81. številka. Liubljana, v soboto 11. aprila. XVIII. leto, 1885. OVEBSKI ihaja vaak dan »ve« *-r, izim?i nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeraan za a v a t r i j s k o-oj? er u k e duže le za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 cM., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse U-tn 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mosec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 0 kr. za fierrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., t'e se oznanilo jedVnkrat tiska, po 5 kr., će se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvolč franko vati, — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Frana Kolinana hiši, „Gledališka stolna". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. vse administrativno stvari. Gospodje volilci! Naši kandidatje za letošnje dopolnilne volitve v mestni zbor Ljubljanski so: V III. razredu, ki voli v ponedeljek 13. dan aprila: Iran Hribar, glavni zastopnik banke „Slavije" v Ljubljani; ■Pran T* rt li i k, posestnik v Trnovem in uradnik pri deželnem odboru; dr. Valentin Zamik, odvetnik v Ljubljani; Dragotill Žagar, posestnik v Krakov em in deželni blagajnik, V II. razredu, ki voli v torek 14. dan aprila: Alojzij Rayer, C. kr. računski svetnik in hišni posestnik v Ljubljani; Peter €j}l*asselli, hišni posestnik v Ljubljani; Fran Potočnik, c. kr. stavbeni svetnik v p. v Ljubljani, Toma Zupan, c. kr. profesor in vodja Alojzijevišča v Ljubljani. Narodni centralni volilni odbor. Matice Slovenske" XX. redni občni zbor. (Dalje.) Po nasvetu za Matico velezasluženega češkega rodoljuba, po čegar posredovanji je Matica lani dobila od vi8okorodnega grofa Harracha, svojega častnega člana, krasno književno zbirko 83 zvezkov v dar, po nasvetu g. Jan Lega, uradnika češkega muzeja in matičnega poverjenika za Prago je odbor sklenil ponuditi nekaterim češkim društvom zameno društvenih publikacij. Društva so ponudbo vsprejela in večinoma tudi že poslala obilo prav dragocenih knjig. Matica zamenjuje sedaj svoje knjige s 30 različnimi učnimi in literarnimi društvi, njena knjižnica je narastla v zadnjem letu za blizu 300 knjig, slik, časnikov itd. do leta 1874 se je priobčeval v Letopisih njen prirastek. Ker se je rečeno priobče-vanje že skoz deset let opuščalo in je gradivo močno narastlo, sklenil je odbor sestaviti poseben katalog matičine knjižnice, ki naj bi izšel ali v Letopisu, ali pa v posebnej knjižnici. Delo se je že pričelo in nadejati se je, da se bo prilično v redu izvršilo. Redakcija češkega „Slov. Sbornika" je prosila Matica za podrobnejše podatke društvenega gibanja v zadnjih letih, da bi jih v svojem časopisu objavila in Matico Čehom priporočala. Prošnji se je tem rajše in lože ustreglo, ker se sestavlja gradivo za pregled o drugem matičnem desetletji, ki ima iziti na čelu letošnjemu Letopisu, jednako kot pregled o prvem desetletji v Letopisu 1874. leta. Več društev, s kojimi je Matica v zvezi, obhajalo je v zadnjem času svoje spominske slavnosti. Matica jih je v prijateljskih besedah pismeno ali brzojavno pri dotičnej priliki pozdravila, ali se pa njihovega praznika osebno po deputaciji udeležila. Obhajali so: Imperatorski univerzitet v Kijevu svojo 501etnico, društvo čeških gabelbergerakih stenografov svojo 25 letnico kr. češka společnost nauk svojo 100 letnico. Velik naroden praznik je obhajal bratski hrvatski narod, ko se je otvorila lani v novembru mej ostalim Strossmajerjeva galerija slik v aka-demijskej palači; Matica, k tej slavnosti povabljena po predsedništvu jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, čutila se je tem bolj obvezano, udeležiti se slavnosti osebno po deputaciji, ker je veljala matičnemu pokrovitelju in ustanovniku, vladiki Strossmajerju, kateremu je istotako 4. februvarja 1.1. brzojavnim potem čestitala k njegovej sedemdesetletnici. Nameravana sprememba društvenih pravil in opravilnega reda, predmet razpravam v 17., 18. in 19. velikem zboru in v večin odborovih sejah seje po temeljitem pretresavanji vsled tehtnih juzrokov zavrgla. Glavni uzroki, vsled kojih se je večina odbora za to odločila so sledeči: Naglasovana analogija mej „Slovensko" in „Hrvatsko Matico" nema dejanske podlage; razmere so bistveno drugačne. Hrvatje imajo tri velika literarna društva. Na istem stališči, kot naša družba sv. Mohora, je pri Hrvatih Jeronimsko društvo. Na najvišjej stopinji stoji pri Hrvatih akademija, namenjena znanstvu, vedi in inteligenci. Na sredi mej obema je Hrvatska Matica, za kojo stoji na Hrvatskem veliko mnogobrojnejši in zelo probujeni srednji stan. Hrvatska Matica uživa nadalje zdatno vladino podporo, njo močno zalaga in podpira narodno plemstvo itd. Tem razmeram primerno osnovane so tudi pravila, in uvaže vat i bi se jih moralo, če bi se hotelo prenarejati pravila v zmislu onih Hrvatske Matice. Z izmanjsa-vanjem števila odbornikov bi se vnanji, zasluženi in odlični Slovenci po nepotrebnem žalili. Že tako pičlo število udov bi se nadalje vsled povišanja letnine zdatno zmanjšalo; v dokaz temu obile pismene izjave v tem zmislu in neredno ter ne posebno radovoljno plačevanje sedanje letnine. Mestu onih odbornikov, koji imajo po §. 12. društvenih pravil izstopiti iz odbora, ker jim je štiriletna doba potekla, voliti je letos v odbor 7, oziroma 9 članov. Imena izstopivših nahajajo se v povabilih. O računskih sklepih za 1883. in 1884. leto ter o proračunih za 1885. in 1886. leto poročal bo slavnemu zboru gospod blagajnik. Da se ustreže zahtevam zadnjega velicega zbora, pridejal se je računskemu sklepu za 1. 1884. tudi poseben račun o vseh ptujih zakladih, ki so v matičini oskrbi. Ko-nečno se je odbor oziral na zahteve družabnikov tudi v nekem drugem oziru. Izvršil je bilanco, in nasvetuje tudi poseben načrt, po kojem bi se amor-tizovala glavnici dolžna svota, prouzročena glavne zarad šolskih knjig, koje jo Matica založila, kar se jej ne more šteti nikakor v zlo. Ona se je s tem žrtvovala le v narodno korist, in novci, ki jih je v ta namen izdala, neso zgubljeni. (Dalju prlbO Mestnega odbornika Ivana Hribarja samostalni predlog, da se napravi nov tlak po nekaterih ulicah in cestah, da se obnovo* in nanovo narede nekateri hodniki in da se napravijo nekateri novi prehodi. Mesta, ki hočejo veljati za napredna, skrbeti morajo svojim prebivalcem za mnoge pogodnosti, LISTEK. Pariz v Ameriki. (Francoski spisal Kune Lefebvre. Poslovenil * * * Stat nominis umbra.) Šestnajsto poglavje. Volitev. — Sobota. Dalje.) Ljubeznivi Truth mi je naznanil mojo izvolitev; močno je obžaloval, kot je rekel, da ne more občinstvu več poročiti te vesele novice; kajti prejšnji večer je bil svoj Časopis prodal Evgeniju Rosu ter se umaknil politiki. Prav imate, rekel sem mu. Le prav dobro se odpočite; tega trebujete. Odpočivati ni američanska beseda, odgovoril mi je z milim smehljanjem. Mlad ali star, zdrav ali bolan dela Yankee do smrti: to je dolžnost možu in dolžnost kristijanu. Slušal sem svet Humbugov, znova se udal učenju in opravilu svoje mladosti. Cerkev Kongregacijonalistov v Topolski ulici mi je ponudila mesto duhovnika; vsprejel sem je. Jutri nastopim službo. Včeraj časnikar, danes duhovnik! vi ste pač vse obsegajoč veleum; vi menjavate svoje opravilo kot obleko. Kaj pa bodete črez pol leta? Kar bode Bogu ljubo, odvrnil mi je novi duhovnik. Ko bil bi tu Humbug, ki je bil po vrsti kmetovalec v zahodu, vojsčak v Mcksiki, odvetnik v Filadelfiji in časnikar v Parizu, jutri pa bode sodnik, Humbug, pravim, bi Yam odgovoril z najbolj priljubljenimi mu besedami: lionm sum, humani niliil a me alienum puto. Vi sami, doktor, ste bili oni dan učenjak, predvčeranjem ognjegasilec, včeraj kandidat, danes ste nadzornik ulic, in v ponedeljek bodete zdravnik. Zdi se mi, da vi kaj lehko menjavate svojo nalogo. In to je velika prednost naše lepe države. V starej Evropi je človek rojen ter tudi umrje v koži gle-dišnega glumača. Vse svoje dni je vojščak, sodnik, odvetnik, trgovec, fabrikant, nikdar pa človek. Ima le tesne misli in predsodke svojega rokodelstva. V nas pa je stan, naj bode ta ali oni, le vrhna obleka, katero se po potrebi obleče ali pa sleče; človek je v nas pred vsem in povsodi človek. Iz tega poganja korenina one jednakosti, ki je naša slava in naša moč. Clay je bil mlinar v Kentuckvu, Douglas in Linkoln sta bila kmetovalca v Illinoisu, general Banks delavec v predilnici; vsi so postali imenitni možje, ker so delali in trpeli. Kdor se ni skusil in boril v življenji, ne ve, koliko velja. Boj zoper obstoječe razmere odgoji voljo in srce. Plemstvo bode zmeraj le rodilo slabotno, mehkužne, bolehavc potomce; novinci bodo zmeraj kraljevali svetu. In bodočnost je naša! Truth, vi čudovito pridigujete. Kolikor dolgo govorite, čutim, da imate prav; a ko ste odšli in ko premišljujem v svojem spominu, strašijo me vaši nauki (teorije). Ko bi se udal slabosti ter bi vas dalje poslušal, izpozabil bi vse, kar so me moji učitelji naučili. Naj bode, jutri pridem vas poslušat. Priprost kristijan, ki govori k svojim bratom ter jim z navadnimi besedami sv. evangelij razklada, to bode izvirno. Sedaj si še misliti ne morem republikanskega krščanstva. Trenotek, ko me je Truth zapustil, prišli so po me, da bi me ustanovili v novi službi. Jenny, Suzana, Alfred in jaz smo stopili v kaj lep voz. Z nami je bila Marta, ki jo nedvomno hotela nad mojim ponosom čuti; Henrik prisedel je h kočijažu, Zambo pa je zadej splezal na voz. Dva močna dir-jalca, kot jih le v Ameriki vidiš, pripeljala sta nas v Montmorency, skrajno točko mojega uradnega okraja. Večkrat smo morali obstati; vsak oglednik je bil na svojem mestu ter je pričakoval novega w ; svojega načelnika. Jaz sem tem poštenim ljudem katerih meščani pred nedavnim časom še niso poznali. Poleg tega mora pa dandanes, ko vse, kar le količkaj more, vsaj po nekoliko dni na leto potuje, gledati vsako mesto tudi na to, da tujci, ki ga obiščejo, odneso iz njega dober utis. Od tega ali od nasprotnega odvisen je mnogokrat razvoj ali propad mesta: kajti kjer je osobni promet, tam je tudi trgovski in kjer je trgovski promet, tam se naseli blaginja. Pogodnosti, katere dandanes zahteva prebivalstvo vsacega le malo bolje urejenega mesta, so: očiščenje zraka z izvedbo dobre kanalizacije, dobra osvetljava, dobra pitna voda in dober tlak. /a izpeljavo vsega tega razpisujejo se izdatne občinske priklade; jemljo se posojila. Prvih se je naše mesto sicer doslej še srečno ubranilo: po svojem posojilu inore pa vsekakor že ušteto biti mej napredna mesta. Qleđati mu je sedaj samo še, da se bode smelo naprednim mestom prištevati tudi sicer. V tem oziru se je tudi res že mnogo storilo. Poleg osvetljave, katera v Ljubljani ni slabša, ko v vsakem drugem večjem mestu avstrijskem, obrnil je mestni zastop svojo pozornost tudi na vprašanje glede zdrave pitne vode in sodeč po razporedbah I dotičnega odseka, je pričakovati v ne več daljnjem j času ugodne rešitve te zadeve. j Isto tako je mestni magistrat začel marljivo j pečati se z vprašanjem glede prikladnega izprnznje- i vanja stranišč in s primerno uredbo kanalizacije. Ostaja tedaj le še tlak Ljubljanski, na kateri ttaj mi bode dovoljeno opozoriti danes slavni mestni zastop. Glede mestnega tlaka so glavne zahteve, da je urejen tako, da obvaruje mestne prebivalce nadležnega prahu v suhem letnem času in prevelikega \ blata v jeseni, spomladi in v deževnem letnem času. : Zato mora vsaj po onih mestnih ulicah, po katerih se pretaka glavni promet, čegar pogoj je po okol j nostih prah ali blato, biti tako soliden, da oboje vsaj na minimum omejuje. V Ljubljani so glavne prometne ulice: Stari trg, Mestni trg, Špitalske ulice, Slonove ulice, Gledališke ulice, Šelenburgove ulice in Dunajska cesta. Od teh imajo kamenit tlak le: Stari trg, Mestni trg in Slonove ulice; v tem, ko imajo vse ostale — da si so mnogo oživljenejše od imenovanih — le navadni cestni tlak ali makadam. Ta tlak je sicer tedaj, ko se ravno posuši in če ni na novo posut, sicer jako lep in prikladen; o suhem vremenu pa je prava muka za one, ki ob dotičnih cestah in ulicah stanujejo. Kakšen je v mokrotnem vremenu, posebno v jeseni in spomladi, je pa gotovo še vsakemu v spominu, kdor je imel preteklih štirinajst dnij hoditi po Ljubljanskih ma-kadamizovanih ulicah, koder je najživahnejši promet, bilo je mnogokrat blato, kakeršno bi bilo na čast vsakej slavonskej vasi. Jaz tedaj mislim, da je dolžnost mesta skrbeti, da se po vseh imenovanih ulicah napravi prikladen in soliden tlak, kateri bi ne imel nedostatkov sedanjega, ki bi pa ob jednem moral biti tudi trajen, zagotavljal svojo blagovoljnost, žena moja in hči ste jih pa kar obsipali z najljubeznivišim smehljanjem. Mi smo bili res rojeni za barone in kneze. Kar jedino me je v oči bodlo, bile so zavore, katere sem od daljave do daljave našel. Na tem sem izpoznal demokratsko umazanost, ki si vsako uslugo pusti plačati od onih, katerim koristi, odjenja pa za ravno toliko onim, kateri je nikdar ne rabijo. Obljubil sem Bi odpraviti to v stari Evropi nepoznano napačno rabo ter ustanoviti povsodi popolno jednakost. Tudi se ta nezadovoljnost ni ohranila nasproti krasnim šopkom cvetlic, katere so cestninarji in nadglednlki Jenny in Suzani darovali. Voz je bil jednak pletenici polni cvetlic; sredi teh smo skoro izginili. Nagovarjali so nas kot kralje. Ti dobri ljudje, ki go tovo hebrejski neso razumeli, primerjali so mojo Su zano lilijam na polji. Jenny je radosti neprestano zarudevala ter bila je podobna razcveteli cvetki Marta bila je prava potonika; mislil bi bil skoro, da se bode kri iz nje močno rudečih lic vlila. So pihala je kot ugnan vol v jarmu. O ženske, vaše pravo ime je nečimurnost! Jaz sam sem prav pri jetno stegnen ležal v kotu voza ter se temu kadilu novorojene narodove udanosti nesem dal omamiti, a y srci in vesti j dele so se mi ceste res čudovite; jezil sem se le črez ubogo mrho, ki je bila pre včerajšnem padla na tlaku, od toli uljudnih cestni kov oskrbovanem. (Dalje prib.. zato, da bi se z mnogokratnim popravljanjem ne rušil preveč promet in ne prouzročevali mestnej blagajnici preveliki stroški. V tem oziru imamo na izbero četveren tlak in sicer: iz brežinskega kamna, iz asfalta, iz klin-kerja in iz granitnih ploščic. Tlak iz brežinskega kamna ima Trst. kateremu zavoljo neznatnih stroškov pride jako jm> ceni. Kdor se je kedaj sprehajal po živahnih ulicah Tržaških, občudoval je gotovo lepi njihovi tlak. A za Ljubljano bil bi tak tlak zavoljo izdatnih dovoznih stroškov in ker potrebuje premnogokrat poprave, vender predrag. Asfaltni tlak ima to posebno prednost, da se po njem tiho vozi; vender pa veliko napako, da padajo radi na njem konji o zimskem času, ko zamrzuje, in ga je treba za to vedno z drobnim peskom posipati. Poleg vsega tega pa bi za Ljubljano zavoljo tega ne bil prikladen, ker bi poprava njegova vselej, kadar bi ga bilo potreba zavoljo ka-cega kanala, plinovoda ali zavoljo projektovanega vodovoda razkopati, preveč stala. Tak tlak je namreč dobro mogoč le tam, kjer je kanalizacijski sistem tako uravnan, da zavoljo kakoršnih koli sprememb glede odtokov, plinovodov in vodovodov j ni potreba razkopavati pokrivajoče ga površine. Klinkerski tlak bil bi sicer zavoljo svoje trajnosti priporočati, a cena njegova je loco Ljubljana zavoljo silno dragih tarif južne železnice tako visoka, da nanj ni misliti, dokler je še kak drug materijal, ki more trajati isto tako dolgo. Štirjaški meter klinkerskega tlaka za teški promet stal bi namreč z delom vred 9 gld. 50 kr. Preostaja torej le še tlak iz granitnih ploščic. S takimi ploščicami obložene so vse glavne prometne ceste in ulice Dunaja, Prage, Budapešte, Gradca in j mnogih družili avstrijskih mest. Mej vsemi drugimi j tlaki more se ta način obtlačenja mestnih ulic za-Voljo svoje trajnosti pa tudi res najbolje priporočati, j kajti tlak iz granitnih ploščic traje 20 do 30 let, kar se seveda ravna po prometu s težkimi vozovi, j kateri gredo čezenj. Pač je večkrat treba ga po-praviti, a to se zgodi le na ta način, da se granitne kostke obrnejo na neobrabljene strani, kar ne pro-uzročuje nikdar velikih stroškov. Poleg tega pa se na tem tlaku ne razvija o suhem vremenu nikdar mnogo prahu, o mokrem pa ne nareja nikdar mnogo blata. Cena mu je za štirjaški meter 7 gld. Prepričan sem tedaj, da bi za Špitalske, Gledališke in Šelenburgove ulice ter Dunajsko cesto bil j ta tlak v vsakem oziru naj prikladne j ši in bodem glede tega stavil kasneje tudi primerne predloge. Poleg doslej naštetih nedostatkov glavnih Ljubljanskih ulic in cost je pa tudi še ta, da se s hodnikov mnogih ulic ne more do nasprotno ležečih priti o mokrem vremenu suhih nog. Sem-tertje se je temu nedostatku skušalo že odpoinoči, a mnogo se vendar še ni storilo. Meni se zdi, da bi prehodi bili posebno potrebni na sledečih krajih: 1. na sv. Pet a cesti od Levčeve hiše št. 34 preko Resljeve ceste do Ma-lijeve hiše št. 3G v dolgosti 17-4 in. in širjavi 1*5 m., tedaj v štirjaškej meri.......... 2. na sv. Petra cesti od Malijeve hiše št. 36 do hiše Kosovih dedičev št. 4 na Resljevi cesti (58 X 2) . . 3. v Vodnikovih ulicah od Mahrove do Perdanove hiše (5*8 x 25) . . . 4. na Poljanskej cesti od Perdanove hiše do poslopja visocega c. kr. erarja (12*2 x 2)......2440 5. na cesarja Josipa trgu od erarnega poslopja čez vožnjo cesto do tlaka vzdolž trga (91x2).....1820 6. pred škofijo od hiše št. 15 do stolne cerkve (6x2).......12.— 7. v čevljarskih ulicah od hiše na Turjaškem trgu št. 7 do hodnika ob kavarni Eggia (3*30 X 150) . . 8. čez cesto od hiše št. 7 na Turjaškem trgu do hiše št. 1 ravno tam (3-10 x 1'50)...... . 9. na Križevniškem trgu od hiše št. 17 do tlaka ob križevniškej cerkvi (3-30 x P50) ....... 10. na Križevniškem trgu od hiše št. 17 do hiše št. 16 (3 05 x 200) . . 11. čez Salendrove ulice od hiše št. 17 do deželne hiše (550 x 2-00) . . Odnesek . . . 2610 ma 11-60 1450 4-75 465 4-95 610 11— , 13825 m2 Prenesek . ... 138 25 m« 12. čez Turjaški trg od tlaka ob de-želnej hiši do tlaka vzdolž Gospodskih ulic (1335 x 150). . . . 20'— n 13. na Turjaškem trgu čez cesto od dež. hiše do Knežjih ulic (3 80 x l 50) 5 70 „ 14. čez Vegove ulice od hiše št. 6 (Šikceve) do hiše št. 15 na Križevniškem trgu (11-70 x 200). . . 23-40 „ 15. čez Vegove ulice iz Knežjih ulic proti hiši št. 8 (9 10 X 2 00) . . 18-20 „ 16. čez Vei jove ulice od poslopja velike realke do dež. vrta (2240 x ^00) 4480 „ 17. čez Gospodske ulice od vogla deželnega vrta do Kastnerjeve hiše (8 00 x 2 00).......Iti— „ 18. čez cesto na Kongresnem trgu od Lavrenčičeve hiše št. 12 do srede Zvezde (29 00 x 1 5)..... 3350 , 19. čez cesto iz Zvezde do nunske cerkve (11 50 x 2 00)..... 23'— , 20. vzpored z nunsko cerkvijo od Zvezde do hiše št. 15 na Kongresnem trgu (4300 X 1 5)....... 64-50 , 21. čez cesto na Kongresnem trgu iz Zvezde do vogla kazine (22-70x200) 45*40 „ 22. čez Šelenburgove ulice od hiše št. 6 do Knatijevih ulic (440 x 2 00) . 8.80 „ 23. čez cesto Frana Josipa od gostilnice „pri mestu Dunaji" do hodnika ob vojaškej bolnišnici (2030 x 2 00) 4060 „ 24. čez Marije Terezije cesto od hiše št. 9 na Dunajskej cesti do stebra sv. trojice (41*50 x 200) . . 83* - , tedaj vsega vkup . . . 565*50 m* (Konec prib.) Politični razgled. HTotrauJe dežele. V Ljubljani 11. aprila. I>r£:aviii zbor se bode mej 18. do 20. t. m. slo\ osno zaključil, do tedaj bode gospodska zbornica končala svoja dela. Takoj drugi dan po slovesnem sklepu državnega zbora se bode objavil cesarski patent, ki bode zaukazal razpis novih volitev. — V moravskem veleposestvu se je neki že skoro dognal kompromis. Kakor se govori, postavili bodo za kandidate 4 liberalce, 2 konservativca in 3 privržence srednje stranke. — Kakor javljajo „Narodui Listyu sklenilo je narodnostno društvo na Dunaji postaviti kandidatom za državni zbor v okraji Mar-garethen dr. Luegerja. V tem društvu je većina udov Čehov, in tudi prebivalcev v tem okraji je jako veliko češke narodnosti. Dr. Lueger ni sovražen Cehom, zato mu bodo Čehi dali svoje glasove. Okrajni zastop v Rawi uložil je prošnjo na £ii I išli i deželni odbor, da bi se v mešovitih okra« jih vzhodne Galicije osnovale ljudske šole z rusinskim naučnim jezikom, v katerih bi bila poljščina obligaten predmet, in nadalje, da bi se ustanovile rusinske gimnazije v Brzezanyji, Kolomeji, Przeinv« slu, Stryji in Samboru. Hrvatski budgetni odsek končal je posvetovanje o državnih stroških in začel posvetovanje o pokritji teh stroškov. Pri odsekovih posvetovanjih se letos posebno Srbi potegujejo za svoja prava. Tako je Popovič interpeloval vlado, kakih načel se drži pri imenovanji učiteljev. Njemu se zdi, da se v krajih, kjer bivajo pravoslavni, nastavljajo učitelji, ki ne znajo cerkvenih pismen. Živković izjavil se je za konfesijonalne šole in proti občinskim. Rekel jo, da je on nekdaj bil za občinske šole, a sedaj se je preveril, da te šole škodujejo srbstvu, ker hočejo vse pohrvatiti, in je odločno proti njim. Vlado je zagovarjal vladni zastopnik Jurkovič, potem pa ne-odvisnjaka Smieiklas in Mazura. Odsek ©gerake zbornice poslancev, kateri je imel pretresavati predlogo reforme gospodske zbornice, vRprejel je vse spremembe, katere je sklenila gospodska zbornica. Samo toliko je odsek premeni! sklepe gospodske zbornice, da se bode v zbornico voliti smeli tudi veliki župani in titularni škofje, ne pa samo aristokratje. Ta sprememba pa nema dokaj pomena, ker bode v zbornici itak le 50 voljenih članov. V nanje države. Črnogorski metropolitski administrator Mi-trofan odpotoval je iz Cetinja v Rusijo, kjer ga bodo posvetili za črnogorskega metropolita. Več znamenj kaže, da bodo kmalu zamenili ruskega ministra notranjih zadev grola Tolstega s kom drugim. Sedaj se imenujejo njegovimi nasledniki minister domOn Ostrovski, državni sekretar Polovcev in ruski poslanik na Dunaji Lobanov. Poslednji bil je nekaj časa pristav ministra Timaševa in je tedaj znan z notranjimi zadevami. Dalje v prilogi. Priloga „Slovenskomu Narodu" ftt. 81. 11. aprila 18*5. Na Angleškem je hoj mej Rusi in Afgani napravil silno razburjenje Vsi listi jako ostro pišejo proti Rusiji, celo „Pali Mali Gazette" jim se je pridružila. Govori se že, da je to dovolj povoda da se začne vojna. Ministri imajo vedno posvetovanja Nekateri že hočejo da Anglija takoj pošje vojno brodovje skozi Bospor v Črno morje in 75.000 mož iz Indije v Herat. Časniki hvalijo Afgance, kako so se pogumno branili. Dve stotniji sta neki branili svoje postojanke do zadnjega moža. Sunki bili so neutralni, a pozneje so ropali po afganskem taboru. Kakor je tudi veliko vznemirjenje v angleških vladnih krogih, vender je še vedno nekaj upanja, da se ta svar še mirno poravna. Vsakdo tudi na Angleškem ve, da angleška vojna sila se ne more meriti z rusko, toda Angleži zidajo svoje nade na to, da bodo Rusiji hitro pošla denarna sredstva, in bi jo vojna pritirala do finančnega poloma. Zato pa angleški listi že z nekakim ponosom prete Rusiji, da jej potem nikdar Angleži ne bodo nič posodili, ko bi bila tako predrzna, da bi ž njimi začela vojno. Mi sicer s finančnimi razmerami Rusije nesmo tako dobro znani, da bi mogli o tem izreči kako odločno sodbo, a mislimo, da tako velika država, kakor je Rusija, bode že našla sredstev za vojevanje. Spominjamo se pa tudi, da so jej mnogi pred poslednjo orijentalno vojno obetali finančni polom, pa vender potem nič tacega ni bilo. 14 i tujska vlada je 4. t. m. podpisala predpogoje za mir. Tientsinska pogodba vsprejela se je za podlago mirovnej pogodbi. Sklenilo se bode začasno premirje, ko se bodo vršila daljna pogajanja. Kitajci so se zavezali do 30 t. m. izprazniti Tonking. Francozi bodo pa, ko se sklene mir, izpraznili For-mozo. — General Briere de lsle poroča iz Ha Noi, da so kitajske čete napale jedno francosko pred-stražo pri Hong-Hoi. Francozi so pa Kitajce pognali v beg, ker jim je prišla jedna topnjača na pomoč. Dopisi. Izpod Brezja 10. aprila. [Izviren dopis.] (Prva gorenjska posojilnica.) Domači denarni zavodi so trdnjave, s katerimi se najjače zavaruje narodno blagostanje. Ponosna Gorenjska — jedro domovine naše — bila je dozdaj brez takih naprav. Njeni tisočaki stakali so se v „kranjsko hranilnico", ki je, razdeljevajoč vsakoletne darove, dosledno pozabljevala na gorenjskega kmeta in na njegove potrebe. „Po drugod snujejo si društvo za društvom; pomagajmo si še mi!" tako nekako bilo je brati v pozivu, kateri so podpisali Nakelski župan g. Josip Košii*, njegov svetovalec g. Luka Jošt in g. Fran Pavlin, izprašani tehnik. Raznesel se je po treh farah glas: cvetni petek bode posvetovanje v Podbrezjah, kaže-li ustanoviti posojilnico. Sešlo se je okolu 40 mož. Zanimanje sijalo jim je z obrazov, ko jim je g. Pavlin razlagal namen posojilnih družb; predočil jim je žalostno stanje v Galiciji in na Ogerskem, kjer je židovska povodenj nevedno ljudstvo nepripravljeno našla in malone do čistega uničila. Vneta beseda našla je dober odmev. Na predlog Nakelskega učitelja g. Josipa Travna izbral se je odbor 15 mož, ki naj prirede bodoči posojilnici pravila, primerna gorenjskim razmeram. Duša vsemu gibanju — g. Pavlin napravil je v jako kratkem času načrt ter ga pretekli četrtek predložil polnoštevilno zbranim odbornikom. Ime bodo novemu zavodu: Prva gorenjska kmetska posojilnica v Nakelski županiji; sedež v Podbrezjah. Poroštvo jej bode omejeno, delnice 1. vrste po 50 gld., 2. vrste po 10 gld. Ožji odbor petih mož, na čelu jim preč. g. župnik Nakelski Anton Zarnik, bode skrbel, da čim preje izroči vladi pravila v potrjenje. Na pomoči mu bo navod, kateri je došel od slav. deželnega odbora, učeč, kako treba ustanovljati jednaka društva in pa velečestito vodstvo zveze slovenskih posoiilnic v Celji, kateremu se pošljejo pravila, da jih blagovoljno pregleda. Splošno odobravanje, s katerim obsipava kmetsko ljudstvo osnovo tukajšnje posojilnice, vzbuja nado, da bode novo denarno društvo, kadar se oživotvori, krepko raslo ter donašalo prelepi Gorenjskej obilno koristi. Domače stvari. — (P. n. gg. volilcem.) Shod volilcev I. razreda je jutri dopoludne ob 11. uri v čitalnični dvorani. — (Vladika Strossmaver — čitalnici Met ličkoj.) Slavnoj čitalnici Metličkoj, koja mi je prigodom moga imendana prijateljsku čestitku poslala, izporučujem oviem najtopliju svoju hvalu. Bog dragi još boljma sljubio braću Slovence i Hrvate, kako bi složni i jedni čuvali i branili divni svoj jezik i narodnje običaje, i kako bi što prije do svobode i sreče svoje došli. Što su drugi jur postigli, nije grešno da i mi postignemo; a dragi Bog, komu smo mnogo žrtava doprinieli, dati će nam uto ime sveti svoj blagoslov. Sa odličnim poštovanjem i bratinskom ljubavi slavnoj čitaonici odani Strossmav er, biskup. U Djakovu, dne 6. travnja na tisućgodiš-njicu smrti slavenskoga apostola Metoda 1885. — (Imenovanje.) Davkarski pristav gosp. Fran Zaje, imenovan je začasnim davkarskim nad zornikom na Kranjskem. — (Osobne vesti.) Predsednik „Slovenskega jeza", g. Jnirc/Žnidaršič, odpotoval je kot zastopnik društva na Velegrad, od tam pa v Prago. — P. Evstahij O zime k bil je predvčeranjem izvoljen provincijalovim namestnikom po smrti pro vincijala P. Bonaventure Sela. — (Slovensko gledališče.) Slavno občinstvo opozarjamo, da je jutri zadnja letošnja slovenska predstava, 30 0. predstava dramatskega društva. Že iz tega „titulusa" naj bi vsak rodoljub gledališče obiskal. — (O električni razsvetljavi) bode gosp. profesor Andrej Senekovič na občno željo še jedenkrat v fizikalni dvorani c. kr. višje realke jutri (nedeljo 12. aprila) predaval. Začetek ob 11. uri dopoludne. Ustopnina (na korist „Narodnej šoli") je z numerovanim sedežem 40 kr., brez sedeža 30 kr. Ker se predavanje pojasnuje z jako zanimivimi poskusi, naj nihče ne zamudi lepe prilike, udeležiti se popularno-znanstvenega pouka. — (Iz mestnega zbora Ljubljanskega.) Pri včerajšnji seji bilo je navzočnih 17 odbornikov. Predsedoval je župan gospod Grasselli, ki je poverjevateljema zapisnika imenoval gg. mestna od- i bornika Valentinčiča in Gebo. V imenu perso-nalnega in pravnega odseka poroča dr. Zarnik o : prošnji Marije PlavČ-eve, udove redarjeve, in pred- ' laga, da se jej prizna udovina 133 gld. na leto, ta- J koz vani pogrebni kvartal v znesku 100 gld., razen tega za sedmero otrok podpora do gotove starosti. ' Predlog se vsprejme. — Mestni odbornik g. Ivan Hribar potem utemeljuje svoj samostalni predlog, kateri priobčujemo na drugem mestu. — (Dvorni svetnik dr. Fr. vitez Mi-1 klošič) bode v tem letnem tečaji čital na Dunaj-' skem vseučilišči: „o debloslovji v slovanskih jezikih" po 2 uri na teden, „o staroslovanski paleografiji" i po 2 uri na teden in 1 uro na teden bode razlagal spomenike. To bodo najbrže zadnja predavanja, I ker slavni učenjak je navršil sedemdeseto leto, učil i še jedno leto črez in obveljati bode torej moralo j trdo določilo zakona-posebneža, ki zabranjuje učiti z vseučiliške stolice v taki starosti, naj je še tako čvrsta in deloljubiva, kakor je starost našega izrednega rojaka. — (Banka Slovenija v likvidaciji.) Od več stranij prihajajo vprašanja: Kdaj bode likvidacijski odbor banke Slovenije začel izplačevati tisti znesek, ki ga je dne 4. marca t. 1. prisodil občni zbor delničarjem? Iz zanesljivega vira smo zvedeli, da ima dotične sklepe občnega zbora po postavni naredbi potrditi še c. kr. deželna sodnija! Kadar dobi od nje dotični odlok likvidacijski odbor v roke, naznanil se bode po Časnikih čas, kdaj se more začeti izplačevanje določenih deležev; do omenjenega Časa treba je torej poterpljenja! — — (Narodno slav n ost v Prvačini) dne 6. t. m. opisuje „Soča" v zadnji številki obširno in kaj lepo. Zaradi prepičlega prostora danes obširneji posnetek ni mogoč, v prihodnji številki pa bodemo priobčili popis izredne te slavnosti. — (Z Velegrada.) Naš dopisnik z Velegrada pošilja nam kot dodatek še to-le: Na povratku z Velegrada srečavali smo po potu proti postaji Ogersko Gradišče velikonočni ponedeljek po-poludne ves čas procesijo za procesijo, namenjene na Velegrad. Baje se je tacih procesij napovedalo za ves ta teden V torek je veliko mašo služil dr. Štula, prost iz Prage. Avstrijska policija je že na prej tako preskrbela, da se slavnosti nikakor nič ne premaknejo s strogega cerkvenega stališča. To pa seveda ne bi smelo Slovanov motiti, da bi tudi v tacih okolnostih ne zadostili dolžnosti pijetete za naša slovanska apostola. — Na Velegradu je pri samostanu tudi kapelica, ki jo tradicija od pamti-veka imenuje „Cyrillko" ter jej daje naslove „pamatna", „starodavna", rstarobyla". Dokazano je, da je iz časov bv. Cirila in Metoda. Leta 18l>3. jo je dal prenoviti kardinal Olomuški FUrstenbork in je tačas jako lepa. — Vse za slavnost je priredil in urejuje poseben odbor na Velegradu z načelnikom J. Vykydalom, dekanom Velegradskim. Le-ta tudi izdaje in urejuje „Sbornik Velegradsky". Izišli so ga dosedaj štirje snopiči. Obsežniši spisi iz njega so tudi v posebnih odtisih. Največ jih je iz peresa kooperatorja Velegraskega, J. Vychodila. Poleg tega odbora pa za Velegrad še skrbijo jedna bratovščina, jedno društvo za gmotno podporo in „Jodnota" v Olomuškem semenišči za slovstvo Velegrada. — (Hrvatski listi) poročajo, da bode slavni O nd liček prihodnje dni v koncertu, kojega priredi pev. dr. „Kolo" v Zagrebu sodeloval in da namerava omenjeni umetnik še v drugih hrvatskih mestih koncertovati. I pri nas se snuje koncert čit. zbora. Bi li ne bilo možno, da i mi čujemo v Ljubljani Ondfička, kateri je gotovo vsakemu še v najboljšem spominu od vlani? — (Kranjsko obrtno društvo) ima svoj letni občni zbor v ponedeljek 13. aprila zvečer ob 8 uri v društveni sobi gostilne g. Štruklja v Kolodvorskih ulicah. Udje se vabijo k obilnej udeležbi. — (VseučilišČnikov s Kranjskega) je bilo v prošlem zimskem tečaji na Dunaji upisanih 102 in sicer mej rednimi slušatelji 7G pravnikov, 18 medicinev, 9 modroslovcev in 1 bogoslovec, mej izrednimi pa 2 medicinca in 1 farmacevt. Pravnikov ni baje bilo še nikoli tolikšno število. — (P r i Mali n e d e 1 j i b 1 i z u Ljutomera) bil je v krajni šolski svet kot načelnik skoraj jednoglasno zopet voljen g. Anton Božič posestnik v Radislavcih. Ta mož zasluži v vsacem oziru to častno mesto, ker je umen narodnjak, delaven in sposoben sam opravljati vsa dela, ki v ta krog spadajo. Nesebičen opravljal je to mesto že tri leta in pridobil tamošnji šoli po domoljubih veliko dobrot, kateri ga bodo gotovo sedaj, ko se bo otvoril tretji razred zopet podpirali, da bode nastavljene ovire lahkeje prebil. Namestnik mu je g. Jože Murkovič kmet v Drakovcih. — (Čitalnica Novomeška) priredi v soboto 11. aprila točno ob Va8 uri zvečer veselico. Program: Tombola, petje in ples. — (Nesrečen tat.) Od sv. Marjete na Pesnici ima „Slov. Gosp." naslednji dopis: Že mnogokrat in na več let v zapor kaznovani porednež Donko iz Jakobovega dola, fare sv. Marjete, hotel si je nekaj mesenine za prihodnje velikonočne praznike priskrbeti. Odpravi se tedaj v to svrho v noči od 26.—27. t. m. z nepoznanimi tovariši na pot po slanino. Pri udovi Mariji Valentan v Dragučevi pritrdi zunanja vezna vrata z močnim kolom, po lestvici pa se poda ponoćna drhal na streho, kjer je toliko raznese, da so mogli tatinski lopovi na nad-hišje. Tukaj pograbijo in si naložijo od več svinj mesa, zabele in predobrih klobas, in ko še nekaj obleke in skrinj pregledajo in premečejo, jo odrinejo po nenavadni poti domov. Pa ni sreče brez nesreče in tako je tudi tukaj bilo. Vesela ponoćna drhal s teško pa mastno butaro na hrbtu pride komaj kakih 5 minut hoda, kar poglavarju moči opešajo. Kaj ca se je zdaj zgodilo, ali zakaj je Donko obnemogel, to jo skrivnost, mi samo to znamo, da so ga diiigo jutro mrtvega na torišči našli. Imel je v obrnenej suknji po žepih polno klobas, a vse drugo je v bližini v vrečah in tunji ležalo. Nesramni pomagači so se vidne božje pravice tako prestrašili, da so vse pokradeno popustili, ter jo brez vsakega sledu popihali, a njih tovariša žalostne) osodi prepustili. Telegrami »Slovenskemu Narodu": London 10. aprila. Časopis „Daily Nevvs" piše, da so najnovejše brzojavke ii Peterburga pomirljive, vender se po sklepih kabineta oboroževanje nadaljuje. — „Times" pravijo, da, Če se razmesarjenje Kabulskih vojakov ne bode maščevalo, bode kjubu vojaškemu sijaju v Kavalpindi vsa Azija mislila, da je Rusija močneja, nego Angleška. Pete rb ur g 10. aprila. „Journpl de St. Pe-terbourg" zmatra rusko afgansko bitko za slučajno prasko, ki je bila neizogibna, ker sta bili obe stranki blizu vkupe in v negotovem, napetem položaji. Upati bi se smelo, da se pogajanja vsled tega ne bodo rušila. Omenjeni list nadalje pravi, da so angleški častniki, katerih omenja Komarov v svojem telegramu, srečno dospeli na afgansko zemljo. Pariz 10. aprila. „ Tempa" poroča, da je Italija vsled opomb nekaterih velevlastij sklenila, da ne bode nadomestovala angleških posadk v Egiptu z italijanskimi vojaki. London 10. aprila. V spodnji zbornici naznanil je Gladstone, da je po njegovej večemej izjavi prišel telegram Lumsdena, ki porota: Ko so Rusi na potu v Aktapo približali se postojankam Afganov, pomaknili so slednji svoje straže do Puli-histi na levem bregu reke Kušk, ter je polagoma toli podkrepili, da je bil naposled ves oddelek onkraj reke. Lumsden misli, da se je s tem le zavzela ugodnejša postojanka, a da se s tem ni izzivalo. Kazne vesti. * (Aleksej Farkaš), bivši preglednik pri mestnem glavarstvu ogerske prvostolnice bil je te dni, kakor se poroča 8. t. m. iz Budimpešte, zaradi izneverjenja, o katerem smo nedavno poročali, obsojen na dve in pol leta v ječo. * (Čebelarstvo v Parizu.) Že dve leti marljivim čebelam francoske prvostolnice žugajoča nevarnost je sedaj odstranjena in kočljiva zagonetka tikajoča se Čebelarstva je rešena vsled odloka državnega sveta. Pred dvema lotoma namreč prepovedal je policijski prefekt v sporazuinljeuji z ministrom notranjih zadev čebelarstvo v Parizu. Ta nenadna prepoved spravila bi bila kmalu podjetne čebelarje Pariške ob ves imetek in dohodek. Jako razburjeni in nezadovoljni posestniki marnih živalic napravili so pa priziv in se odločno pritožili proti nezakoniti prepovedi pri državnem svetu, kateri je napominani ukrep policijskega prefekta kot v zakonu neutemeljenega letos razveljavil. Da ta najnovejša določba prouzročuje sedaj mej čebelarji občno in tem veče veselje, je lahko umevno, ako pomislimo, da je čebelarstvo v Parizu jako cvetoča obrt, katera donaša posestnikom leto za letom velike dobičke. V francoski prvostolnici se vsako leto čebelarska letina vrlo dobro obnese, slabe letine meščani nikdar ne-majo. Ta izredna prikazen se bo našim slovenskim čebelarjem gotovo neverjetna in čudna zdela, a je 1 gola istina. Pariške čebele namreč ne bero strdi , toliko po strdipolnih cvetlicah in po lepoduhtečih drevesih, marveč letajo na pašo veči del v slador- j niče, sladčičarije in sploh v zavode, kjer se izdeljuje in rabi slador ali pa kjer se pečajo s strdjo. Po teh krajih kaj Litro in brez težav nabero tatice potrebnih snovij, iz katerih stvarjnjo potem doma neprecenljivo strd. Ta nenaravna paša daje tudi povod napominani prepovedi policijskega predsednika, kajti dokazalo se je jasno, da nepoštene francoske čebele raznim zavodom na leto pokradejo za več stotisoč frankov sladorja. Kdo bi si bil mislil, da bo tudi marljiva čebela, krenivši s pravega narav- ! nega pota, izumila nov način nabiranja strdi! Uvrstiti bo treba torej čebele, če tudi le giabežljivke j Pariške, mej roparske živali. * (Mrlič na odru.) Iz Antverpene se po- j roča: , Mr. Driessens, izmej najodličnejih Flamskih 1 gledišnib igralcev umrl je Veliko soboto v gledišči na odru od mrtvouda zadet. Strah in groza polastila sta se nmogobrojnega občinstva, ko je pal zastor. Pokojni umeteljnik doživel je 65. leto svoje dobe." * (Iz p ri rodo p is a.) - „Velblod more delati osem dnij, ne da bi kaj pil," rekel je mož svo-jej ženi. Ta pa mu je odgovorila: „To ni nič ta-cega. Jaz pa poznam tacega velbloda, ki osem dnij pije, ne da bi kaj delal." Mnogoletnu opazovanja. Proti slabosti želodca in pomanjkanju slasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih Be pristni Moli-ovi „Seidlitz-praški" zelo odlikujejo od druzib sredstev, s svojim prebavljenje pospe-iujocim in želodec okrcpčujočim uplivom. Cena škatcljici 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno Moli-ovo preparate z njega varstveno znamko in podpisom. 3(11 — 3) (Poslano.) Uprava po svojej izrcdncj zdravUnej moči njega mineralnih vrelcev znanega kopališča „Oleichenberg" nam objavlja, da je v tem letu poatavjla pneuniationo čumnato in veliki respiracijski aparat Razpošiljanja mineralnih voda oskrbuje direkcija mineralnih vrelcev (Brunnendirektion) v Gleichen-bergu. Tujci: 10. aprila. Pri Nlonn: Vidic z Dunaja. — Mally iz Tržiča. — Waček iz Notran'skega. — Kopp z Dunaja. Tri nalid: Manhardt z Dunaja. — Miiller iz Trsta. — Schneider z Dunaja. — lbler iz Zagreba — llotbamr iz Trsta. — Glass, Kausch z Dunaja. Meteorologično poročilo. Trzin ■ ccii«k ? IJ uhlja n I dne 11. aprila t. 1. 9 o Caa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 10. aprila 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 7j.Vi'< 1 mm. 72(W4 um. 72830 mm. 4-8° c 9-8° C 6-0° 0 si. vzh. hI. zah. si. zah. obl. ubl. jas. 3-80 m«, dežja, j jI. kr. Špeh povojen, kgr. . »I. kr Plenica, hktl. ... rt 89 - g ReS, • » • r. 20 Surovo maslo. „ —18 i Jri-uien, i. ... 04 Jajce, jedno .... —' % < >\ t'S, i* ... B 11 Mlako, liter .... -1 8 Ajda, ■ • . • i 71 Goveje meso, kgr. - 6A Proso, B S;", Telečje „ „ — 60 Koruza, ... B ;").' • S\ii»jsko „ „ — »J Krompir _ ... i? S.' Koštrunovo r „ — 3 Leta, ... 8 Orah, f Golob...... — 17' Fižol, 8 BO Si n •, IGO kilo . . 1 9«i! Maslo, kgr. . — :m Slana, „ • ■ 1 7r- Mast, _ »•> Drva trda, 4 □ inetr. 7 6 Speh friSen, ■ — 69 „ mehka, „ „ 5 20 C^najska "borza dne 11. aprila t. 1. (Iavimd telegraiićuu poročilo.) Papirna renta..........81 gld. 25 Srebrna renta......... Zlata renta .......... 5°/0 marčna renta....... . Akcije narodne banke...... Kreditne akcije........ Srebro....... .... Napol ..... . . 0 kr cekini ......... Nemške marke . . .... *•/• državne srečke iz I 18f>4 250 gld Državne srečke iz 1 1861 100 gld t°/0 avstr zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/0 ... fi papirna renta B°/i .... 5*/g štajerske zcmljifič odvoz ob lig Dunava reg srečke 5°/« ■ 1 OD gld Zemlj obč avstr 4'/«0/0 z'ati ZJist ''8ti Prior oblig Elizabetine zapad železnico Prior oblig Ferdiuandove sev želoznice Kreditne srečke.....100 gld Rudolfovc srečke.....10 „ Akcije anglo-avstr banke . 120 „ Trammway-društ. velj 170 gld a v. . . 81 gld. 25 kr. 81 n 6> 106 n 2 > p 9« n 7f> B 848 „ — n 284 rt 60 n 125 n 40 n 0 n ti S9 rt n 5 n 84 n 61 d 25 n 127 n 75 171 n ro _ 10f) n 85 95 60 90 45 104 — 114 _ 75 n 123 ji 60 n 113 n 70 106 — 177 n 75 n 19 100 214 Zahvala Za tolažljive izraze najtoplejšega sočutja o bridki in nenadomestljivi izgubi nase neizmerno Rublje ue LINE izrekam v imenu svoje rodbine vsem prijateljem in znancem in vsem p. n. pogrebcem najsrčnejšo zahvalo. (206) Vladni svetovalec dr. Valenta. Srednja temperatura 6*5», sa 2*5° pod normaloiu. MIHA KRaMARŠIČ, Florijanske ulice hiš. štev. 22 v Ljubljani, sc priporoča za slikanje sob, tabel in podob za cerkvena bandera po najnižjih oenah Pripravljene ima najnovejše in najaknsnejše nzorce. (192 — 2; Služba občinskega tajnika v S t tir«* ni trgu poleg ff.oKu z letno plačo 400 gld. in z manjšimi postranskimi dohodki, odda se 1. velikega travna. Prošnje vsprejema do - i - malega travnu podpisano županstvo. Prednost imajo slovonskepti in n*0 in 30 kr. Pri gospodn le kurji Nvouuril, pri /Jatem orlu, aa Preiilruoweoi trgu. (716- iM) Hiša št. 2 v Medvodah, tik glavne ceate in kolodvora, obstoječa iz 8 sob, popol ucm mestno urejenih, z vrtom, posebno za letno stanovanje ugodna, (204 1) se takoj da v najem. Natančneje se izve pri upravništvu „Slov. Naroda". ".'TA— ziožii F. s. Tiar. ltavuokar jo izšla tirnica knjiga teh glasbo-tvorov m sllku aklMdateI|«TO. Zadržaj knjige je jako obilen In tako različen, da zamore zanimati vnaccga, kd*>r se z glasbo bavi ali tudi samo poje. Cena knjigi je 1 «I«I. 60 Ur., zares Izredno nlzUn. (149_2) Knjiga se dobiva lzkljueivo pri aamein Hklađatelji in naj se naročnina pošilja pod adreso: S, "Villtisir v Sisl^-o.. Zrt^rtr----rMJ^ - Holandska živina. Ker se je nekaj njiv dalo v najem, se na posestvu Turn-Podpeč (Thui n-Gallenstein) v ponedeljek dne 4. maja t. I. dopoludne ob 10. uri po prosto volj no j dražbi proda več živine, in sicer: (202_1) K* krav, 17 mlaj šili govcil in j«'»-kiiiN za hluče ud gld. 3 navzgor do gld. 6, gld. 7 in više meter. Velika zaloga vsakovrstnega mu k na za rivllne in voiafike obleke, livreje, cerkve, biljarde in vozove- SiiUi.a za polarne atrt»ž«>, veteraiiMka. lu Ntrelakta «lrustva in dej po sistemi prof. Ciuslavu Jagra v SiuH«»n tu bogata isbftr. PrlHtnl angleak i potni plaldi, 3 metre 50 om. dolgi in 1 meter GO cm. široki, po gld. 3, 4.7f>, 5.25 do gld. 16. Uzorce zastonj in franko. Blago razpošilja samo proti poštnemu povzetju ali gotovemu predplačilu. — Pošiljutve, katerih vrednost znaša gld. 10, pošiljajo se franko. Gospodje krojaški in<»Jztri dobč na zahto-vanjc rzgleilue knjizlee z mnogoštevilnimi uzorci Iranko. (107—7) 11]^, L^-t^J kongresni trg, na voglu gledališčne ulice. priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst modernih klobukov in kap;~9lE nrejema tudi kožuhovino in zimsko obleko erez poletje v shranjevanje. (112—1») Priporočilo. Za prihajajočo pomladansko sezono priporoča podpisana tvrdka svojo bogato in raznovrstno zalogo francoskega in angleSkega blaga naj-nove.jSe mode, izdeluje obleko po najraodnejSom in najrazličnejšem kroji ter jako solidno in po zmerni, ceni. S upoštevanjem (148—9) F. Casermann. Eau des C:rcassiennes du Dr. Thomton. Najuspešnejše i najboljše sredstvo z» o lepšanje kože, kakor tudi proti rudečim rokam; vse nečistosti kože, kakor pege, pike, ogerce itd. v kratkem času odpravi. (719—6) ena lončka 2 gltl- SO kr. Zaloga v Izubijani pri Edvardu Mabr-u, Jc-s parfumerji. Razprodaja vina. Vlastelinstvo razprodava iz I nova počenši od 20. aprila in sledeče dni j 500 hektolitrov dobrega, starega, rumenega kateri je (201—1 | v pivnici hiše kneza Turn-Taxis-a Zagrebu, Ilica h. št. 107, na oglu Kolodvorske ceste. S Semena. ^3 Velikansko peso, nemško in domačo deteljo, vsake vrste trave, Kašeijski kaps, Ribniški krompir in fižol i. t. d. priporoča po najnižji renl 1156—4) IVAN PERDAN v LJUBLJANI. V AMERIKO pride najceneje, kdor se obrne na ARN0LDA REIFA, DUNAJ, I., PESTAL0ZZ1GASSE 1, najstarejša tvrdka ta vrate. (623—28) Natančneje izpovedbe in prospekti zastonj. IVO avstr. tovarniško društvo za izdelovanje durij, okon in tal, Dunaj, IV., Heumuhlgasse 13, ustanovljeno 1.1817. l»o«l vodstvom If. NAKHGKT-a, priporoča bogato z Jogo narejenih durij in oken z oboji vred, mehkih ladjinih tal in hrastovih ameriških friznih in parketnih tal. Ta tovarna je v stanu vsled svoje velike zaloge suhega lesa in že narejenega bltiga v kratkem času preskrbeti tega blaga, kolikor se naj ga tudi potrebuje. Vsprejema izdelovanje velikih hišnih vrat, oprave za vojašnice, bolnišnice, šole, pisarne itd. itd., poleg tega vsakerfna lesena dela, (162—2) katera se izlelujejo s stroji po predloženih načrtih ali modulih, izvzemši sobnega pohišja. oooooooooooo Zaloga laka na veliko vseh mogočih vrst in za vsako porabo. Tovarna vsakovrstnih oljnatih barv, lakovih barv za tla, deset raznih sort za pleskarje v vseh barvah. Razne indigrencije in vo kove i/.delke za tla mazati. Barve za akademične slikarje. Velika izber čopicev. Suhe barve in sploh vse materijalno blago za ličilce, potem za kolarje, barvarje, zidarje, mizarje, sobne slikarje, li-marje, izdelovalce pohištva, stru-garje, barvarje in za domačo porabo, barve za črnila, hektografe, štampilije, pošto, pirhe in opravo. Velika izber analin-loaiv- Mnoge specijalitete, spadajoče v okvir navedenih otrtov. Patrone za slikarje sob. Zlata in bronca i. t. d. i. t. d. Trgovina s semenom GJURE POPPOVIC A v Zagrebu ne izdaje za leto 1885 novega cenika, nego oslanjajoč se na dober glas, prosi slavno občinstvo, da ga počasti s polnim zaupanjem, kajti hoče tržiti kakor do sedaj z dobrim, svežim semenom, ker se ne boji nikake konkurencije, pa zato bode preskrboval kupovateljem dobro blago po nizkej ceni. Priporočam razun sočivnega in cvetličnega semena še peske sadnih dreves in mlada sadna drevesca, posebno vsakovrstna detelj ina semena, katera so vsa jako čista in zanesljivo kalj iva; posebno imam veliko zalogo štajerske detelje in lucerne z visokih krajev. Isto tako sem v stanu kupcem na debelo preskrbeti po ceni zanesljivo kaljive trave po nizkej ceni in to iz prve roke, kakor tudi imam kravje rćpe na debelo in sicer najboljše vrste. (106—4) 000300000000 Velika izber krtač in čopičev (Pinsel) za vse obrte in tovarne, umetnike, domačo in pisarniško porabo. Velika izber vsakovrstnih glavnikov iz želvine lupine, slonove kosti, bivolskega roga, belega, rumenega in črnega roga, kavčevine in pušpanovega lesa. Gospodarjem priporočam: (lotosa petroleja, za mašine in kolomaza. Čistilo za vino. prav izvrstne. Špecerijsko blago. Izvrstne kave. Domačo mast S i. t. d. i. t. d. > I oooooooooooo i Semena velikanske pese, detelje, raznih trav in sočivja prodaja sveža (109—6) Peter Lassnik v EJultlJaiil. t sobni slikar, Florijanske ulice se priporoča si. občinstvu IV* za slikanje sob v LJubljani in po deželi po nizkih cenah Pripravljene ima popolnem nove uzorce. Prodaja vina. 250 hektolitrov (199-2) belega in črnega vina izvrstne kakovosti, z leta IS83 proda »e pod najugodnejšimi in najboljšimi pogoji na škofijskem posestvu Tkalec pri Ki-ldšovnel (nai Hrviislcom, Kroux). sled povpraševanja naznanim, da mi ..m de nekaj broširanih letnikov 1M8S in 18H4 „Obrtnik*" na razpolaganje. — Jednako tudi „Poručilo o III. obrtnem uhodo na DrnisJI". Letniki stanejo po 80 kr. Poročilo pa po 15 kr. za izvod. (205—1) M. Kune v Ljubljani 4» C. *W kr. Kopališče SiEICHEKBERG mi SliiiersUem. (200—1) Jedno vozno uro od postaje Feldbach ogr.-zap. žel. Začetek sesije 1. maja. Alkaliono-murijatične in žele/ne kisi ine. inhalacije Htnrečevja in razpršene vrelčeve slanice, (tudi kabine za posamičnike), pnevmatična izba s prostorom za devet osob, veliki respiracijski aparat, sumeča ogljeno-kisla k i« lišča, jeklene, studenčne in kopeli smrekovih bocek, mrzla kopanja in hydro-patična zdravila, kozje mleko, gorko kravje mleku v posebno zato zgradienej zdravilni« z mlekom. Podnebje: stanovitno in zmerno vlažno toplo. Vi-soeinamili morjem: 300metrov. Stanovanja, mineralno vode in vozovi naročajo se pri vodstvu OleicheDberskih kopeli. Učenca, starega 13—16 let, zmožnega slovenskega in nemškega je-trika, veprejm« «hU«>J v prodajalnico (172—4> _I. jjj ii. Jolovsck n» »nntfct. Za prodajo kolekov in tobaka na drobno,, oziroma tudi za preskrbovale zaloge tobaka na debelo, (203—i) išče se zanesljiv mož, ki je zmožen položiti varilno, ali iskonika dvojic« brei otrok, z jako ugodnimi pogoji. Biti mora zmožen slovenskega in nemikega jezika, vesc v branji in računstvu. Naslov pove upravnistvo „Slovenskega Naroda". Vino! Vino! Vino! W*W domačega pridelka, Bizeljsko in Zagorsko rudeče, belo in rumeno, si aro in novo. hektoliter po 10 do 16 gld, pošilja franko od postaje Breive (liano) Janko Broz stareji, { posestnik vinogradov v Zagorji in Bizelji, pošta i Klanjec na Hrvatskem. (198—2) Zahvala in priporočila, , Udano podpisani se zahvaljuje svojim kupovalcem za do sedaj Bkazano zaupanje in priporoča za to sezono svojo bogato zalogo solnčnikov za gospe in gospode v iznenadno lepej in velikej izberi, priprosto in najelegantnejfie upravljenih po najnižjih cenah; potem dežnike v jako bogatej izberi, vsake v«d'kosti, barve in snovi, kakor: bombaž, alpaooa, oloth, botany, pol »vila, svila, double-faoo »vila itd., ravno tako na navadnih, kakor n.. patentovanlb avtomatnih stojalih, ki so se tako hitro pr ljubili, z modmun pal osiui po najnižjih cenah. Specl;alitete dežnikev : patentovanl samootvornl, pa-tantovanl samo zaporni, v kovčegn »hranljivi, dežniki s palioo od titanlja ali pa z slatim stojalom so v .dno v zal gi. Dežniki se kaj naglo in ceno na novo prevlačijo ali popravljajo, ter naročila z dežele izvršujejo se točno po volji naročnika s pu&tiiim povzetjem. flssF- Preknpcem posije se na zahtevanje obširne cenilnike. "W X*. MIKUSOH, H11>t-i U;1111 uporablja z gotovim vspehom pri tisočih. 1 lonček za dolgo časa samo BO kr. Francosko žganje imiuol-iše. v*»**t. u?d«tyn priljubljeni lek; mala steklenica 20 kr.; velika z obširnim navodom za uporabo. v ška-rozino vo- steklenica 40 kr PoVivfcl nrflSpU' -7J1 <1 .me finoj Se vrste, bel in rožaBt, I