku osmih dni od dneva volitve potem predsednika na eparhijski upravni odbor, ki odloča o njih dokončno.
Člen 182.
Predsednik volitve sklicuje izvoljene člane cerkveno-občinskega sveta radi konstituiranja na sejo in ji predseduje; pred njim opravljajo člani sveta, izvzemši duhovnike, prisego (čl. 44.).
Po izvršeni prisegi si izvoli cerkveno-občinski svčt s tajnim glasovanjem svojega predsednika, podpredsednika in tajnika.
Paroh (najstarejši starešina cerkve) je častni predsednik cerkveno-občinskega svčta.
Člen 183.
Ko se cerkveno-občinski svčt konstituira, prične takoj z volitvijo cerkveno-občinskega upravnega odbora s tajnim glasovanjem.
Zapisnik o konstituiranju cerkveno-občinskega sveta in o volitvi cerkveno-občinskega upravnega odbora se mora predložiti v overjenem prepisu najkesneje v osmih dneh po volitvi v pregled in odobritev eparhijskemu upravnemu odboru.
Člen 184.
Cerkveno-občinski svet more polnoveljavno odločati, če je na seji prisotnih več kot polovica njegovih članov.
Člen 185.
Cerkveno-občinski svet vrši te-le posle:
1. sklepa letni proračun izdatkov in dohodkov ter odobruje zaključni račun glede posebnih potreb cerkvene občine in jih pošilja eparhijskemu upravnemu odboru, ki proračune pregleduje in odobruje, zaključne račune pa predlaga po pregledu s svojim mnenjem v končno odobritev patrijarhijskemu upravnemu odboru;
2. izdaja odločbe o zadolževanju in odsvojevanju cerkveno-občinske imovine in jih pošilja po eparhijskem upravnem odboru v odobritev: do vsote 1,000.000 dinarjev patrijarhijskemu upravnemu odboru, pri višjih' vsotah pa patrijarhijskemu svčtu;
3. izdaja odločbe o odpisu terjatev cerkveno-občinske imovine, ki se od dolžnikov ne morejo izterjati, in • ftddajaj^u gtoou te imostine tar jih pošilja nparhtiriramn
upravnemu odboru, ki odobruje te odločbe dokončno, če gre za odpise do 10.000 dinarjev in za oddajanja do
50.000	dinarjev, pri večjih vsotah pa jih pošilja s svojim mnenjem v odobritev patrijarhijskemu upravnemu odboru;
4. izdaja odločbe o vlaganju in umikanju tožb in o pogojih poravnav ter jih pošilja eparhijskemu upravnemu odboru, ki jih dokončno odobruje, če vsota ni večja od 100.000 dinarjev, pri višjih vsotah pa jih predlaga s svojim mnenjem v odobritev patrijarhijskemu upravnemu odboru;
5. izdaja odločbe o zakupu in jih predlaga v odobritev eparhijskemu upravnemu odboru, ki jih odobruje, če vsota ne presega 100.000 dinarjev, pri višjih vsotah pa jih pošilja s svojim mnenjem v odobritev patrijarhij-skeniu upravnemu odboru;
6. predlaga cerkveno-občinskemu zboru, da naloži doklade na neposredne državne davke v smislu el. 10. zakona o srbski pravoslavni cerkvi do 10% in predlaga odločbo zbora radi pristojne odobritve patrijarhijskemu upravnemu odboru;
7. izdaja odločbe, da se naloži doklada na neposredne davke nad 10% in predlaga te odločbe po patrijarhij-skem upravnem odboru v pristojno odobritev;
8. odloča z odobritvijo pristojnega eparhijskega oblastva o predlogih cerkveno-občinskega upravnega odbora glede vzdrževanja, popravljanja in gradnje hramov, parohijskih domov, cerkveno-občinskih, fond-skih in zadužbinskih (zakladnih) zgradb in glede osnav-ljanja ustanov vobče;
9. ustanavlja v mejah te ustave in uredb višjih oblastev mesta za svoje uslužbence in jim določa prejemke;
10. vlaga predloge, prošnje in predstavke o svojih potrebah na pristojna eparhijska oblastva.
Člen 186.
Če oerkveno-občinski svet ne izvršuje svoje dolžnosti, če se ne pokorava naredbam nadrejenih oblasti ali če prestopa meje svojega delokroga, kakor tudi v primeru, če se pojavi v njegovi sredi tak nered, ki bi oviral pravilni tek delovanja, odredi eparhijski upravni odbor bodisi na pritožbo, bodisi po uradni dolžnosti o tem preiskavo.
Eparhijski upravni- odbor more izključiti krivce iz cerkveno-občinskega svčta, če je potrebno, pa tudi delo ustaviti in posle cerkveno-občinskega sveta predati cerkveno-občinskemu upravnemu odboru. To začasno stanja more trajati toliko časa, dokler se eparhijski upravni odbor ne uveri, da se more v cerkveno-občinskem svetu obnoviti pravilno in redno delo.
b)	Cerkveno-občinski upravni odbor.
Člen 187.
Cerkveno-občinski upravni odbor tvori 6 do 12 članov po številu članov cerkveno-občinskega sveta in drugih razmerah v cerkveni občini.
V cerkveno-občinski upravni odbor vstopijo predsednik in podpredsednik cerkveno-občinskega sveta v istem svojstvu po svojem položaju kakor tudi paroh, odnosno najstarejši starešina cerkve, član cerkveno-občinskega evčta. Ostale člane cerkveno-občinskega upravnega odbora in enako število namestnikov voli oerkveno-občin-aka sv& iz svoje ar ode na šest let.
Člen 188.
Število članov cerkveno-občinskega upravnega odbora v pcedinih cerkvenih občinah določa eparhijski upravni odbor.
Člen 189.
Cerkveno-občinski upravni odbJr izvoli tajnika, blagajnika in potrebno število varuhov (tutorjev), če je potrebno, tudi zunaj svoje srede.
Člen 190.
V cerkveno-občinski upravni odbor ne mofejo biti hkratu izvoljene osebe, ki so si v sorodstvu, omenjenem v čl. 70.
Člen 191.
Izvoljeni član cerkveno-občinskega upravnega odbora ostane še dalje član cerkveno-občinskega sveta.
Člen 192.
Cerkveno-občinski upravni odbor se sestaja na seje na poziv predsednika najmanj enkrat na mesec, po potrebi pa tudi večkrat.
Če zahteva večina članov, mora predsednik sklicati sejo upravnega odbora. V tej zahtevi mora biti točno označena zadeva, radi katere se zahteva sklicanje seje.
Člen 193.
Cerkveno-občinski upravni odbor more polnoveljavno odločati, če prisostvuje seji večina članov. Odločbe se izrekajo z navadno večino glasov prisotnih članov. Če so glasovi enakomerno porazdeljeni, odloča glas predsednika.
Člen 194.
Dolžnosti cerkveno-občinskega upravnega odbora so v glavnem te-le:
1. varuje in ščiti ugled in interese cerkve in cerkvene občine;
2. podpira cerkveno oblast pri religijozno-nravstve-nem in kulturno-prosvetnem dviganju in vzgajanju ljudstva, pri varstvu iu negi koristnih in lepili običajev kakor tudi pri izkoreninjevanju slabih in škodljivih navad;
3. izvršuje odločbe cerkveno-občinskega sveta in na-redbe nadrejenih cerkvenih oblastev;
4. sodeluje s parohom pri sestavi volilnih seznamov;
5. imenuje in odpušča cerkveno-občinsko služlieno osebje, izvzemši cerkvenega pevca in cerkovnika (čl. 168., t. 16.);
6. pazi, da vzdržujejo uživalci cerkvenih posestev iste v dobrem stanju;
7. sestavlja inventar premičnega in nepremičnega premoženja iu pošilja en izvod vsako leto eparhijskemu upravnemu odboru;
8. upravlja cerkveno premoženje in skrbi za njegov napredek, skrbi, da se fondsko in zadužbinsko zakladno premoženje uporablja za namene, za katere je namenjeno;
9. oskrbuje cerkveno nepremično premoženje z zakonitimi listinami o lastninski pravici in ga zavaruje proti požaru, po potrebi pa tudi proti drugim elementarnim nezgodam;
10. skrbi sporazumno s parohom za sredstva, ki so potrebna za opravljanje službe božje, za vzdrževanje, opremljanje in olepševanje hramov, parohijskih domov, zvonikov, pokopališč, dvotiščj skrbi, da se poiščejo sredstva
in pripravijo proračuni in načrti za gradnjo in napravo novih hramov, parohijskih domov in drugih cerkveno-občinskih zgradb tor jih predlaga cerkvono-občinskemu svetu, potem pa eparhijskemu oblastvu radi dokončne odobritve;
11. skrbi za redno plačevanje davkov in vseh drugih obveznih dajatev, ki so zakonito določene;
12. pregleduje vsak mesec račune blagajnika in varuhov (tutorjev) in drugih polagalcev računov in deluje na to, da vrše svojo dolžnost točno in vestno;
13. sestavlja in predlaga c e r k ven o-obč inskem u svetu letne proračune cerkveuo-ohčinskih izdatkov in dohodkov, istotako pa sklepa in ureja zaključne račune ter jih predlaga z inventarji vred v pregled in daljnje poslovanje cerkveno-občinskemu svetu;
14. podaja predloge, prošnje in predstavke na višja cerkvena oblastva glede vseh svojih potreb in
15. predlaga na koncu vsakega leta cerkveno-občinskemu svetu poročilo o svojem delovanju.
Člen 195.
Kadar razpravlja cerkveno-občinski svet o računih ali o odgovornosti radi kake nepravilnosti ali nemarnosti cerkveno-občinskega upravnega odbora, mora le-ta dati svetu potrebna pojasnila, vendar pri odločanju o teh zadevah člani cerkveno-občinskega upravnega odbora nimajo pravice do glasovanja v svetu. V tem primeru predseduje častni predsednik cerkveno-občinskega sveta.
c)	Skupne določbe za cerkveno-občinski svčt in cerkveno-občinski upravni odbor.
Clen 196.
Paroh (starešina cerkve) ima pravico pritožbe na pristojno oblastvo v roku štirinajstih dni proti onim odločbam cerkveno-občinskega sveta in cerkveno-občinskega upravnega odbora, ki bi bile izrečene proti cerkvenim predpisom ali v škodo cerkvenih verskih in nravstvenih interesov, kakor tudi proti odločbam, katere ne bi uvaževale njegovih obrazloženih predlogov glede pokritja potreb svetih hramov, pokopališč in drugih posvečenih krajev-
Člen 197.
Služba članov cerkveno-občinskega sveta in cerkveno-občinskega upravnega odbora je častna in se vrši brezplačno.
Člen 198.
Eparhijski upravni odbor more ali na pritožbo, ali po uradni dolžnosti izključiti iz cerkveno-občinskega sveta in upravnega odbora vsakega člana:
a) ki izgubi katerega onih pogojev, ki se po določbah te ustave zahtevajo od člana cerkveno-občinskega sveta ali upravnega odbora;
b) ki zanemarja svojo dolžnost in izostane trikrat zaporedoma od seje brez utemeljenega vzroka;
c) ki se ne pokorava naredbam višjih oblastev in zavira izvršitev polnoveljavnih odločb.
Člen 199.
Če bi cerkveno-občinski upravni odbor zanemarjal svoje dolžnosti, ali če bi prekoračil svoj delokrog, ali če ne U izvrševal naredb in odločb nadrejenih
oblastev, in končno, če bi se v njem pojavili taki spori in neredi, ki bi zavirali uspešno, pravilno in redno izvrševanje poslov, cerkveno-občinski svet pa ne bi napravil nikakršnih korakov proti takemu delu, ima eparhijski upravni odbor pravico razrešiti cerkveno-občinski svet in upravni odbor ter imenovati posebno začasno poverjeništvo, obstoječe iz treh do petih članov.
Imenovano začasno poverjeništvo opravlja posle cerkveno-občinskega sveta in upravnega odbora toliko časa, dokler se eparhijski upravni odbor ne uveri, da so se razmere toliko uredile, da se moreta izvoliti novi cerkveno-občinski svet in upravni odbor in da se morejo posli vršiti v smislu določb te ustave.
Člen 200.
Eparhijski upravni odbor je upravičen poslati na vsako sejo cerkveno-občinskega sveta ali upravnega odbora, redno ali izredno, svojega odposlanca s potrebnimi navodili.
14.	Predstojnik (nastojatelj) in samostansko bratstvo.
Člen 201.
Vsi menihi-duhovniki in menihi srbskih pravoslavnih samostanov so pod neposrednim nadzorstvom in oblastjo samostanskih predstojnikov.
Eparhijski arhijerej je vrhovni predstojnik in nadzornik vseli moških in ženskih samostanov in samostanskih bratstev v svoji eparhiji.
Člen 202.
Samostan, v čigar bratstvu so najmanj trije člani, upravlja predstojnik samostana s pomočjo bratstva.
Vsi menihi-duhovniki in menihi samostana so člani samostanskega bratstva.
Člen 203.
Predstojnik samostana je zastopnik, neposredno upravno in nadzorstveno oblastvo svojega samostana in bratstva, varuh cerkvenih in samostanskih pravil in izvrševalec naredb pristojnih cerkvenih oblastev.
Neposredni predstojnikov pomočnik in zastopnik je namestnik.
Člen 204.
Predstojniki samostanov so menihi-duhovniki, njihove kvalifikacije se predpišejo z uredbo, ki jo ima v. mislih člen 207.
Člen 205.
V samostanu, v katerem je več kot četvorka sobratov, voli predstojnika in namestnika bratstvo pod predsedstvom odposlanca eparhijskega arhijereja. To volitev potrjuje eparhijski arhijerej.
V samostanih, kjer je manj sobratov kot šiiri, imenuje arhijerej predstojnika in namestnika.
Eparhijski arhijerej more, če je potrebno, imenovati začasnega predstojnika. Stalni predstojnik se more razrešiti uprave, odnosno premestiti na obrazloženo prošnjo, s svojim pristankom ati po obsodba.
Člen 206.
Predstojnik vrši z bratstvom razen delokroga, ki se mu določi s posebno uredbo (čl. 207), ludi te-le dolžnosti:
1. sklepa letni proračun izdatkov in dohodkov za posebne potrebe samostana in sestavlja zaključni račun ter jih pošilja v pregled eparhijskemu upravnemu odboru, ki proračun pregleda in ga odobruje sporazumno z eparhijskim cerkvenim sodiščem, zaključne račune pa pošilja po pregledu s svojim mnenjem patrijarhijskemu upravnemu odboru, ki odloča o njih sporazumno s svetim arhijerejskim sinodom;
2. izreka odločbe o odsvojevanju in zadolževanju samostanskega premoženja in jih predlaga eparhijskemu upravnemu odboru, ki jih predlaga s svojim mnenjem v odobritev, in sicer: do vrednosti 1,(X)0.()()0 dinarjev patrijarhijskemu upravnemu odboru, pri višjih vsotah pa patrijarhijskemu svetu; patrijarhijski upravni odbor odloča o tem sporazumno s svetim arhijerejskim sinodom, patrijarhijski svet pa s svetim arhijerejskim zborom;
3. izreka odločbe o odpisu terjatev, ki se ne morejo izterjati in o oddajanju stvari ter jih pošilja eparhijskemu upravnemu odboru glede terjatev do 10.000 dinarjev in oddajanju stvari do 50.000 dinarjev, pri višjih vsotah pa patrijarhijskemu upravnemu odboru po eparhijskem upravnem odboru, ki jih predlaga s svojim mnenjem; eparhijski upravni odbor odloča o tem sporazumno z eparhijskim cerkvenim sodiščem, patrijarhijski upravni odbor pa sporazumno s svetim arhijerejskim sinodom;
4. izreka odločbe o vlaganju in umikanju tožb in o pogojih za poravnave ter jih pošilja v odobritev, in sicer eparhijskemu upravnemu odboru do vrednosti
100.000 dinarjev, pri višjih vsotah pa patrijarhijskemu upravnemu odboru po eparhijskem upravnem odboru, ki jih predlaga s svojim mnenjem; eparhijski upravni odbor odloča o tem sporazumno z eparhijskim cerkvenim sodiščem, patrijarhijski upravni odbor pa sporazumno s svetim arhijerejskim sinodom;
5. izreka odločbe o vzemanju in dajanju samostanskega premoženja v zakup in jih pošilja v odobritev, in sicer: eparhijskemu upravnemu odboru do vrednosti
100.000 dinarjev, pri višjih vsotah pa patrijarhijskemu upravnemu odboru po eparhijskem cerkvenem upravnem odboru, ki jih predlaga s svojim mnenjem; eparhijski upravni odbor odloča o tem sporazumno z eparhijskim cerkvenim sodiščem, patrijarhijski upravni odbor pa sporazumno s svetim arhijerejskim sinodom.
Člen 207.
Sveti arhijerejski zbor predpiše posebno uredbo glede notranjega in vnanjega samostanskega življenja.
III.	Cerkvena kazniva dejanja in kazni.
Člen 208.
Po kanonskih rn cerkvenih predpisih so kazniva dejanja, ki jih preiskujejo in sodijo pristojna cerkvena oblastva, ta-Ie:
a)	duhovnikov obeh vrst:
1. prestopki proti veri in naukom cerkve kakor tudi proti cerkvenemu redu;
2. obnašanje, ki ne pristoja duhovniškemu činu in položaju^
3. neizvrševanje oziroma nemarno izvrševanje službenih duhovniških dolžnosti in zakonitih naredb nadrejenih oblasti;
4. žalitve in klevetve, ki jih kakšen duhovnik zakrivi proti drugemu duhovniku;
5. izsiljevanje nepredpisane nagrade za duhovniške posle;
6. prerešetavanje in kritikovanje cerkvenih in državnih zakonov kakor tudi naredb cerkvenih in državnih oblastev in njihovih ukrepov z besedami;
b)	vernikov:
1. prestopki proti veri in naukom cerkve;
2. prestopki proti krščanski nravnosti.
Člen 209.
Kazniva dejanja se preiskujejo in sodijo po uradni dolžnosti ali na vloženo tožbo.
Člen 210.
Cerkvene kazni so te-le:
a) za duhovnike obeh vrst:
1. opomin;
2. ukor;	.
3. denarna kazen do 50% mesečnih prejemkov največ za eno leto;
4. epitimija, najdalj do 30 dni;
5. premestitev na drugo službeno mesto;
6. začasna prepoved duhovniških opravil, največ za eno leto;
7. izguba parohijske službe, odnosno zvanja;
8. dosmrtna prepoved duhovniških opravil;
9. odvzem duhovniškega čina in
10. odvzem duhovniškega čina z izključitvijo iž cerkvene zajednice.
b) za vernike:
1. začasni odvzem poedinih pravic in počastitev v cerkvi;
2. izključitev iz cerkvene zajednice za določeno dobo in
3. končna izključitev iz cerkvene zajednice.
Člen 211.
Duhovnikom obeh vrst nalaga kazen opomina, epi-timije do petnajst dni in prepovedi duhovniških opravil do trideset dni pristojni eparhijski arhijerej, kazen premestitve na drugo mesto, prepovedi duhovniških opravil za dobo nad trideset dni in druge kazni pa samo pristojno cerkveno sodišče; vernikom nalaga kazen začasnega odvzema poedinih pravic in počastitev v cerkvi pristojni arhijerej, druge kazni pa pristojno eparhijsko cerkveno sodišče.
Kazni, ki jih nalaga eparhijski arhijerej, so takoj Izvršne (čl. 102., točka 21.), kazni, katere nalaga eparhijsko cerkveno sodišče, pa mora proučiti in presoditi veliko cerkveno sodišče po členu 74.
Člen 212.
Nihče se ne morč kaznovati s cerkveno kaznijo, dokler ni bil predhodno zaslišan.
Člen 213.
Kazniva dejanja, ki se kaznujejo po občnem kazenskem zakonu ali po kazenskih določbah drugih zakonov, se preiskujejo in sodijo od pristojnih državnih oblastev.
Člen 214.
Kadar uvedejo pristojna državna oblastva kazensko postopanje proti kakemu duhovniku, morajo o tem takoj obvestiti pristojnega arhijereja, istotako o končni odločbi, ki jo izdajo v dotični zadevi. V tem primeru prouče pristojna cerkvena oblastva dejanje, odločijo, ali je obsojeni duhovnik z njim zagrešil kako duhovniško kaznivo dejanje ter izrečejo proti njemu tudi kazen, ki je predpisana s to ustavo.
Člen 222.
Za izobraževanje skrbskega pravoslavnega duhovništva obeh vrst obstoje v srbski pravoslavni cerkvi višje in nižje bogoslovne in meniške šole. Te šole ustanavlja sveti arhijerejski zbor sporazumno s patrijarhij-skim svetom, ukinja jih pa s svojo odločbo.
Člen 223.
Vsaka bogoslovna in meniška šola ima svoje opšte-žiče (internat).
Člen 224.
Člen 215.
Če je vložena proti duhovniku tožba radi takega kaznivega dejanja, ki je povzročilo pri ljudstvu pohujšanje in je v sramoto duhovniškemu činu, more eparliij-ski arhijerej takemu duhovniku takoj, čim se uvede preiskava, prepovedati duhovniška opravila, dokler ne izda cerkveno sodišče razsodbe.
Ko izda pristojni arhijerej odločbo o prepovedi duhovniških opravil, more tudi odrediti, da se duhovniku začasno zmanjšajo njegovi prejemki do polovice.
Člen 216.
V primeru obtožbe radi zlorabe materialnega značaja, more eparhijski arhijerej obtoženega razrešiti uprave za toliko časa, dokler se njegovo kaznivo dejanje končno ne preišče in presodi.
Člen 217.
Kazni prepovedi duhovniških opravil ,fmajo brez ozira na to, koliko časa trajajo, za posledico zmanjšanje prejemkov na polovico za čas, dokler kazen traja, in sicer v korist zastopnika.
Člen 21b.
Kazni, navedene pod točko 4. do vštevši 8. čl. 210., imajo po odločbi cerkvenega oblastva, ki je izreklo kazen, za posledico ustavitev napredovanja v činu in prejemkih največ za tri leta.
Člen 219.
Duhovniki, ki služijo kot taki v državni službi, izgube svoje zvanje, čim se obsodijo na dosmrtno prepoved duhovniških opravil ali na odvzem duhovniškega čina. Kadar so duhovniki odstranjeni ali obsojeni na prepoved duhovniških opravil, prenehajo vršiti dolžnosti svojega zvanja za čas, dokler traja ta prepoved in prejemajo za ves ta čas polovico svojih prejemkov.
Člen 220.
Določbe glede cerkvenih kaznivih dejanj in kazni veljajo tudi za upokojene duhovnike, kolikor se morejo nanje uporabiti.
IV.	Cerkvena prosveta.
Člen 221.
Srbska pravoslavna cerkev skrbi za prospeh in razvoj cerkvene prosvete in cerkvene umetnosti ter ustanavlja in gradi v ta namen gotrebne šole in zavode.
Učitelji (nastavniki) na bogoslovnih in meniških šolah morejo biti osebe, ki so pravoslavne vere in imajo predpisano kvalifikacijo za učiteljsko službo.
Profesorji za bogoslovne predmete morajo biti v duhovniškem ali meniškem činu.
Člen 225.
Učni načrt in program predavanj na bogoslovnih in meniških šolah predpisuje sveti arhijerejski zbor.
Člen 226.
Rektorje bogoslovij in upravitelje meniških šol voli sveti arhijerejski zbor, učiteljsko (nastavniško) osebje pa voli sveii arhijerejski sinod na predlog eparhijskega arhijereja.
Člen 227.
Bogoslovne in meniške šole so pod vrhovnim nadzorstvom in upravo svetega arhijerejskega sinoda in pod neposrednim nadzorstvom pristojnega eparhijskega arhijereja.
Člen 228.
Uredbe o bogoslovnih in meniških šolah predpisuje sveti arhijerejski zbor.
Člen 229.
Za ustanavljanje in ureditev drugih cerkveno-pro-svetnih šol in zavodov je pristojen: za splošne ustanove sveti arhijerejski zbor sporazumno s patrijarhijskim svfe-tom, za eparhijske, cerkvene občinske in samostanske pa eparhijski arhijerej sporazumno z eparhijskim, odnosno cerkvenim občinskim svetom, odnosno s samostansko upravo in bratstvom — vse to z odobritvijo pa-trfjarhijskega upravnega odbora, če obremenjuje vzdrževanje teh šol in zavodov proračun izdatkov in dohodkov za splošne cerkvene potrebe.
V.	Cerkvena imovina.
Člen 230.
Srbska pravoslavna cerkev upravlja samostojno in svobodno razpolaga s cerkveno imovino, s cerkvenimi fondi in zadužbinami (zakladami), kakor tudi s svojimi dohodki v mejah zakona o srbski pravoslavni cerkvi in te ustave.
Člen 231.
Vsi letni izdatki in dohodki srbske pravoslavne cer* kve se postavljajo v letni proračun izdatkov in dohod*
kov, ki se sestavljajo ločeno po splošnih ali posebnih potrebah, katerim morajo zadostiti.
Za splošne potrebe srbske pravoslavne cerkve sklene patrijarhijski upravni odbor proračun splošnih izdatkov in dohodkov, zaključne račune pa predloži patrijar-hijskemu svetu v odobritev.
Za posebne potrebe eparhij, cerkvenih občin in samostanov sklepajo oni organi teh teles, ki so po tej ustavi za to pristojni, proračun izdatkov in dohodkov dotične eparhije, cerkvene občine ali samostana. Proračune eparhij odobruje patrijarhijski upravni odbor, proračune cerkvenih občin in .samostanov pa eparhijski upravni odbor.
Zaključne račune eparhij, cerkvenih občin in samostanov pošilja eparhijski upravni odbor v odobritev pa-trijarhijskemu upravnemu odboru (čl. 94., točka 4.).
Člen 232.
Izdatki in dohodki cerkvenih fondov kakor tudi cerkvenih zavodov in ustanov se postavljajo v proračune izdatkov in dohodkov onega, v čigar pristojnost spadajo oskrbovanje in uprava ter skrb glede njihove uporabe in njihovih potreb.
Dohodki in izdatki cerkvenih zadužbin (zaklad) se istotako postavljajo v zadevne proračune, če so izdatki namenjeni za potrebe cerkve.
Člen 233.
Organi, ki so pristojni za sestavljanje, odnosno sklepanje letnega proračuna izdatkov in dohodkov, morajo sestavljati tudi vsakoletne zaključne račune, ki jih predlagajo v pregled in odobritev oblastvom, v katerih pristojnost to spada.
Člen 234.
Glede cerkvenih proračunov so naredbodajalci, in sicer: glede proračuna splošnih izdatkov in dohodkov srbske pravoslavne cerkve predsednik patrijarhijskega upravnega odbora, odnosno njegov namestnik; glede eparhijskega proračuna predsednik eparhijskega upravnega odbora, odnosno njegov namestnik, glede proračuna cerkvenih občin predsednik cerkveno-občinskega upravnega odbora in glede proračuna samostanov samostanski predstojnik.
Naredbodajalec glede proračuna za splošne potrebe Srbske pravoslavne cerkve kakor tudi naredbodajalci glede eparhijskih proračunov morejo prenesti svojo na-redbodajalno pravico na podrejene organe do vsote
20.000	dinarjev.
Člen 235.
Polagalci računov so vsi oni organi in vse osebe, ki jim/je s to ustavo ali uredbami in drugimi predpisi poverjeno ravnanje s cerkvenim denarjem, stvarmi in materialom.
Člen 236.
Naredbodajalci in polagalci računov so materialno odgovorni za svoje delo, ki bi nasprotovalo predpisom.
Člen 237.
Za pokritje izdatkov srbske pravoslavne cerkve služijo sledeči viri:
1.	dohodki cerkvenih in samostanskih posestev, hramov, fondov in zadužbin;
2. cerkvene takse po čl. 12. zakona o srbski pravoslavni cerkvi;
3. dohodek iz državnega povračila po čl. 22. zakona o srbski pravoslavni cerkvi;
4. državna podpora po členu 21. zakona o srbski pravoslavni cerkvi;
5. cerkvena doklada na neposredne davke po čl. 10. zakona o srbski pravoslavni cerkvi in
6. podpore samoupravnih teles in drugih ustanov kakor tudi dobrovoljni prispevki, darovi in zapuščine.
Člen 238.
Splošne potrebščine srbske pravoslavne cerkve, ki se postavljajo v proračun splošnih izdatkov in dohodkov, se krijejo:
1. z dohodki splošnih cerkvenih posestev;
2. z dohodki od cerkvenih taks, omenjenih v točki
2.	čl. 237., kolikor se vplačujejo za splošne potrebe.
3. z dohodki iz virov, navedenih v točkah 3. in 4. člena 237.;
4. z dohodki cerkvenih fondov in zadužbin kakor tudi z izrednimi dohodki od dobrovoljnih prispevkov, darov in zapuščin, kolikor so namenjeni za splošne potrebe;
5. z dohodki od posebnih naklad na dohodke cerkvenih občin, samostanov in eparhij in
6. z dohodki od cerkvene doklade, omenjene v točki
6.	člena 237., kolikor se naloži za splošne potrebe.
Člen 239.
Posebne potrebe eparhij se krijejo:
1. z dohodki eparhijskih posestev;
2. z dohodki cerkvenih fondov, zadužbin in z izrednimi dohodki iz podpor samoupravnih teles in drugih ustanov kakor tudi z dohodki iz dobrovoljnih prispevkov, daril in zapuščin, kolikor so namenjeni za epar-hijske potrebe;
3. z dohodki od posebnih naklad na dohodke cerkvenih občin in samostanov in
4. z dohodki od cerkvenih doklad, omenjenih v točki
6.	člena 237., kolikor se nalože za potrebe eparhije.
Člen 240.
Posebne potrebe cerkvenih občin se krijejo:
1. z dohodki hrama in cerkveno-občinskih posestev;
2. z dohodki cerkvenih fondov in zadužbin kakor tudi z izrednimi dohodki iz podpor samoupravnih teles in drugih ustanov, iz dobrovoljnih prispevkov, daril in zapuščin, kolikor so namenjeni za cerkveno-občinske potrebe, in
3. z dohodki od cerkvene doklade, omenjene v točki
6.	člena 237., kolikor se naloži za potrebe cerkvene občine.
Člen 241.
Posebne potrebe samostanov se krijejo:
1.	z dohodki njihovih hramov in posestev;
3.	z dohodki njihovih delavnic in rokodelstev;
3.	z dohodki njihovih fondov, zadužbin in ustanov kakor tudi z izrednimi dohodki iz podpor samoupravnih teles in drugih ustanov, iz dobrovoljnih prispevkov, darov in zapuščin.
Člen 242.
Katere potrebe se smatrajo za splošne potrebe srbske pravoslavne cerkve, katere pa za posebne potrebe
eparhij, cerkvenih občin in samostanov, se predpiše z uredbo, ki jo ima v mislih člen 2. zakona o srbski pravoslavni cerkvi in jo izda patrijarhijski svet sporazumno s svetim arhijerejskim zborom in s katero se predpišejo tudi podrobnejše do'očbe glede sestavljanja in odobravanja iroračunov kdatkov in dohodkov ter zaključkih računov kakor tudi glede trajanja proračunskega in računskega letn tar glede celokupnega računovodstve-nega poslovanja in kontrole v srbski pravoslavni cerkva.
Clsn 243.
Cerkvena posestva so ono premično in nepremično premoženje, ki je last cerkve kot splošna imovina srbske pravoslavne cerkve ali L; je last poedinih eparhij, samostanov, cerkvenih občin, hramov, zadužbin, samostojnih ustanov ali takih fondov.
Za splošna posestva srbske pravoslavne cerkve se smatrajo patrijarhijska, mitropolitska in episkopska posestva.
Clen 244.
Cerkvena posestva in njihovi dohodki se uporabljajo za splošne in posebne cerkvene potrebe in se ne morejo uporabljati v druge namene.
Clen 245.
Glede nepremičnih cerkvenih posestev morajo biti na razpolago zakonite listine o lastnini.
Clen 246.
Glede vseh cerkvenih posestev se morajo redno voditi točni predpisani inventarji, sestavljajo pa jih ona oblastva in oni organi, ki neposredno upravljajo posestva.
Clen 247.
Cerkvena posestva se zavarujejo proti požarni škodi in proti drugim nesrečam na način, kakor se to določi s posebno uredbo, ki jo izda patrijarhijski svet.
Člen 248.
Cerkvena nepremična imovina, ki je podarjena v poseben namen (zadužbine, zapuščine itd.), se ne sme niti obremeniti z dolgovi niti odsvojiti, če je darovalec to izrečno prepovedal.
Clen 249.
Samostani se morejo radi racionalnejšega obdelovanja in današnjemu stanju odgovarjajočega gospodarstva v gospodarskem oziru združevati in tudi ustanavljati svoje delavnice, in sicer z odobritvijo patrijarhij-skega upravnega odbora, dano sporazumno s svetim arhijerejskim sinodom na predlog eparhijskega arhije-reja.
Clen 250.
Patrijarhijski svet predpiše, na kak način se upravljajo, oskrbujejo in uporabljajo cerkvena posestva in kako se vrši nadzorovanje in kontrola nad temi posestvi.
Clen 251.
Patrijarhijski upravni odbor odloča dokončno tudi o vseh onih vprašanjih glede premoženja, ki s to ustavo, kar se tiče pristojnosti, niso poverjena nobenemu drugemu cerkvenemu oblastvu,
Clen 252.
Srbski cerkveni fondi so oni, ki so od srbske pravoslavne cerkve ali njenih sestavnih delov, zavodov in ustanov osnovani ali ki bodo osnovani v določeni namen za splošne potrebe srbske pravoslavne cerkve ali za posebne potrebe njenih sestavnih delov, zavodov in ustanov.
Clen 253.
Srbske cerkvene zadužbine (zaklade) so one, ki so jih ustanovili ali ki jih bodo ustanovili poedini dobrotniki v določen namen za verske, cerkveno-prosvetne, dobrodelne ali druge potrebe srbske pravoslavne cerkve ali poedinih njenih sestavnih delov, zavodov in ustanov. Cerkvene zadužbine pa so istotako tudi one, ki niso namenjene za cerkvene potrebe in namene, vendar so poverjene v upravo in oskrbovanje cerkvenim oblast-vom, zavodom in ustanovam.
Clen 254.
Glede vsakega fonda in glede vsake zadužbine (zaklada) morajo obstojati pravila, v katerih je določena imovina, namen, način njihove uprave in nadzorovanje ter način, kako se zastopajo pred oblastvi.
Ustanavljanje fondov in sprejemanje zadužbin (zaklad), kakor tudi njihova pravila odobruje patrijarhijski upravni odbor.
Če ne obstoje pravila za poedine fonde in zadužbine (zaklade), jih predpiše patrijarhijski upravni odbor.
Clen 255.
Za čisto jerarhijske misijonske potrebe se ustanovi sinodalni fond. ki ga upravlja sveti arhijerejski sinod.
V proračun splošnih izdatkov in dohodkov srbske pravoslavne cerkve se mora vsako leto postaviti potrebni kredit za dotacijo za >Sinodalni fond«, ki ne more biti manjša kot l°/o skupnih dohodkov, ki se pričakujejo v dotičnem proračunskem letu.
Clen 256.
Vsi cerkveni fondi in zadužbine (zaklade) služijo samo za one namene, za katere so namenjeni.
Namen obstoječih fondov in zadužbin (zaklad) se more razširiti na iste potrebe cele srbske pravoslavne cerkve in njenih sestavnih delov. O tem odloča patrijarhijski svet na predlog patrijarhijskega upravnega odbora in sporazumno s svetim arhijerejskim zborom.
Clen 257.
Namen fondov in zadužbin (zaklad) se more izjemoma izpremeniti, in sicer le tedaj, če postane neizved^ ljiv ali če je prenehala potreba, za katero je določen. Obede tega vloži patrijarhijski upravni odbor obrazložen predlog, odloča pa patrijarhijski svčt sporazumno s svetim arhijerejskim zborom. Odločbo glede izpremembe namena zadužbine odobruje kralj na predlog pristojnega ministra.
Clen 258.
Za uradne posle cerkvenih oblastev, teles in organov v jerarhijskem in samoupravnem delokrogu se plačujejo v prid srbske pravoslavne cerkve samo one takse, ki jih predpiše sveti arhijerejski zbor s posebnim pravilnikom. Ta pravilnik odobri minister pravde sporazumno z ministrom za finance,
Clen 259.
Odločbo o posebni nakladi na dohodke cerkvenih 'občin, samostanov in eparhij za splošne potrebe cerkve izdaja patrijarhijski svet sporazumno s svetim arhijerej-skim zborom (čl. 238., toč- 5.). Za posebne potrebe eparhij izdaja tako odločbo eparhijski svet (čl. 239. toč. 3.), to odločbo pa odobruje patrijarhijski upravni odbor sporazumno s svetim arhijerejskim sinodom.
Clen 260.
Odločbe o dokladah na neposredne davke v smislu člena 10. zakona o srbski pravoslavni cerkvi izdaja: za splošne potrebe srbske pravoslavne cerkve patrijarhijski svet, za eparhijske potrebe eparhijski svet, za cer-kveno-občinske potrebe pa cerkveno-občinski svet. Te odločbe postanejo polnoveljavne, ko jih odobri minister za finance sporazumno z ministrom pravde.
Če izda cerkveno-občinski zbor z večino glasov, ki tvorijo 75% davčne moči v cerkveni občini, odločbo glede doklade do vštevši 10%, je izjemoma njegova odločba izvršna, ko jo odobri patrijarhijski upravni odbor.
Cerkvene doklade za cerkveno-občinske, odnosno eparhijske potrebe se plačujejo v prid one cerkvene občine oziroma eparhije, kjer je davčni objekt.
Clen 261.
Cerkvene doklade pobirajo organi državne davčne uprave obenem z državnimi dajatvami in v vsakem oziru po predpisih, ki veljajo glede njih, ter jih izplačujejo v tromesečnih obrokih, in sicer: občinske doklade pristojnemu cerkveno-občinskemu upravnemu odboru; eparhijske doklade pristojnemu eparhijskemu upravnemu odboru, doklade, katere je naložil patrijarhijski svet za splošne potrebe cerkve, pa upravni pisarni pri patri-' jarhijskem upravnem odboru.
Clen 262.
Pri patrijarhijskem upravnem odboru je upravna pisarna, ki vrši po navodilih in pod nadzorstvom pa-trijarhijskega upravnega odbora in pod vrhovnim nadzorstvom patrijarha upravne posle cerkvene samouprave.
Upravna pisarna ima te-le oddelke: splošni, ekonomski in finančni.
Organizacija upravne pisarne se določi z uredbo, ki jo izda patrijarhijski svet. S to uredbo se morejo določiti še drugi oddelki.
Clen 263,
S cerkvenimi sredstvi se morejo ustanoviti cerkveno-finančni zavodi, zavarovalni zavodi, tiskarne in knjigarne kakor tudi zavodi in delavnice za izdelovanje sveč, cerkvenih potrebščin in drugih stvari, potrebnih za služ-• bo božjo.
Uporaba sveč v cerkvi je odvisna od odobritve cerkvenih oblastev.
Za zalaganje vernikov s temi izdelki in s potrebščinami za pogrebe in parastose se morejo ustanoviti posebne cerkvene prodajalne.
Clen 264.
Člani cerkveno-jerarhijskih in cerkveno-samouprav-nih teles in organov, izvzemši one, glede katerih je v tej ustavi kaj drugega določeno, prejemajo, dokler delujejo,
iz cerkveno-samoupravnih sredstev dnevnice, odnosno povračila za potne stroške po pravilniku, ki ga predpiše patrijarhijski svet sporazumno s svetim arhijerejskim zborom. Isto velja tudi za primer, če cerkveni dostojanstveniki kakor tudi drugi uslužbenci po uradni dolžnosti drugače potujejo iz kraja svojega bivališča.
VI.	Prehodne odredbe in končne odločbe.
Clen 265.
Organizacija cerkveno-jerarhijskih in cerkveno-samoupravnih teles in organov srbske pravoslavne cerkve po določbah te ustave se mora izvesti v roku dveh let od dneva, ko stopi ta ustava v veljavo.
Clen 266.
Sveti arhijerejski zbor izda najkesneje v roku enega leta od dneva, ko stopi ta ustava v veljavo, vse uredbe, ki so potrebne, da se ostvarj ta ustava.
Uredbe, ki jih izda sveti arhijerejski zbor radi ostvaritve te ustave, veljajo tako dolgo, dokler jih telesa, ki so po tej ustavi za to pristojna, ne ukinejo ali ne zamenjajo.
Clen 267.
Sveti arhijerejski sinod izvede organizacijo vseh teles in organov, ki jih omenja ta ustava, razen arhijerej-skih namestništev, cerkvenih občin in parohij- Organizacijo le-teh izvede vsak arhijerej v svoji eparhiji z epar-hijskim cerkvenim sodiščem v roku, ki mu ga določi sveti arhijerejski sinod, ter jo predloži temu v odobritev. S to organizacijo prestanejo obstojali ona dosedanja
telesa in oni organi, ki jih ta ustava ne predvideva.
#
Clen 268.
Vsi cerkveni, samostanski, eparhijski in duhovniški fondi, glavnice in zadužbine, ki se dosedaj nahajajo v upravi in pod nadzorstvom državnih organov, preidejo, čim stopi ta ustava v veljavo, v upravo in pod nadzorstvo srbske pravoslavne cerkve. Način izročitve tegn premoženja določi minister pravde sporazumno s svetim arhijerejskim sinodom.
Zakoniti predpisi, ki se nanašajo na imovino, omenjeno v prvem odstavku, prenehajo veljati, ko stopi ta ustava v veljavo, s tem, da pravice drugih oseb, pridobljene na tej imovini, ne morejo biti okrnjene z novo ureditvijo te imovine.
Clen 269.
Prejemki, navedeni v členu 169., pripadajo od dneva, ki se določi z uredbo, navedeno v čl. 85., točki 1., in ko se zanje postavijo krediti v proračun splošnih izdatkov in dohodkov srbske pravoslavne cerkve. S tem dnem preidejo sesije, ki jih je do tedaj uživalo duhovništvo, v svobodno razpolaganje srbske pravoslavne cerkve.
Clen 270.
V roku dveh let od dneva, ko stopi ta ustava v veljavo, izvrši patijarhijski upravni odbor revizijo vseh fondov in zadužbin (zaklad), ki jih zateče ta ustava, in poda glede njihovega name’" .. Vne predloge, ustrezno členom 256. in 257, te .ave.
»
Člen 271.
Duhovniki obeh vrst in drugi cerkveni uslužbenci v bivši kraljevini Črni gori prejemajo glede na pridobljene pravice svojega službenega razmerja svoje prejemke v polnem znesku iz vira, ki se navaja v točki 2. člena 9., odnosno v členu 21. zakona o srbski pravoslavni cerkvi, toliko časa, dokler se na temelju toč. 1., 2. in 3. člena 85. te ustave ne urede in ne začno teči prejemki duhovnikov in drugih uslužbencev srbske pravoslavne cerkve v kraljevini Jugoslaviji.
Istotako prejemajo svoje prejemke v istem znesku in v breme dosedanjih virov tudi duhovniki in cerkveno-avtonomni uslužbenci drugih pokrajin.
Člen 272.
Verskim uslužbencem, ki dobivajo, dokler ne stopi v veljavo ta ustava, svoje prejemke iz sredstev državnega proračuna in ki preidejo na proračun srbske pravoslavne cerkve, se s tem prehodom ne morejo zmanjšati niti njihovi prejemki, niti njihov čin, vendar se morejo po odločbi pristojnega arhijereja in z odobritvijo svetega arhijerejskega sinoda nadštevilni po potrebi določiti tudi na druge službene položaje v cerkvi.
Uslužbence eparhijskih cerkvenih sodišč more epar-hijski arhijerej z odobritvijo patrijarhijskega upravnega odbora, po potrebi določiti tudi za delo v eparhijskem upravnem odboru.
Člen 273.
Duhovnikom in drugim verskim uslužbencem, ki bodo prešli iz državne v cerkveno-avtonomno službo, se priznajo vsa leta državne službe za napredovanje in pokojnino; duhovnikom, ki bodo prešli iz cerkveno-avto-nomne v državno duhovniško službo, pa se priznajo leta cerkveno-avtoAomne službe v smislu zakona o uradnikih.
Člen 274.
Za verske dostojanstvenike in uslužbence, ki prejemajo do časa, ko stopi ta ustava v veljavo, svoje prejemke iz sredstev državnega proračuna, pa se potem prevzamejo na proračun srbske pravoslavne cerkve, povrne država srbski pravoslavni cerkvi oni del pokojninskih prejemkov, ki odgovarja službi do časa, ko se ti uslužbenci prevzamejo na proračun srbske pravoslavne cerkve. Srbska pravoslavna cerkev postavi v svoje proračune kredite za pokojninske prejemke glede ostanka službenega časa za toliko časa, dokler se to ne bo plačevalo iz sredstev pokojninskega fonda njenih uslužbencev.
Člen 275.
Prvih petnajst let potem, ko stopi ta ustava v veljavo, se morejo, proti določbam členov 104., 113., in 114., za arhijerejske zastopnike, člane in tajnike eparhijskih cerkvenih sodišč imenovati tudi duhovniki, ki so dovršili srednjo bogoslovno šolo in ki imajo najmanj deset let sodne, cerkveno-prosvetne, parohijske ali upravne službe
Člen 276.
Srbska pravoslavna bogoslovja, ki se sedaj vzdržujejo iz sredstev državnega proračuna, preidejo v upravo pristojnih cerkvenih organov in v breme proračuna za splošne potrebe cerkve s trenutkom, ko začne država izplačevati srbski pravoslavni cerkvi podporo, omenjeno v 51. 21. zakona o srbski pravoslavni cerkvi.
Člen 277.
V eparhijah, v katerili je bilo po dosedanjih predpisih opravljanje praktičnega izpita obvezno, se morejo tega oprostiti duhovniki in dijakoni, ki so bili rokopo-loženi pred ujedinjenjem srbske pravoslavne cerkve, in sicer z odobritvijo svetega arhijerejskega sinoda na njihovo obrazloženo prošnjo in na predlog eparhijskega arhijereja.
Člen 278.
O izpremembah in dopolnitvah te ustave sklepa sveti arhijerejski zbor sporazumno s patrijarhijskim svetom in jih predlaga ministru pravde, ki jih predloži, čim jih usvoji, kralju radi uzakonitve.
Člen 279.
Ko stopi ta ustava v veljavo, prenehajo veljati vsi zakoni, uredbe in drugi predpisi, ki nasprotujejo tej ustavi. Dosedanji predpisi o organizaciji srbske pravoslavne cerkve pa veljajo toliko časa, dokler se ne izvrši organizacija, ki jo predpisuje ta ustava (čl. 265.).
Člen 280.
To ustavo je sklenil po določbi člena 24. zakona o
srbski pravoslavni cerkvi od 8. novembra 1929. sveti arhijerejski zbor srbske pravoslavne cerkve ter stopa v veljavo in dobi obvezno moč, kadar se objavi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 16. novembra 1931., št. 134.880, na dan sv. vel. muč. Gjorgja (jesenjskega).
Aleksander s. r.
Minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r.	Predsednik
Videl	ministrskega	sveta,
in pritisnil državni pečat minister za notranje posle, čuvar državnega pečata,	D. R- Živko vic s. r.
minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r.
62.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za trgovino in industrijo in po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
zakon
o organizaciji in kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov.* § i.
(') Da se racionalizira izvoz živine, živalskih proizvodov in izdelkov vobče, kakor tudi da se izvrše trgovinsko-pogodbene določbe, ki se nanašajo na to vrsto izvoza, sme predpisati minister za trgovino in industrijo po po-
* »Službene uovine kraljevine Jugoslavije« z dno 22. decembra 1931.ž št 299/XCVIII/728.
kazani potrebi in po odobritvi ministrskega sveta z uredbami, pravilniki ali naredbami:
a) odredbe za organizacijo izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov;
b) kontrolne ukrepe, s katerimi se naj ta izvoz zavaruje.
(2) Gorenja pooblastila veljajo za izvoz govedi, konj, prašičev, ovac, koz, perutnine, jajec, mleka in njih izdelkov.
§ 2.
Minister za trgovino in industrijo vrši po zavodu za pospeševanje zunanje trgovine pri ministrstvu za trgovino in industrijo kontrolo izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov.
§ 3.
Kontroli, ki se preapiše na osnovi § 1., je namen izvedba trgovinsko-pcgodbenih določb o kontingentira-nju izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov, njih porazdelitve za izvoz v mejah kontingentov, nadzorstvo nad časovno in krajevno porazdelitvijo kontingentov kakor tudi vse ostalo, kar je s tem v zvezi.
§ 4.
Pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine se sestavi strokovni odbor, ki ga odredi minister za trgovino in industrijo. V tem odboru so zastopana zainteresirana ministrstva in gospodarske organizacije, zadruge ih družbe.
§ 5.
Vsa podjetja, zadruge ali osebe, ki žele izvoziti živino, živalske proizvode in izdelke na račun kontingentov, ugotovljenih s trgovinskimi pogodbami z drugimi državami, se vpišejo v register pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine.
§ 6.
Minister za trgovino in industrijo predpiše v soglasnosti z ministrom za finance in po odobritvi ministrskega sveta s pravilnikom takse, ki naj se pobirajo v zvezi z uporabo §§ 3. in 5. tega zakona, kakor tudi uporabo dohodka iz teh taks in drugih virov, označenih s posebnimi določbami trgovinskih pogodb.
§ 7-
Dohodek od taks, označenih v § 6. tega zakona, dohodek od kazni, izrečenih na osnovi tega zakona, kakor tudi ostali dohodki od izvoza živine in živalskih proizvodov in izdelkov se vlagajo po odbitku stroškov, določenih s pravilnikom za vzdrževanje kontrole nad izvozom živine, živalskih proizvodov in izdelkov, v fond za pospeševanje izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov. Ta fond upravlja minister za trgovino in industrijo skladno s § 6. tega zakona.
§ 8.
(1)	Kdor se pregreši zoper kontrolne ukrepe, predpisane z uredbo, pravilnikom ali naredbo na osnovi fega zakona, se kaznuje z denarno kaznijo do 25.000 dinarjev. Trikrat kaznovanega izvoznika sme črtati strokovni odbor, določen v § 4. za kontrolo izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov, iz registra izvoznikov začasno ali za vselej.
(2)	Kazni izreka obče upravno oblastvo prve stopnje; zoper te kazni se smejo vlagati pritožbe na upravno oblastvo druge stopnje, čigar odločba je izvršna.
§ 9.
(‘) Ta zakon stopi v veljavo na dan, ko se razglasi v »Službenih hovinahc
(’) Ko stopi ta zakon v moč, prestanejo veljati vsi zakoni, uredbe in predpisi, razen carinskih in veterinar-nih, ki se nanašajo na kontrolo izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov.
V Beogradu, dne 14. decembra 1931.
Aleksander s. r.
Minister za trgovino in	Predsednik
industrijo	ministrskega §veta,
dr. K. Kumanudi s. r. minister za notranje p »sle Videl in pritisnil državni P. R. Živ kovic s. r. pečat čuvar državnega pečata, minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
63.
Na osnovi §§ 1., 2., 3., 27. in 23 zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili in v zvezi s členom 12. pravilnika o zdravilih in zdravilnih specialitetah z dne 5. junija 1930., S. br. 12.620., predpisujem
pravilnik o oglašanju zdravil in zdravilnih specialitet v dnevnikih ali na drug iiac.n.
§ i.
Vsaka oseba ali tvrdka, domača ali tuja. ki ima pravico, izdelovati, prodajati ali v državo uvažati zdravila in zdravilne specialitete v smislu pravilnika o zdravilih in zdravilnih specialitetah ter želi oglašati ta zdravila in zdravilne specialitete v dnevnikih ali na drug način, mora dobiti za to, preden izide ta oglas po tislfu v javnost ali še preden se pošlje naravnost na naslov kake osebe v obliki knjižice, pisma, letaka ali cenov-nika, odobritev od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje po zaslišanju mnenja stalnega strokovnega sveta za preizkušanje zdravil.
V ta namen mora vložiti vsaka oseba ali tvrdka, ki hoče oglašati zdravila in zdravilne specialitete, predpisno kolkovano prošnjo obenem s taksami, odrejenimi v § 14. tega pravilnika, v zvezi s §§ 2., 3. in 4. istega pravilnika naravnost pri stalnem strokovnem svetu za preizkušanje zdravil v Beogradu.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22. decembra 1931.s št. 299/XCVIII/730.
po svoji izprevidnosti. Tako popravljeno besedilo oglasa vrne stalni strokovni svet obenem s pripombami osebi ali tvrdki, ki je poslala oglasno besedilo v odobritev in pregled. Oglasno besedilo, popravljeno po stalnem strokovnem svetu, dotična oseba ali tvrdka lahko usvoji ah ne. Če oseba ali tvrdka ne usvoji besedila, po stalnem strokovnem svetu popravljenega oglasa, mora sestaviti novo besedilo in ga iznova poslati stalnemu strokovnemu svetu v pregled in odobritev. Če tega ne stori, izgubi pravico do vplačane takse, ko mine 30 dni.
§ 2.
Oglašati	se smejo samo ona	domača in tuja	zdravila
in	zdravilne	specialitete, ki jih	je odobrilo ali	registri-
ralo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje po členih 14. in 20. pravilnika o zdravilih in zdravilnih specialitetah.
§ 3.
Vsaka oseba ali tvrdka, ki hoče oglašati zdravila in	zdravilne	specialitete, mora	poslati obenem	s predpisanimi taksami in besedilom	oglasa, eventualno s sli-
kami k besedilu, stalnemu strokovnemu svetu za preizkušanje zdravil overovljeni prepis odločbe, s katero je odobrilo ali registriralo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje to zdravilo ali ta preparat, in priložiti vse druge podatke, ki utegnejo služiti za presojanje vrednosti in pravilno ocenjanje svojstev dotič-nega zdravila ali preparata z besedilom oglasa vred, kakršnega hoče ta oseba ali tvrdka imeti.
§ 4.
Vsaka oseba ali tvrdka, ki predlaga besedilo oglasa v odobritev, se mora zavezati v prošnji, ki jo vloži pri stalnem strokovnem svetu za preizkušanje zdravil, da bo poslala prvo številko dnevnika ali časopisa, v katerem izide odobreni oglas, stalnemu strokovnemu svetu v dokaz, da je besedilo zares tako natisnjeno, kakor ga je odobril stalni strokovni svet, in da bo nato pošiljala stalnemu strokovnemu svetu vsak mesec po eno številko dotičnega dnevnika, vsake tri mesece pa po eno številko dotičnega časopisa.
Natisnjeni Oglas mora poslati dotična oseba ali tvrdka stalnemu strokovnemu svetu na vpogled občrtan z rdečim ali višnjevim svinčnikom. Prav tako je treba poslati tudi vse letake, knjižice, pisma, koledarje ali cenovnike, ki služijo za reklamo in ki jih je odobril stalni strokovni svet.
§ 5-
Besedilo oglasa, poslano stalnemu strokovnemu svetu za preizkušanje zdravil, v pregled in odobritev, jemlje svet v pretres pri svojih sejah in rešuje po svojem poslovniku po predlogu odbora štirih članov sveta, in sicer predsednika, tajnika, šefa lekarnarsko-kemijskega odseka tega ministrstva in onega člana, ki je podal poročilo stalnemu strokovnemu svetu za dotično zdravilo ali zdravilno specialiteto.
Stalni strokovni svet mora upoštevati pri ocenjanju oglasnega besedila tudi odredite v členu 18. pravilnika o zdravilih in zdravilnih specialitetah.*
§ 6.
Čim sprejme ali odkloni stalni strokovni svet besedilo oglasa, obvesti o tem ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje zaradi nadaljnjega pristojnega postopanja.
§ 7-
Če sklene stalni strokovni svet, da se sme besedilo predloženega oglasa odobriti z izvestnimi izpremembami, sklepa takoj tudi v tej smeri, kaj bi se moralo izpre-ineniti v oglasnem besedilu. Stalni strokovni svet sme tudi sam stilizirati oglasno besedilo in ga izpreuieniti
* »Službeni list«; št. 188/30 iz 1. 1030,
§ 8.
Vsako novo besedilo ali izprememba oglasa za isto zdravilo ali zdravilno specialiteto se mora predložiti iznova stalnemu strokovnemu svetu za preizkušanje zdravil v pregled in odobritev.
§ 9.
Ko sprejme stalni strokovni svet pri svoji seji besedilo oglasa, vroči predmet-z mnenjem vred ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje v pristojno uradovanje.
§10.
Ko odobri ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje po zaslišanju mnenja stalnega strokovnega sveta besedilo oglasa, izda dotični osebi ali tvrdki odločbo po priloženem obrazcu.
§ 11.
Tako izdana odločba o dovolitvi, oglašati zdravilo ali zdravilno specialiteto, se pošlje v prepisu tudi arhivu stalnega strokovnega sveta za preizkušanje zdravil.
§ 12.
Stalni strokovni svet mora voditi točno knjige, v katere vpisuje imena onih, ki zahtevajo dovolitev, da smejo oglašati izvestno zdravilo ali zdravilno specialiteto, nadalje v abecednem redu spisek zdravil, za katere se je dala odobritev, da smejo oglašati, kakor tudi število in datum odločbe ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje.
§ 13.
Na vsakem oglasu, ki izide v dnevniku ali časopisu ali v obliki knjižice, pisma, letaka, koledarja ali cenov-nika, mora biti natisnjeno na levi strani spodaj z drobnimi črkami: »Odobrilo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje S. br.  .............._..<	in datum.
§ 14.
Za vsako oglašeno zdravilo ali zdravilno specialiteto mora vplačati stranka takso naprej, in sicer po tri sto dinarjev za oglas, za vsako poznejšo izpremembo oglasa pa nadaljnjih sto in petdeset dinarjev pri blagajni strokovnega sveta za preizkušanje zdravil po čeku poštne hi'anilnice.
Te takse uporabi stalni strokovni svet za upravne stroške, ki nastanejo radi poslov po tem pravilniku, kakor tudi za nagrade za delo po teh predmetih, in to po odobritvi, ki jo izda s svojo odločbo minister za socialno politiko in narodno zdravje.
§ 15.
Da zaščiti ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje občinstvo pred brezvestnim oglašanjem zdravil, sme takoj prepovedati po področnih oblastvih obče uprave izhajanje neprimernih in neodobrenih oglasov v kateremkoli dnevniku ali na drug način. Dotična oseba ali tvrdka se kaznuje razen tega po členu 28. pravilnika o zdravilih in zdravilnih specialitetah* s kaznijo, določeno v § 35. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili.**
§ 16.
Stalni strokovni svet za preizkušanje zdravil, nadalje kraljevske banske uprave in uprava mesta Beograda, kakor tudi ostala prvostopna oblastva obče uprave, morajo kontrolirati vse oglase, ki izidejo v dnevnikih ali na drug način, in o tem takoj obvestiti ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Obenem obveste področna oblastva obče uprave to ministrstvo o kaznih, izrečenih po členu 28. pravilnika o zdravilih in zdravilnih specialitetah v zvezi s § 35. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili, in to za vsako osebo ali tvrdko, ki bi oglašala zdravila ali zdravilne specialitete brez dovolitve in brez odobrenega oglasa.
O teh kaznih obvešča to ministrstvo stalni strokovni svet za preizkušanje zdravil zaradi evidence.
§ 17.
Ta pravilnik stopi v moč z dnem, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 15. decembra 1931.; S. br. 23. 140.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje JI. Kostrenčic s. r.
Kolek 20 Din
Grb.
• Kraljevina Jugoslavija Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje.
Sanitetni oddelek
v Beogradu, dne ..................... 19.....
S.	br ..................
OBRAZEC k § 10.
Na osnovi pravilnika o oglašanju zdravil in zdravilnih specialitet v dnevnikih ali na drugi način z dne
15.	decembra 1931., S. br. 23.140, in po zaslišanu mnenja stalnega strokovnega sveta za preizkušnjo zdravil
odločam:
Odobrujem gospodu, tvrdki --------------------  -------------------
 ...................  iz	       da	sme
* »Službeni list« št. 188/30 iz 1. 1930.
** ^Službeni lisk št, 270/55 iz 1. 1929JI930.
oglašati predloženo besedilo oglasa, ki ga je usvojil in odobril pri seji stalni strokovni svet za preizkušanje
zdravil pod S. br.................z	due	   1-9..
v dnevnikih, časopisih, koledarjih, knjižicah, pismih 1 lakih in cenovnikih za naslednje zdravilo ali zdravilno
specialiteto .................................................:
Besedilo odobrenega oglasa se mora glasiti takole:
O tem je obvestiti stalni strokovni svet za preizkušanje zdravil.
V Beogradu, dne ..........................    19.......
Po pooblastitvi ministra za socialno politiko in narodno zdravje:
Šef lekarnarsko-kemijskega odseka:
64.
Pojasnilo
glede potrdil o plačanem davku.*
Da se ne bi neenako in napačno tolmačila odredba tretjega odstavka člena 90. pravilnika za delo računovod-stvenih odsekov finančnih direkcij in za računovodstva-no-blagajniško poslovanje davčnih uprav št. 165.000/11 z dne 23. decembra 1930.,** dajem na osnovi člena 6. zakona o državnem računovodstvu to-le
pojasnilo:
Ne zahteva se potrdilo o plačanem davku za minulo tromesečje samo, če gre za nabave, označene v točki 13. člena 86. zakona o državnem računovodstvu,* * ki se vrše neposredno in brez javne dražbe in pismenih pogodb komisijski, tudi če ne presegajo vsote 10.000 dinarjev v smislu rešitve mojega prednika st. 61.511/111 z dne 17. septembra 1930. V vseh ostalih primerih morajo predložiti dobavitelji in podjetniki pristojnemu nakazo-valcu na vpogled izvirno potrdilo o plačanem davku /.a minulo tromesečje.
Na naredbo za izplačilo nakazovalca prve stopnje zapiše šef računovodstvenega odseka dotičnega ministrstva v obliki vize z rdečilom označbo:
»Videl potrdilo davčne uprave v...........št.......
z dne..........,	da	je davek plačan za minulo trome-
sečje«; in to podpiše.
Na nalog za izplačilo zapiše nakazovalec druge stopnje prav tako označbo, kakršna je zgoraj navedena, in jo podpiše.
Brez gornjega potrdila na naredbah za izplačilo, odnosno na nalogih za izplačilo ne smejo izplačilne blagajne vršiti po njih izplačila.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. decembra 1931., št. .306/C/748.
** »Službeni lisk št. 73/11 iz leta 1931.
I *** »Uradni list« št. 290/91 iz leta 1922.
0 tem je obvestiti vse nakazovaice in finančne ustanove zaradi postopanja in glavno kontrolo.
V Beogradu, dne 14. decembra 1931.; št. 103.695/11.
Minister za finance dr. Mil. R. Djordjevič s. r.
65.
Odločba.
Na osnovi točke 3. člena 15. zakona o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin in na osnovi pravilnika za izvrševanje tega zakona
odločam :*
I.	Sadne plodove jablane in hruške morajo pregledati ob uvozu organi kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj tudi, če spremljajo pošiljke potrdila o zdravstvenem stanju.
Ob vsakem takem uvozu morajo obvestiti carinarnice takoj in po najkrajši poti pristojno poskusno in kontrolno postajo o prihodu teh plodov in navesti naslednje podatke:
1. vrsto ploda,
2. iz katere države se uvozi,
3. vrsto vklada,
4. skupno količino,
5. uvoznikovo ime.
Tudi uvoznik mora pozvati s svojo pravilno taksirano prošnjo pristojno poskusno in kontrolno postajo, naj odpošlje svojega uradnika zaradi pregleda blaga, in se mora istočasno obvezati, da bo trpel stroške za odhod uradnika in stroške pregleda. Lastnik sme priložiti svojo prošnjo carinarničnemu spisu ali jo vložiti posebej pri postaji. V tem in v onem primeru mora položiti potrebno denarno vsoto za gorenje stroške. Denar se mora položiti pri poskusni postaji.
Ko dobi postaja poročilo carinarnice in uvoznikovo prošnjo, da takoj svojemu strokovnemu organu nalog, naj pregleda blago in na deklaraciji odobri ali odkloni uvoz po stanju, ki ga najde, in to takoj na mestu.
Takse za pregled so naslednje:
1. za tovorek do 10 kg dinarjev 5-—,
2. za tovorek od 10 do 25 kg dinarjev 15*—,
3. za tovorek od 25 do 100 kg dinarjev 25’—.
Zaradi nadaljnjega preiskovanja v laboratoriju odvzame kontrolni postajni organ vzorce po 54 kg od vsake sadne vrste, neglede na količine.
Če zahteva uvoznik potrdilo o zdravstvenem stanju jabolk in hrušk ob izvozu, mu izda takšno potrdilo kmetijska poskusna in kontrolna postaja po pregledu blaga brez plačila teh taks za pregled, Toda proti plačilu stro-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
24.	decembra 1931., št. 301/XCIX/737. — Upoštevan je tudi popravek »Službene novine« z dne 30. decembra
1931.,	št. 306/C/755,
škov za odhod uradnika kakor tudi proti taksi za prošnjo in potrdilo.
II.	Če se pregleda ob uvozu tudi ostali material, ki je zavezan kontroli po zakonu o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin in po pravilniku o njegovem izvrševanju bodisi po posebni naredbi ministrstva, bodisi iz lastne iniciative postaje, se pobirajo za pregled te-le takse:
sadni cepiči, za kos 0-50 Din, trtni cepiči, od 100 kosov 1-— Din,
(trtni) ključi, različni, od 1000 kosov 1-— Din, sadne in druge sadike, od 100 kosov 2-— Din, okrasno grmičje, od kosa 0-50 Din, cvetje: čebulnice, rizomi in razsad, od 100 kosov
2-— Din.
Če je v pošiljki manj kot 10 sadnih cepičev ali grmičja ali manj kot 50 kosov ostalega omenjenega materiala, se taksa ne pobira. Število kosov od 50 do 100 se obračunja pri teh poslednjih za 50 kosov.
Razen teh taks trpi uvoznik tudi stroške za odhod uradnika kmetijske poskusne in kontrolne postaje kakor v primerih pod 1.
Če zahteva izvoznik takega materiala potrdilo o zdravstvenem stanju, ker ga potrebuje za izvoz, mu ga izda postaja po predpisno vplačani taksi za prošnjo iu potrdilo in po pregledu materiala, foda brez takse za pregled. Toda tudi v tem primeru trpi prosilec stroške za odhod uradnika radi pregleda materiala, namenjenega za izvoz. —
To odločbo je natisniti v »Službenih novinah« in vročiti vsem poskusnim in kontrolnim postajam kakor tudi ministrstvu za finance.
Oddelek za rastlinsko proizvodnjo naj nadalje ukrene, česar treba.
V Beogradu, dne 28. novembra 1931.; št. 73.919/11.
Minister za poljedelstvo M. Neudorfer s. r.
Banove uredbe.
60.
VIII. No. 153/1.
Popravek.
V razglasu kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 28. decembra 1931., VIII. br. 6567/1, o obremenitvi avtobusnih podjetij z 10% izrednim oestnim prispevkom, »Službeni list« št. 43/3 iz 1932., mora v predzadnjem in zadnjem odstavku mesto besede »prebitek« stati beseda »pribitek«.
Kraljevska hanska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16 .januarja 1932.
67.
III.	No. 14400/12—1931.
Razglas, koliko časa sme trajati paša in žirenje v gozdih.
Na temelju § 34. (tretji odstavek) zakona o gozdovih z dne 21. decembra 1929., (»Uradni list« štev. 162/35 iz leta 1930.) določam dobo, v kateri se sme vršiti paša v gozdovih, kolikor ni po zakonu nedopustna, in žirenje kakor sledi:
1. V srezih: Dolnja Lendava, Ljutomer in Murska Sobota se sme pasti v gozdovih med letom, kadar vremenske in vegetacijske prilike omogočajo izvrševanje paše.
Žirenje, kolikor je v nekaterih krajih običajno, je omejeno na dobo od 1. oktobra do 31. marca.
2. V srezih: Brežice, Celje, Črnomelj, Kočevje, Konjice, Krško, Laško, Litija, Ljubljana okolica in mesto, Logatec, Metlika, Novo mesto in Šmarje se sme pasti od
1.	maja do 30. septembra.
Koder je običajno žirenje (v brežiškem, celjskem, kranjskem, krškem, laškem, litijskem, novomeškem srezu), je to dopustno v dobi od 1- oktobra najdalj do 30. decembra.
V srezih: Gornji grad, Kamnik, Kranj, Prevalje, Radovljica, Slovenjgradec in Škofja Loka se sme pasti v planinskih krajih od 1. junija do 30. septembra, drugod od 1. maja do 15. oktobra.
Žirenje v teh srezih ni običajno.
4.	V srezih: Maribor levi breg, Maribor desni breg in Ptuj je paša dovoljena od 1. maja do 31- oktobra.
Žirenje je v ptujskem srezu dopustno od 1. oktobra do konca decembra.
Ni dovoljeno pasti v mladih nasadih in v mladem naravnem naraščaju, dokler utegne paša živine biti škodljiva, (§§ 30. do 32. zak. o gozdih), ravno tako ni dopustno pasti v stalno in začasno zaščitenih gozdovih, ako bi se tam paša prepovedala (§ 21. zak. o gozdih).
Dovoljenje paše ob gori določenih rokih velja tako za lastnika gozda kakor tudi za tistega, komur je lastnik gozda dovolil pašo v svojem gozdu. Pašnih servitutnih pravic, ki so priznane in urejene z veljavnimi listinami deželnih komisij za odvezo, odnosno uredbo zemljiških bremen ali od agrarnih oblastev, ta razglas ne zadeva.
Posestnik gozda, ki se ne ravna po predpisih te o-krožnice, se kazensko zasleduje po § 145. zakona o gozdih. Kdor brez dovoljenja v tujem gozdu pase živino in izvršuje žirenje, se zasleduje po § 157. zakona o gozdih.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. januarja 1932.
Namestnik bana pomočnik: dr. Pirkmajer 1. r.
68.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932»
Objava.
Občina Adlešiči, v srezu črnomeljskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a)	od 100 1 vina Din 105'—,
, b) od 100 1 vinskega mošta Din 105’—,
c) - i 100 1 piva Din 30'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—,
d) od goveda nad 1 letom Din 15'—,
e) od goveda pod 1 letom Din 15‘—,
f) od prašičev Din 15-—,
g) od drobnice Din 10"—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 31. decembra 1931.
II.	No. 30.590/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka; dr. Stare s- r.
Objava.
Občina Cirkovci, v srezu ptujskem, bo pobirala v. letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina Din	50’—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta	Din	5'—,
c)	od	100	1	piva Din	50-—,
č)	od	hi	stopnje alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 6-—,
d) od goveda nad 1 letom Din 25'—,
e) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 8. januarja 1932.
II.	No. 31105/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: dr. Starš s- r.
Objava.
Občina Drstelja, v srezu ptujskem, bo pobirala v letu 1932. naslednjo občinsko trošarino: od 100 1 vina Din 25-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 5. januarja 1932.
UL No. 30327/1,
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: dr. Start * c.
Objava.
Občina Kamenščak, v srezu ljutomersko-radgonskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službene^! listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 40-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 25'—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 5. januarja 1932.
II.	No. 30474/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: dr. Stare s- r.
Objava.
Občina Litmerk, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: od 100 1 vina Din 50—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 8. januarja 1932.
II.	No. 30624/1.
Objava.
Občina Paka, v srezu konjiškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina	Din	50'—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta	Din	20'—,
c)	od	100	I	piva	Din	30-—,
č)	od	hi stopnje	alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5'—,
d) od 100 1 sadnega mošta Din 10-—,
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 8. januarja 1932.
II.	No. 31201/1.	'
Objava,
Občina Sv. Kunigunda, v srezu konjiškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	100-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din	50-—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 8. januarja 1932.
II.	No. 30357/1.
Objava.
Občina Sv. Lovrenc pod Prežo, v srezu celjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	100-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din	50'—,
c) od	100	1	piva Din	50-—,
č) od	hi	stopnje alkohola špirita, žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 6-—,
d) od	100 1 sadnega	mošta	Din	30-—,
e) od	goveda nad 1	letom	Din	25-—,
f) od	goveda pod 1	letom	Din	20-—,
g) od	prašičev Din 15-—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 50-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 3- januarja 1932.
II.	No. 29955/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega »ddelka: dr. Stare s- r.
Objava.
Občina Vrholje, v srezu konjiškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske troršarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 3. januarja 1932.
II.	No. 30188/1.
Po odredbi bana
načelni'- "nravn-n. ddelka:
. dr. Stare s, r,
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, ginka in zalaga; Tlakama »Merkur« y Ljubljani^ njen predstavnik: Ohnar Mih&lek y. Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRAIJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BAIOVIIE
Priloga k o. kosu letnika III. z dne 20. januarja 1932.
Razglasi kraljevske banske uprave
VHI No. 153/1.
Popravek.
V razglasu kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 28- decembra
1931.,	• VIII. br. 6567/1, o obremenitvi avtobusnih podjetij z 10% izrednim cestnim prispevkom, objavljenem v prilogi št. 4. k 4. kosu »Službenega lista«
2 dne 16. januarja 1932., mora v predzadnjem rin zadnjem odstavku mesto besede »prebitek stati beseda »pribitek«.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 16. januarja 1932.
•j*
VI. No. 841/1.	364
Sprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Peršič Ivan in dr. Orel Vladimir, travnika v Ljubljani sta bila vpisana v imenik zdravniške zbornice za Drav-8ko banovino.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 12. januarja 1932.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
U 3/31	365
V imenu Njega Veličanstva kralja! -
Obdolženci . i- Delobst Josip, roj. 16. II. 1879. vj Skalah, v Topolšico, srez Slov. Gradec. Pristojen pekovski mojster v Šoštanju, r'.k., oženjen, poseduje nekaj premože-sin Antona in Ane Delobst, že kaz-i bovan-:
2.	Ropan Josip, roj. 17.11.1884. v Hudinji pri Celju, v občino Višjaves pri Novi cerkvi, srez Celje, pristojen, pekovski mojster v Šoštanju, r. k., oženjen, ?°seduje nekaj premoženja, sin Josipa 111 Elizabete, roj. Skrbinšek, že kaznovan;
3-	Kajba Anton, roj. 9. I. 1883. v Pre-fjradi-Zagorje, v Šoštanj, srez Slov. Grabec, pristojen, pekovski mojster v Šolanju, ir. k., oženjen, poseduje nekaj Premoženja, nezak. sin Roze, poročene domenski, že kaznovan: so krivi,
^ so v ivzrševanju svoje pekovske ^brti v Šoštanju v letu 1931., zlasti pa ^eseca maja, prodajali 10 dkg težke .mU© po 1 Din komad, torej zahtevali ceno kot je ona, ki jo zajamčuje Običajni in dovoljeni trgovski čisti dobi-ki nikoli ne sme biti večji od 25%.
S tem so zakrivili prekršek po čl. 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije z dne 30. decembra 1921., »Služb, novine« od 6. januarja 1922. v zvezi z zakonom od 31. decembra 1929., štev. 307 »Služb, novine« in so obsojeni po § 3. zakona z dne 31. decembra 1929., štev. 307 »Služb, novine«, s katerim se začasno podaljšuje veljavnost zakonitih predpisov o kaznovanju prekrškov (z ozirom na čl. 8. gori cit. zakona) vsak na 2 (dva) dni zapora in 300 Din denarne kazni, ki se v primeru neizterljivosti izpremeni v smislu čl. 16. zakona o pobijanju draginje v kazen nadaljnih 6 dni zapora, po § 389 k. p. r., solidarno na povračilo stroškov kazenskega postopanja in vsak zase izvršitve kazni. V smislu čl. 19. zakona o pobijanju draginje pa se ta sodba pravo-močncsti objavi na stroške obdolžencev »Službenem listu«.
Sresko sodišče v Šoštanju, odd. II.,
dne 22. septembra 1931.
C 64/32
Oklic.
353
Tožeča stranka: Kreditna zadruga za trgovino in obrt v Murski Soboti je vložila proti toženi stranki Fartek Štefanu in Tereziji, roj. Dervarič, obema pos. v Vidoncih, sedaj neznanega bivališča, radi 14.860 Din s pp. k opr. št. gornji tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 19. februarja 1932. ob 10. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 23. razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g- Koder Fran, odv. v Murski Soboti, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. II.
dne 9. januarja 1932.
C 7/32—1.
*
Oklic.
379
Tožeča stranka Dvoršak Iavn, posestnik v Dol. Leskovcu 38, je vložila proti toženi stranki Abramu Jožetu, posestnikovemu sinu v Dol. Leskovcu št. 65, sedaj neznano kje v Severni Ameriki, radi 1218 Din s prip. k opr. št C 7/32—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 17. februarja 1932. ob 8. uri dop. pred tem sodiščem v sobi št. 5 razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja gosp. Loschdorfer Konrad, pis. ofc. v Sevnici, za oskrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Sevnici, oddelek I.,
dne 16. januarja 1932,
A 87/31—25.
366—3—1
Poklic dedičev neznanega bivališča.
Prah Jože, posestnik iz Št. Jerneja 51, srez Krško, obč. Št. Jernej, je dne 25. marca 1931. umrl. Poslednja volja se ni našla, pa ni veljavno napravljena. Zakoniti dediči, in sicer Jože Prah, Janez Prah, Anton Prah — oziroma v primeru, da je kateri od njih pred zapustnikom umrl (kakor se pravi glede Franceta Prah) — njih potomstvo, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozavljejo, da se tekom enega leta od danes naprej zglase pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom M. Belle, odv. pripravnikom v Kostanjevici, ki se je postavil za skrbnika za odsotne.
Okrajno sodišče v Kostanjevici, odd. I., dne 13. januarja 1932.
*
L 2/31—4.
387
Ukinitev preklica.
S tusodnim sklepom z dne 16. decembra 1931., opr. št. L 2/31—4, se je razveljavil tusodni sklen z dne 23. januarja
1924.,	s katerim je bil Prevec Janez, posestnik iz Loža hšt. 63 zaradi zapravljivosti in pijančevanja omejeno prekli-can.
Okrajno sodišče v Ložu. dne 4. januarja 1931-
•j.
E 715/31	^67
Dražb eni oklic.
Dne 29. januarja 1932 ob deveti uiri bo pri podpisaenm sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Št. Andraž, vi. št. 7.
Cenilna vrednost: 38.407 Din 30 p.
'Vrednost pritikline: 1840 Din.
Najmanjši ponudek: 25.605 Din. ^
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri diaž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v Škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Šoštanj, dne 18. decembra 1931.
*
E V 3064/31—8	349
Dražbeni oklic.
Dne 5. februarja 1932. ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dTažba nepremičnin zemljiška knjiga k.
o.	Sp. Šiška, vi. št. 245
Cenilna vrednost: Din 153.742‘40
Najmanjši ponudek: Din 102.500.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-!>eneni naroku pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne n ogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
- dne 22. decembra 1931.
E V 2481/31—13
350
Dražbeni oklic.
Dne 5. februarja 1932. ob 9. bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Ud-mat, ena četrtinka vi. št. 169.
Cenilna vrednost: Din 124.644.
Najmanjši ponudek: Din 62.322.
Pravioe, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 21. decembra 1931.
*
E 355/31 — 15
368
Dražbeni oklic.
Dne 7. februarja 1932. dopoldne ob
10.	uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Semič, vi. št. 172, zemljiška knjiga k. o. Semič, vi. št. 1667.
Cenilna vrednost: Din 30.973.
Vrednost pritikline: 2873.
Najmanjši ponudek: Din 8000.
Pravice, ki. bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
, Okrajno sodišče v Metliki, dne 14. januarja 1932.
*
E 1048/31—9	454
Dražbeni oklic.
Dne 11. februarja 1932 dopoldne ob pol 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Primož I., vi. št. 31 in Gornja Gortina vi. št. 40.
Cenilna vrednost: 82.069 Din.
Najmanjši ponudek: 54.712 Din 66 p.
Pravioe, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v tlobri veri.
. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Marenbergu,
dne 11. decembra 1931.
E 80/31—16.	344
Dražbeni oklic.
Dne 15. februarja 193 2. dopoldne ob poide vetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin a) zemljiška 'knjiga V d. o. Pobrežje, ideelna V vi. št. 79, b) zemljiška knjiga d. o. Sp. Leskovec vi. št. 122.
Cenilna vrednost: a) 30.036’— Din,
b)	2076-— Din.
Najmanjši ponudek: a) 22.530’— Din,
b)	1557’— Din.
Pravice, ki oi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 2. januarja 1932.
E 949/31—8.	345
Dražbeni oklic.
Dne 15. februarja 193 2. dopoldne ob pol desetih bo pri podpisanem sedišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Radomlje, vi. štev. 397.
Cenilna vrednost: Din 61.000'—.
Najmanjši ponudek: Din 40.700’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sedišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, dne 4. januarja 1932.
E 2516/31—11.
*
369
Dražbeni oklic in poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke Savinske posojilnice v Žalcu r. z. z n. z. bo dne 17. februarja 1932. ob desetih pri tem sodišču, v sobi št. 10, na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba nepremičnin, vi. štev. 34, k. o. Sv. Peter.
Najmanjši ponudek znaša z ozirom na cenilno vrednost:
a)	Za prvo skupino:
Od nepremičnine zemljiška knjiga Sv. Peter, vi. št. 34, hiša št. 1 . .	. Din	100.500’—
gospodarsko poslopje .	.	„	30.886’40
gosnodarsko poslopje	s
sušilnico in oljarno .	.	„	95.585’40
strojarna za oljarno	.	.	.,	5.550’—
delavska in družinska hiša „	46.284'—
ledenica...................„	4.160'—
gospodarsko poslopje	s
hlevi........................ 76.400-—
ute za sode................... 5.940'—
hlev za perutnino .	.	.	.,	9.310'—
uta za slamo.................. 16.029’—i
uta za poljsko orodje	.	.	„	2.124’—
lesena uta za krmo	.	.	„	2.016-—
kozolec	15,466’-*
7.412—-22950 225 — 20.143*20 100-405— 7.744'-940'-10.000— 280-7.728'—
77.410-
630-
drvarnica  ..................Din
lesena uta za orodje . . „ lesen svinjski hlev . .	„
kozolec.......................*„
mali čebelnjak .	.	.	.	„
lesena poduta . ... „
rastlinjak.....................„
lesena poduta .	.	.	.	„
kopan vodnjak .	.	.	.	„
poduta za mlekarno . . „ vrtna pare. št. 368/1, 368/2 „ njive pare. št. 357, 365/1,
366, 363, 370 in 365/2 v skupni izmeri 3 ha 87 a 5 m2 Din 2 a m2	.	.	.	„
travnik pare. št. 367 v izmeri 3 a 60m2 a Din 1’75
za m2..........................„
pot, sedaj njiva, pare. št.
1135 v izmeri 5 a 40 m2 a Din 2-— za m2	.	.	.	„
0(1 pare. v kat. obč. Zalogam:
Njive pare. štev. 440, 438,
439, 441, 429, 452, 430 v skupni izmeri 5 ha, 38 a 36 m2 a Din 2’— . . . Din 107.6/4 travniki pare. št. 831,886,
437 v skupni izmeri 5'ha 96 a 87 m2 a Din 1’50 . pašnik pare. št. 458/8 v izmeri i ha, 96 a, 81 m* a Din 1'50 za m2 ... gozd pare. št. 1670 v izmeri 84 a 85 m2 a Din
0’50 za m2.................
V kat. obč. Goto vije:
Gozd pare. št. 1253 v izmeri 1 ha, 15 a, 38 m2 a Din 0'80 za m2 . . . . pritikline posestva . .
V
89.53050 29.551'50 4.242'50
9.230’40
48.195-
Skupna cenilna vrednost	-n
prve skupine .... Din 332.969 in znaša najmanjši ponudek Din 555-3
b) Za drugo skupino:
Od nepremičnin zemlj.
knjiga vi. štev. 34 k. o.
Sv. Peter hiša štev. 21 v Debertešivasi in mlin . Din
žaga................... .	.	„
vodna moč..................„
gospodarsko poslopje	.	.	„
njiva pare. štev. 1112/18,
1110/2 in 488 v skupni izmeri 24	a,	61	m2	a
Din 2-—....................„
travniki pare. štev. 486,
1111/2, 487 v skupni izmeri 69 a 20 m2 a Din
175........................„
pritikline
Skupna cenilna vrednost	on?’—
druge skupine .... Din 134.89 in znaša najmanjši ponudek narjev, t. j. cenilne vrednosti-
c) Za tretjo skupino:
Pare. št. v kat. obč. Zalogam
pare. št. 1877 vinograd v izmeri 50 a, 63 m2 a
Din 3 —......................Din
pare. št. 1878 travnik v izmeri 17 a, 62 m2 a Din
l'o0 ........................,,
pare. št. 1874/1 gozd v izmeri 86 a, 58 m2 a Din
2-____
Skupna cenilna vrednost
72.000-11.700' 17.500-
16.000-
4.922'-
12.110" 575'-
3.87140 di”
15.189"
2.643"
ZMša za tretjo skupino Din 35.148 — ^manjši ponudek pa Din 23.432-—, t. j. /j cenilne vrednosti.
*°ganfa ^etrto s*CuP*n0; v kat. obč. Za-
P^c. štev. 1666/2, 1666/1, gozd v skupni iz-■®on 73 a, 41 m2 a Din
za m2...................Din 7.341 •—
•n znaša najmanjši ponudek Din 4.894'— •J- /j cenilne vrednosti,
d)	Za peto skupino v kat. obč. Št. Jun-gert:
Pare. št. 1114/3 gozd v iz-!".eri 4 ha, 37 a, 19 m2 a in 0'20 za m2 skupaj 8.743'80, in znaša *
(najmanjši ponudek . . Din 5.829-20 ' 4 /3 cenilne vrednosti.
Za šesto skupino nVe str°i' in naprave oljarne z ozirom cenilno vrednost Din 100.000, znaša "^manjši ponudek Din 66.666'67, to je /3 cenilne vrednosti.
®) Za celotno posestvo, ki se bo draž-
bah
, .'Po izvršeni dražbi za posamezne j apine, pa bo znašal najmanjši ponu-«7* 2 ozirom na cenilno vrednost Din b.j19.009-30 — Din 746.006-20, t. j. 2/, cenilne vrednosti.
Vadij znaša:
apza prvo skupino z ozirom na cenilno bednost Din 332.969-50 — Din 83.296-95.
b) za drugo skupine z ozirom na cenilno 'r®dnost Din 134.807-— Din 13.48070;
c) za tretjo skupino z ozirom na cenilno v**9iost Din 35.148-— Din 3.514-80;
) za četrto skupino z ozirom na cenilno bednost Din 7.341-— Din 734-10;
d) za peto skupino z ozirom na cenilno vr&dnost Din 8.743-80 Din 874'38;
e) za šesto skupino z ozirom na cenilno 'rednost Din 100.000'— Din 10.000;
O za celotno posestvo pa z ozirom na bnilno vrednost Din 1,119.009'30 — u'£ 111.900-30.
! °d najmanjšim ponudkom se ne pro-
Okrajno sedišče kot zemljeknjižno so-■sče naj zaznamuje določitev dražbene-®a naroka.
Okrajno sodišče Celje, odd. III., dne 30. decembra 1931.
$
E 299/31—12.	381
Dražbeni oklic.
Dne 19. februarja 1932. dopoldne ob - ,nri bo pri podpisanem sodišču v ,bbi št. 10 dražba nepremičnin, zemlji-io** knjiga k. o. Knežja vas, vi. št. 271, ^8, 1235 in vi. štev. 259 k. o. Sela-°umberk.
Cenilna vrednost: 23.702 Din. Najmanjši ponudek: 15.801 Din.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, j® Priglasiti sodišču najpozneje pri dražjem naroku pred začetkom dražbe, !Cer bi se ne mogle več uveljavljati g‘cde nepremičnine v škodo zdražitelja, 1 i« ravnal v dobri veri.
, Ctede podrobnosti se opozarja na raibeni oklic, ki je nabit na uradni ski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Trebnjem, dne 16. januarja 1932.
E II. 2925/31—5	355
Dražbeni oklic.
Dne 19. februarja 1932 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Skoke, vi. št. 184, 192, 211.
Cenilna vrednost: 29.183-10 Din.
Vrednost pritikline: 3289'50 Din.
Najmanjši ponudek: 21.648'40 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 2. januarja 1932.
*
E 1002/31—10
356
Dražbeni oklic.
Dne 22. februarja 1932 dopoldne ob pel 9. uri b.o pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Primož II., polovica vi. št. 24.
Cenilna vrednost: 26.676 Din 25 p.
Vrednost pritikline: 4325 Din.
Najmanjši ponudek: 17.785 Din 16 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Marenbergu, dne 21. decembra 1931.
*
E 1167/31—5	357
Dražbeni oklic.
Dne 25. februarja 1932. dopoldne ob
9.	uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin:	zemljiška
knjiga Jamnica, vi. št. 11.
Cenilna vrednost: 80.784*56 Din.
Vrednost pritikline: 949 Din.
Najmanjši ponudek: 54.532 Din.
Vadij: 8.173 Din.
Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.___________________
Okrajno sodišče Prevalje, dne 12. januarja 1932.
*
E IV 2393/31—4.	386
Dražbeni oklic.
Dne 2 6. februarja ‘193 2. ob poldesetih bo pri podpisanem so-
dišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Spod. Slemen, Ys vfc štev. 16, 136.
Cenilna vrednost: 98.148-— Din.- K Vrednost pritikline: je všteta v skupni cenilni vrednosti. ■
Najmanjši ponudek: 65.432-— Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 3. januarja 1932.
*
E IV 3044/31—7
358
Dražbeni oklic.
Dne 26. februarja 1932 ob 8. uri bo pri .podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k.
o.	Studenci, vi. št. 537.
Cenilna vrednost: 76.326 Din.
Najmanjši ponudek: 37.60866 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 5. januarja 1932.
E IX 2557/31—46
Dražbeni oklic.
Dne 29. februarja 1932 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga mesto Maribor, vi. št. 13 in 324.
Cenilna vrednost: 111.011-13 Din.
Najmanjši ponudek: 55.505-57 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 31. decembra 1931.
E 278/31—9	370
Dražbeni oklic.
Dne 29. februarja 1932 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zagorica in Podgora, vi. št. 251, 267 in 274, ter vi. št. 283 vlož. kat. obč. Podgora.
Cenilna vrednost: 12.669 Din 20 p.
Najmanjši ponudek: 8447 Din.
/Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Velike Lašče, dne 14. januarja 1932.
E 867/31—7	371
Dražbeni oklic.
Dne 2. marca 1932. do<poldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kočevje, vi.- št. 417 in 418.
Cenilna vrednost: Din 16.947.
Najmanjši ponudek: Din 11.300.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču hajpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, dne 7. januarja 1932.
*
E IV 2403/31—6.	385
Dražbeni oklic.
Dne 2. marca 1932., o b p o 1-enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pesnica, vi. št. 11.
Cenilna vrednost: 24.783-20 Din.
Vrednost pritikline: je všteta v skupno cenilno vrednost.
Najmanjši ponudek: 16.522 Din 16 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale drazDe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 3. januarja 1932.
*
E 1094/31—7.	346
Dražbeni oklic.
Dne 7. marca 1932. dopoldne ob p o 1 d e s e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Črna, vi. št. 34.
Cenilna vrednost: I. skupina 63.348-40 Din, II. skupina 52.212-15 Din, III. skupina 4445'50 Din.
Vrednost pritikline: Din 1100-—.
Najmanjši ponudek: I. skupine Din 42.232-40, II. skupine Din 34.808T0, III. skupine Din 2964-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja,
ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, dne 12. januarja 1932.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme:
47. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 11. januarja 1932.
Besedilo: M. Tičar, družba z o. z.
Obratni predmet:	Trgovina s papir-
jem, galanterijo in norimberškim blagom.
Družbena pogodba z dne 2. januarja 1932. Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice: 325.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini:
25.000 Din, stvarna vloga v vrednosti
300.000 Din je donešena.
Poslovodje: Šušteršič Anton v Ljubljani, Igriška ulica št. 8.
Za namestovanje upravičen: Družba ima enega poslovodjo. Poslovodja zastopa družbo samostojno sam.
Podpis firme: Tvrdka družbe, ki je lahko tiskana, pisana od kogarkoli, ali s strojem ali s štampiljko odtisnjena, se podpisuje na ta način, da pristavi poslovodja pod besedilo tvrdke svoj lastnoročni znak. — Postavljeni prokurist za celokupno podjetje podpisuje tvrdko na isti način, samo da mora svojemu lastnoročnemu znaku pristaviti še označbo, ki označuje prokuro.
Družbena pogodba ima sledeča določila glede stvarnih volg: Od družabnika Šušteršiča Antona donešeni aport obstoji iz vseh aktiv in pasiv dosedaj obstoječe tvrdke M. Tičar, vpisane dosedaj v trg. registru pod A III. 107 z obratnim predmetom: trgovina s papirjem, galanterijskim in norimberškim blagom, v določeni skupni vrednosti 300.000 Din.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. II., one 9. januarja 1932. (Firm 24/32 — Rg C V 39/1.)
*
48. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 11. januarja 1932.
Besedilo: • Tovarna čevljev Carl Pollak, družba z o. z.
Obratni predmet: a) fabrikacija čevljev vseh vrst in prodaja teh fabrikatov pod znamko »Standard«, nakup vseh za fabrikacijo potrebnih sirovin in polfa-brikatov, nakup in prodaja fabrikatov,
b)	nakup, ali zakup nepremičnin in potrebnega inventarja.
Družbena pogodba z dne 11..decembra 1931. Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice:	240.000
dinarjev.
Na to vplačani zneski v gotovini: Din
240.000.
Poslovodje: Dr. Megler Vendelin, tovarnar v Ljubljani.
Dr. Mihelčič Ivo, industrijalec v Ljubljani.
Za namestovanje upravičen: Tvrdko zastopata kolektivno dva poslovodji, ki podpisujeta kolektivno tvrdko na ta način, da pisanemu, natisnjenemu ali s pečatom odtisnjenemu besedilu tvrdk® pristavita svoja podpisa; če se imenuj® prokurist, zastopa in podpisuje tvrdk® kolektivno z enim poslovodjem, slednje vselej s pristavkom pp.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. januarja 1932.
Firm 1052/31 — Rg C V 40/1.
❖
49. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 11. januarja 1932.
Besedilo: Združene tvomice lirneia, družba z o. z. ali: Združene tvorni firnisa, društva sa ograničenim ja®’ stvom.
Obratni predmet:	Nakup	laneneiP*
olja in firneža kakor tudi razpečavanj iz semen iztisnjenih olj, firnežev, lan®-nih in drugih tropin.
Družbena pogodba z dne 19. dece® bra 1931.	'	,
Družba je sklenjena za nedoločen ca-
Višina osnovne glavnice: 240.000 Di®
Na to vplačani zneski v gotovini: D®
240.000.
Poslovodje: 1. Medič Franjo, trgov v Ljubljani,
2. Perkovič Tuna, član ravnateljsi tvrdke »Moster«, tvornice laka i boj d. d. v Zagrebu,	.
3. Donner Julij, ravnatelj iste tvroa v Zagrebu,
4. Avsenek Ivan, trgovski družabni v Ljubljani,	^
5. Zabret Josip, posestnik v Brito® pri Kranju.	,
Družbo zastopata kolektivno ‘P0 ,., poslovodji, ki pa nista predstavit o J ene in iste družabnice ali en posloval in en prokurist, ki podpisujeta diruzM®" firmo, tako da pristavita svoja podpi pod tiskanim, pisanim ali s štampuJ odtisnjenim besedilom firme, prokur s pristavkom »pp.« (per procura).
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljublia,u’ odd. II., dne 9. januarja 1932. (Firm. 1096/31 — Rg C V 42/1.)
Vpisale so se izpreme m b e ib dodatki pri nastopnih firm3
50. Sedež: Bled.
Dan vpisa: 11. januarja 1932.
Besedilo: Albus Autodružba z o.
Bledu.	rus
Vpišeta se poslovodji družbe:	n
Zdravko, trgovec na Bledu-Zagoric3 in Vovk Anton, posestnik na Bledu
Grad 91.	^	t/ww>old.
Izbriše se poslovodja Pernuš Leop°
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubi)8®1’ odd. II., dne 9. januarja 1932-Firm. 20 - Rg C III. 218/9.)
*
51. Sedež: Celje.
Dan vpisa: 30. decembra 1931- . e.
Besedilo: Podružnica Ljubljanske ditne banke v Celju.
Z bog smrti je prenehal biti članpred-stojništva Podružnice Ljubljanske kreditne banke v Celju Alojzij Tykač. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. I., dne 30. decembra 1931. Firm. 586/31 - RgB I 20/51.
*
52. Sedež: Kranj.
Lan vpisa: 23. novembra 1931. Besedilo: Fr. Šumi & Co., lesna industrijska in trgovska družba z o. z.
Sedež družbe odslej Ljubljana.
Dež. kot trgovinsko sodišče, odd. III., v Ljubljani, dne 21. novembra 1931. (Firm. 992. — Rg C III 99/7.)
*
53. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 11. januarja 1932. Besedilo: Bergoida« & Co., družba * omejeno zavezo.
Na podlagi notarskega zapisa z dne 36- decembra 1931. redno število 220, Spremenili sta se: točka »Petič« dru-zabne /pogodbe, ki se odslej glasi: «Petič«: Družba ima enega ali več poslovodij.« in točka »Enajstič« družabne Pogodbe, ki se odslej glasi:
>Enajstič-: Zastopanje družbe po poslovodjih je samostojno, tako da zastopa •sto vsak poslovodja sam. — Tvrdka nružbe, ki je lahko od kogarkoli pisana, tiskana, ali s štampilijo odtisnjena, se Podpisuje na ta način, da postavi vsak Poslovodja pod besedilo tvrke svoj lastnoročni znak sam. — Postavljeni prokurist za vse podjetje podpisuje tvrdko isti način, vendar z značko, ki označuje prokuro.«
. Izbris© se poslovodja Bergodac Odo-Tik) ker je iz družbe izstopil in poslo-vodstvo odložil.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. il., dne 9. januarja 1932.
*
54. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 12. januar 1932.
Besedilo :Kotlarska družba z o. z. Izbriše se poslovodja Župnek Marjan. Vpišeta jse poslovodji: Božič Ivan, kotlar in klepar v Ljubljani, Sv. Petra nasi(p št. 17, in Kuk Ivan, ključavničarji preddelavec na Ježici št. 130. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. januarja 1932.
Firm. 1098 — Rg C V 20/2
*
55. Sedež: Mengeš.
Dan vpisa: 23. novembra 1931. Besedilo: Keramični in gradbeni materija! L. Battelino & Co., družba z o. *• v Mengšu.
S sklepom' občnega zbora z dne 9. no-v©mbra 1931. spremenila se je družab-110 pogodba v odstavku Šestič in Štiri-jjstič.
► ^snovna glavnica se je zvišala od °°00 Din na 10.000 Din in je v gotovini popolnoma vplačana.
Dež. kot trgovinsko sodišče, odd. III., v Ljubljani, dne 21. novembra 1931. (Firm. 1001. — Rg C IV 217/3.)
56. Sedež: Ruše.
Dan vpisa: 31. decembra 1931.
Besedilo: Ruška tovarna kemikalij in vžigalic Maks Woschnagg, komanditna družba.
Izbriše se:
1. kolektivna prokuro, podeljena Josipu Lasbacherju,
2. zaznamba nadzora, vpisana po odredbi celokupne vlade v Ljubljani z dne 30. decembra 1918-, št. 232.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 31. decembra 1931.
(Firm. 1077/31 — Rg A I 43/26)
*
57. Sedež: Št. Vid nad Ljubljano.
Dan vpisa: 4. januarja 1932.
Besedilo: Tekstilna tovarna Hribernik & Co., družba z o. z.
Na izrednem občnem zboru družbe z dne 28. novembra 1931. posvedočenem v notarskem zapisniku z istega dne, opr. štev. 18.191, se je izpremenila osnovna družbena pogodba te družbe z dne
10.	januarja 1930., oprav. štev. 15.990, v točkah »Prvič«, »Tretjič«, »Petič«, Sedmič«, »Osmič« in »Devetič«.
Firma družbe se odslej glasi:
»Tekstilna tovarna Becr, Hribernik & Comp., družba z o. z. v Št. Vidu nad Ljubljano.
Predmet podjetja je odslej: tkalnica, barvarna in apretura za volno in bom-baževino, nakup in prodaja sirovin, polizdelkov in gotovih izdelkov tekstilnega blaga.
Za nadomestovanje upravičen:	Za
poslovodje družbe se imenujejo s pravno močjo in veljavo sklepa, storjenega na občnem zboru družabnikov, sledeči družabniki:	Hribernik Mihael, Beer
Emil, Beer Oton, ing. Beer Karel in Kavčič Josip J.
Poslovodje zastopajo družbo sodno in izvensodno; tvrdka družbe se podpisuje na ta način, da se najprej natisne ali napiše ali s štampiljko pritisne besedilo tvrdke in da se besedilo tvrdke nato kolektivno podpiše po dveh osebah, ki sta upravičeni podpisovati za tvrdko.
Tvrdko zastopata in zanjo podpisujeta po dva poslovodji, toda vedno le s to omejitvijo, da poslovodji Hribernik Mihael in Kavčič Josip J. zastopata tvrdko in podpisujeta zanjo vedno le kolektivno z enim od gospodov:	Beer
Emil, Beer Oton ali ing. Beer Karel, ti trije pa obratno vedno le kolektivno z enim gori navedenih dveh družabnikov.
Tvrdko sme zastopati in jo podpisovati tudi en prokursit, vedno kolektivno z enim poslovodjem.
En prokurist se sme postaviti in njegova oseba določiti same s pismenim privoljenjem poslovodij Beera Emila, ali Beera Otona ali ing. Beera Karla, od katerih bodeta dva za družbo podpisala predlog na trgovinsko sodišče za vpis tega prokurista; za postavitev, drugega prokurista in določitev dotične osebe je potrebno da to soglasno sklene občni zbor.
Prokurist, postavljen s. privoljenjem družabnikov Beera Emila, Beera Otona ali ing. Beera Karla, sme podpisovati samo kolektivno s poslovodji gospodom Hribernikom Mihaelom ali gospodom Kavčičem Josipom J.
Yrpišejo se novi poslovodje: g. Beer Emil, tovarnar v Warnsdorfu ČSR., g. Beer Oton, tovarnar v YVarnsdorfu ČSR in ing. Beer Karl, tovarnar v Wams-derfu ČSR.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. decembra 1931. (Firm. 1057 — Rg C IV 120/3.)
$
58. Sedež: Žalec.
Dan vpisa: 30. decembra 1931. Besedilo: J. Hrašovic.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom.
Prokura se podeli Krašovicu Rrankotu. Le-ta tudi podpisuje besedilo firme s pristavkom p. p. ■
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. I., dne 30. decembra 1931. Firm. 587/31 — Rg A I 43/17.
Izbrisali sta se nastopni firmi:
59. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 11. januarja 1932. Besedila: M. Tičar.
Radi prenosa in prevzema po novo ustancvlejni družbi.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. II., dne 9. januarja 1932. (Firm. 23 — Rg. A III 107/3.)
*
60. Sedež: Ribnica.
Dan izbrisa: 9. januarja 1932. Besedilo: Divjak Josip.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagbm..
Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 9. januarja 1932.
(Firm. 392/31 — Reg. A I 38/2.)
Vpisi v zadružni register.
Vpisala se je nastopna zadruga:
61. Sedež: Ribnica na Dolenjskem,
Dan vpisa: 9. januarja 1932.
Besedilo: Lesna industrijska in vnov-čevalna zadruga v Ribnici na Dolenjskem, r. z. z o. z.
Obrat in predmet:
Zadruga ima namen pospeševati gospodarstvo in nravno povzdigo svojih članov, zato:
1. nakupuje zaloge lesa lastnih članov in posreduje predajo vseh njihovih gospodarskih pridelkov ter lesnih industrijskih izdelkov,
2. vzdržuje skupna skladišča v Ribnici, okolici in na Sušaku;
3. posreduje nabavo vseh potrebščin za obrat lesne industrije za svoje člane;
4. preskrbuje kredite in posojila zadružnikom kakor tudi lombardov na izdelano robo,
5. izvršuje vse peste, ki so v zvezi s proizvodnjo, posredovanjem in trgovino lesa članov.
Zadružna pogodba (statut) z dne 17.
decembra 1931.
Opravilni delež znaša 500 Din in se mora plačati pri vstopu.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa s trikratnim zneskom istega.
Oznanila se izvršujejo po potrebi tudi s pismenimi obvestili posameznih članov ter z oglasi na uradni deski.
Načelstvo je sestavljeno iz 7 zadružnikov. Člani načelstva so:
a) Klun Ivan, posestnik in trgovec v Ribnici, št. 49,
b) Rudež Marko, pos. in trgovec v Ribnici št. 1,
c) Oberstar Josip, pos. in trgovec v Sodražici 47,
č) Križman Franc, pos. in trgovec v Ribnici št. 67,
d) Pirc Ivan, pos. in trgovec v Sodražici 49,
e) Tschinkel Albert, pos. in trgovec v Grčaricah štev. 40.
f) Ilc Franc, pos. in trgovec v Ribnici št. 104.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Podpis firme: Besedilo firme se podpisuje skupno po dveh članih načelstva ali pc enem članu načelstva in zastopniku zadruge, pooblaščenem za sopodpis.
Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II.,
dne 9. januarja 1932.
(Firm. 1/32 — Zadr. IV. 48/1.)
Vpisale so-se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
62. Sedež: Cerklje pri Kranju.
Dan vpisa: 24. novembra 1931. Besedilo: Mlekarska zadruga Cerklje pri Kranju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Iz načelstva je izstopil Tičar Jože. Vpišeta se novo izvoljena člana načelstva: Oselj Janez, posestnik v Cerkljah in Sajovic Ciril, posestnik v Vele-sovem 46.
Dež. kot trgovinsko sodišče, odd. III.,
v Ljubljani, dne 21. novembra 1931. (Firm. 997. — Zadr. IV. 17/54.)
*
63. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 24. decembra 1931. Besedilo: Kmetijska eksportna zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru.
Izbrišeta se dosedanja člana načelstva Pihler Fran in Maroh Andrej.
Dosedanji član načelstva Kronvogel Jakob je podpredsednik.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 24. decembra 1931.
Firm. 1070/31 — Zadr. II. 20/4.
*
64. Sedež: Sv. Andraž v Slov. Goricah. Dan vpisa: 31. decembra 1931. Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica pri Sv. Andražu v Slov. goricah,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se dosedanji član načelstva Predan Zvonko, vpiše pa se novoizvoljeni član načelstva Kostanjevec Matija, posestnik na Gibini.
Okrožno sodišče v Mariboru, dne 31. decembra 1931.
(Firm. 1080/31 — Zadr. III 70/8)
*
65. Sedež: Sv. Lovrenc na Dravskem polju.
Dan vpisa: 24. decembra 1931.
Besedilo: Mlekarska zadruga Sv. Lovrenc na Dravskem polju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 22. novembra 1981. se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: 1. Zdolšek Jakob, kmet in gostilničar pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. 2- Predikaka Matevž, pos., Zg. Pleterje, 3. Špindler Franc, župnik pri Sv. Lovrencu; vsi dosedanji člani načelstva.
'Likvidacijska firma:	Mlekarska za-
druga Sv. Lovrenc na Dravskem polju, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis ifirme:	Likvidacijsko	firmo
podpisujeta skupno po dva likvidatorja.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 24. decembra 1931.
(Firm. 1067/31 — Zadr. III 63/7)
*
66. Sedež: Šmarje ta.
Dan vpisa: 9. januarja 1932.
Besedilo: »Hranilnica in posojilnica v Šmarjeti, r. z. z n. z.«
§ 24. se glasi odslej:
»Potrdila o prejemkih v imeilu zadruge morajo brez izjeme biti podpisana od dveh udov načelstva ali od enega uda načelstva in enega od načelstva za to pooblaščenega člana zadruge.«
§ 35., točka 3., se glasi: »Vlagatelj prejme o svoji vlogi hranilno knjižico, v kateri je prejem vloge potrjen s podpisom dveh udov načelstva ali enega od načelstva za to pooblaščenega člana zadruge.«________________________________
Od načelstva se je za sopodpisovanje pooblastil Perko Viktor, kaplan v Šmarjeti.
Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 9. januarja 1932.
(Firm. 390/31. — Zadr. II. 64/12.)
*
67. Sedež: Trbovlje.
Dan vpisa: 30. decembra 1931.
Besedilo: Zadružna elektrarna v Trbovljah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Istopil je iz načelstva Počivavšek Ivan, vstopil pa je dr. Jensterle Janez, zdravnik v Trbovljah.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd.' I., dne 30. decembra 1931. Firm. 535/31 — Zadr. II 130/31.
Konkurzni razglasi
S 29/31—42	348
«8	Sklep.
V konkurzni stvari Hrastnika Angelo-slava, trgovca v Ljubljani, Karlovška cesta, se dosedanji upravitelj konkurz-ne mase, g. Kavčič Franc, posestnik nj gostilničar v Ljubljani, Privoz, razreši tega pesla in postavi mesto njega za upravitelja g. Cvirn Franc, uradnik dm-štva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani, Križevniška ulica št. 7.
Dež. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. januarja 1932.
S 18/31—47."	372
69.
Določitev naroka za prisilno poravnavo.
Prezadolženec Schara Arnold, trgovec v Razvanju.
Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženec, se določa narok na dan 9. februarja 1932. ob 10. uri pri tem sodišču, soba štev. 84.
Prezadolženec mora priti k naroku osebno.
Ok rožno sodišče v Mariboru, odd. W->
dne 15. januarja 1932.
S 2/32—2.	383
70.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Mahorič Marije, trgovke in posestnice v Ptuju, registrovane pod firmo Anton Mahorič v Ptuju.
Konkurzni sodnik: dr. Poznik Ale^/ sander, starešina okrajnega sodišča v Ptuju.
Upravnik mase: dr. Senčar Matej, advokat v Ptuju.
Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču dne 23. januarja 1932. ob 9. urn Oglasitveni rok do 29. februarja 1932-pri okrajnem sodišču v Ptuju.
Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 12. marca 1932. ob 9. uri-Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IH*> dne 12. januarja 1932.
Sa 1/32—5.	*	388
71.
Sklep.
V poravnalnem postopanju, uvedenem o imovini Pavlina Franceta in -Pa'/111 Ive, trgovcev v Ljubljani, Gradišče stej vilka 1 in 3, se dosedanji poravnam upravnik g. dr. Suyer Albin, odvetnik Ljubljani, razreši tega posla ter P®?;av za (poravnalnega lupravitelja g- 'F*®Fr jančič Ludovik, tajnik društva industnj-cev in veletrgovcev v Ljubljani. Deželno sodišče v Ljubljani, odd.
dne 16. januarja 1932.
•*’	004
Sa 3/32—2.	^
72.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja imovini Verhovšek Marice, trgovke
Posestnice pri Devici Mariji v Brezju stev. 34.
Poravnalni sodnik: dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Poravnalni upravnik: Fabjan Anton, davčni upravitelj v pok. v Mariboru.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 84, dne
25.	februarja 1932. ob 10. uri.
Rok za oglasitev do 20. februarja 1932. pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 14. januarja 1932.
Sa 27/31—81	361
73.
Potrditev poravnave izven stečaja.
Poravnalna zadeva: Brumec Anton in Hana, trgovca v Celju.
Potrjuje se poravnava, ki sta jo sklenila poravnalna dolžnika s svojimi upni-pri naroku dne 11. januarja 1932. in ki določa, da je prednostne terjatve in zahtevke, ki jih poravnava ne dosega, prvenstveno plačati v celoti, ostali upniki pa prejmejo 40-odstotno kvoto, Plačljivo v 10 enakih mesečnih obrokih, Prioenši 60 dni po pravomcčnosti potrditve poravnave in pod izgubo obrokov, da k tej poravnavi pristopi kot porok in Plačnik Luhn Josip, prokurist pri tvrdki J. C. Mayer v Ljubljani, s takojšnjo izvršbo po zapadlosti obrokov.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek I., dne 13. januarja 1032.
*
Sa 10/31—17.	362
74.
Oklic.
Poravnalna stvar Grilca Jakoba, trgovca v Trebnjem.
S sklepom Sa 10/31—1 otvorjeni poravnalni postopek se v smislu § 55. zakona o prisilni poravnavi izven stečaja Proglaša dovršenim.
Okrožno sodišče Novo mesto, odd. I.,
dne 9. januarja 1932.,
Sa 34/31—29.	373
75.
Ustavitev poravnalnega postopanja.
Dolžnik: Hlustik Ludvik, klobučar v Mariboru.
Tusodna odločba opr. štev. Sa 34/31-26 0 ustavitvi poravnalnega postopanja v smislu § 56., točka 6. poravnalnega zakona je pravnomočna.
Konkurz o imovini dolžnika se ne Uvede po službeni dolžnosti (§ 57., odst.
3-	zak. o prisilni poravnavi izven kon-kurza), ker dolžnikova imovina po vsej 'Priliki ne zadošča za založbo stroškov konkurznega postopanja.
^krožno sodišče v Mariboru, odd, III.,
dne 14. januarja 1932.
Sa 5/32—2.	347
76.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Kiraly Alojzije, modistke in trgovke v Murski Soboti.
Poravnalni sodnik: dr. Šumenjak Slavko, starešina okrajnega sodišča v Murski Soboti.
Poravnalni upravnik: Pinter Nikolaj, odvetnik v Murski Soboti.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 19 dne 2 9. februarja 193 2. ob d e s e t i h.
Rok za oglasitev do 24. februarja 1932 pri okrajnem sodišču v Murski Soboti.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 12. januarja 1932.
Razglasi raznih uradov in oblastev
302—3—3
Razglas
o' drugi pismeni ponudbeni licitaciji za oddajo adaptacijskih del v hiralnici v Ptuju.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu Maribor levi breg razpisuje po naročilu kr. banske uprave v Ljubljani V. No. 2261/10 z dne 29. decembra 1931. in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910. in njegovih sprememb, odnosno popolnitev za prevzem in izvršitev spodaj navedenih adaptacijskih del v hiralnici v Ptuju
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 3. februarja 1932 ob 11. uri dopoldne v prostorih tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu Maribor levi
breg, soba št. 51/11.	_____________
Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v sobi št. 47. Ponudbe je vložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih (tudi z besedami) na celotne uradno odmerjene proračunske zneske, ki znašajo za posamezne vrste del:
1. polaganje terazo podov Din 28-750’— kavcija 3000 Din,
2. tesarska dela Din 54.726-90, kavcija 6000 Din,
3. krovska dela Din 7410-— kavcija 1000 Din,
4. kleparska dela Din 13.172"— kavcija ’	2000	Din,
5. mizarska dela (brez parketarskih del Din 52.270-— kavcija 6000 Din,
6. ključavničarska dela Din 10.000’— kavcija 1000 Din,
7. slikarska in pleskarska dela Din 75.509-10, kavcija 8000 Din,
8. steklarska dela Din 16.800-—, kavcija 2000 Din.
Lastnoročno podpisane ponudbe, opremljene s kolkom za Din 100-— in vsaka priloga s kolkom za Din 2’—. morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije v zapečatenem zavitku z zunanjo označbo »Ponudba za adaptacijska dela v hiralnici v Ptuju od ponudniku M. N,< neposredno
v roke predsednika licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se sprejmejo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so " vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejme.
Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse ^ lošne m teh .Ime pogoje tei nora položiti kavcijo, ki znaša za naše državljane 10 %, za tuje pa 20 % od skupnih ali p »sameznih proračunskih vsct ter se mora zaokrožiti navzgor r cele tisočake, kal je spredaj navedeno. Kavcija se mora položiti najkesr ' na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri hranilnici Dravske banovine v Mariboru, bodisi v gotovini, državnih vrednostnih papirjih, oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 88. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka -B pogodbe in nabave«. 0 položeni kavciji prejme ponudnik blagajniško položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčne uprave o poravnavi vseh davčnih plačil za tekoče četrtletje, odo-brenje ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo pristojne zbornice, za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti tudi pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Kraljevska banska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisana dela, ne oziraje se na višino ponudene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 dni po licitaciji.
T. No. 21/108 sreskega načelstva Maribor levi breg.
V Mariboru, dne 7. januarja 1932.
*
Stev. R U 252/13—96.	342
Razglas o razgrnitvi načrta,
o nadrobni razdelbi skupnih zemljišč posestnikov iz Brd, Vošč, Spodnje Lipnice in Radovljice.
Načrt o nadrobni razdelbi skupnih zemljišč, ležečih v katastrski občini Lancovo, vpisanih pod vi. št. 213, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. št. 2 iz 1. 1888., od dne 22. januarja 1932. do vštetega dne
4.	februarja 1932. v občinskem uradu Lancovo razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval dne 25. januarja 1932. v času od 10. do 11. ure v hiši načelnika gospodarskega odbora Janeza Ažmana, Brda 5.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j, od dne
22. januarja 1932. do dne 20. februarja 1932. ipri .podpisanem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V Ljubljani, dne 12. januarja 1932.
Komisar za agrarne operacije I.
Pokorn 1. r.
U No. 130/1.
*
Razglas.
360
Sresko sodišče v Gornjem gradu je s pravomočno razsodbo z dne 19. decembra 1931., Kps 158/31, po § 55 k z. prepovedalo Rose Leopoldu, roj. 16. novembra 1901. v Lučah, tja pristojnemu in tam na štev. 47, stanujočemu, samskemu delavcu, zahajati v krčme za dobo enega leta, pričenši od 1. I. 1932., in do 1. I. 1933.
Sresko načelstvo v Gornjem gradu, dne 9. januarja 1932.
IV. No. 1287.
382
Objava.
Orožni list št. 200, izdan dne 13. novembra 1928. pri policijski direkciji v Ljubljani na ime Kahne Stane, veljaven za nošenje enega samokresa, je izgubljen in se s tem proglaša za neveljavnega.
Uprava policije v Ljubljani, dne 14. januarja 1932.
Štev. 71/32.
*
Preklic.
374
Županstvo trga Železniki, srez Kranj, izjavlja, da ne povrne nobenih dolgov, ki bi jih napravil na račun pristojne občine Kalteneger Alojzij, roj. leta 1898, pristojen v obč. Železniki, n. pr. za potne stroške ali drugo.
Županstvo trga Železniki, dne 16. januarja 1932.
*
252—3—1
Razglas.
o prvi pismeni ponudbeni licitaciji za oddajo adaptacijskih del v bolnici za duševne bolezni v Ljubljani.
■Uprava bolnice za duševne bolezni v Ljubljani razpisuje v skrajšanem roku po naročilu kr. banske uprave v Ljubljani V. No. 4653/2 z dne 3. novembra 1991. in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910. in njegovih sprememb, odnosno popolnitev za prevzem in izvršitev spodaj navedenih adaptacijskih del v bolnici za duševne bolezni v Ljubljani.
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo
na dan 15. februarja 1932. ob 11. uri dopoldne v prostorih bolnice za duševne bolezni v Ljubljani, • Poljanski nasip štev. 52.
Proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami pri upravi imenovane bolnice. Ponudbe je vložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih (tudi ž besedami) za celotne uradno odmerjene proračunske zneske, ki znašajo za posamezne vrste del:
1. zidarska dela Din 142.501; kavcija Din 15.000,
2. kleparska dela 24.156-85; kavcija Din 3000.
'Lastnoročno podpisane ponudbe, opremljene s kolkom za Din 100 in vsaka prilega’ s kolkom za 2 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije v zapečatenem zavitku z zunanjo označbo »Ponudba za adaptacijska dela v 1 H) 1 niči za duševne bolezni v Ljubljani od ponudnika N. N.« neposredno v roke predsednika licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se sprejmejo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi 'pogoji znani in da jih brez pridržka sprejme.
Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, ki znaša za naše državljane 10 %, za tuje pa 20 % od skupnih ali posameznih proračunskih vsot ter se mora zaokrožiti navzgor za cele tisočake, kakor je spredaj navedeno. Kavcjia se mora položiti najkesneje na dan licitacije do 10. ure dopoludne pri blagajni uprave bolnice za duševne bolezni v Ljubljani bodisi v gotovini, državnih vrednostnih papirjih, oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 88. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B- pogodbe in nabave«. O položeni kavciji prejme ponudnik blagajniško položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčne uprave o poravnavi vseh davčnih plačil za tekoče četrtletje, odo-brenje ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti od-orte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti tudi pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Kraljevska banska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisana dela, ne oziraje se na vi-
šino ponudene vsote, ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 dni po licitaciji.
Štev. 1659/31 bolnice za duševne bolezni v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 16. januarja 1932.
Štev. 397/11.
376
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 27. januarja 1932. ob 11. uri dobavo:
1000 kg surove kave Santos la,
3000 kg koruze, drobne in 600 kg dodatka za kavo (cikorije) iPogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje.
Razne objave Razid društva.
377
Okrožna skupina drž. nameščencev s sedežem v Novem Mestu se je vsled sklopa izrednega občnega zbora z dne 2. novembra t. 1. razšla.
Novo Mesto, dne 20. novembra 1931-Germ M. Josip,	Weble	Andreji
predsednik.	tajnik.
*
Objava.
375
Ukradena mi je bila šoferska log1^' macija, izdana dne 3. oktobra 1931- o® sresk. načelstva v Ptuju pov. št. 9411/4-3 na ime Urban Albin.
Proglaša se za neveljavno.
Urban Albin, s. r-
$ .
363—3—1
Objava.
Izgubila se je legitimacija za 50 odst-vožnjo po železnici, izdana od direkcije Drž. železnic v Ljubljani dne 1. januarja 1932-, štev. 182-750, glaseča se na ime Čuješ Jakob, p. pregl. f. k., in se proglaša za neveljavno.
Čuješ Jakob s. r.
$
343
Objava.
Izgubil sem svoje vozno dopustilo, s<> fersko legitimacijo, ki jo je izdal sress poglavar v Celju z dne 20. julija 193U-na ime Josip Rojnik na Polzeli.
To legitimacijo proglašam za neveljavno.
Rojnik Josip s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banoviue. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani Tipka ip zalaga: Tiskarn« »Merkur« v Lljuoljanl; njen predstavnik: 0. Micbjjlek v Ljubljani-