PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE **** M. Utt. «t «to —if »» AM * oni * M.p «Mi a. itn. Chicago, 111., torek, 22. maja (May 22), 1934. Komentarji Hitlerjevo koketira-|P7Ti JuiooUvijo? ^e^prihajajovAme- ^ila o vedno bolj prij»-rtpoloienjumedJu. in hitlerjevsko Nem- ^ nekaj tedni je glavar ¡Terjevh napadalnih čet, lik Roehm, z «n»po svojih L obiskal Jugoslavijo in u telo prijateljsko »prejet. ¿»poročali o nekem novem Lm paktu, ki jebilskle-|Bed Nemčijo in Jugoela- I ^dnji teden je pa prišla da je general Goering, fa- ini premier Prusije in des-rúi Hitlerja, obiskal Bel-L Vest se glasi, da je Goe-»v obisk povzročil senzaci-a Dunaju in v drugih glav-nestih Evrope. ov veter, ki je zatoril v od-jih med Nemčijo in Jugo-jo, je razviden tudi iz sta-ajskega tiska. Ljubljanski uiki, ki so še pred nekaj me-imeli stalne rubrike o na-;em terorju v Nemčiji, so ehali pisati neprijazno o srju. Vsa poročila o hitler-tíh barbarstvih so izginila irokrajskih listov. Cenzura [osla vi j i je zelo ostra v tem i in ne dovoljuje niti izra-faiističen" za Hitlerjev re-Razume se lahko, da je to 0 na ukaz iz Belgrada. g vse to pomeni ? »no je, da Hitlerjevi visoki 1 ne hodijo na "lustreise" v slavijo, niti ne hodijo v. rad na uro gledat. Vse to tnje ima preračunan na- Tega skemanja ne bomo snili niti s tem, če rečemo, rliha vkup étriha", ako sta 'e diktaturi zaljubili. V soji Italiji je tudi diktatura, grda diktatura, ki pa prav * ljubi belgradske diktatu-liktatura je tudi na Ogr-lin v Avstriji, ampak solisti med temi diktatorji sa-iradi diktature ne opazimo. neriáki poročevalci, ki jav- 0 nacij.skih obiskih Jugo-jn v starih ornado poiakali zaprašeno sla-^ w«oki nemški kulturi" *v*jnih ¿asov. Vse to je b<> kazalo ih neslo. ™ ^ring ne obiskuje *** kratek čas... £* P» nanja, da se bodo Z ? namazali, pa naj se k^»rkoli za zavezni-napihuje kakor m o»* fašistični spa- 1 »n Italija, sta le dva ^Plrnj?1 ki „ l;J «Vlej počila in o-' "'alo smrdljivega fc I Ud 1 torti ti»,, i* mu & JM 1 na l 1 t*kma, ki je v Evropi, je zsd-^'zi bankrotira-*"golcev — toda ki jih uniči frali bodo svo- ljudstva, ^Jivostl, naj foe Mailing etTpeelal rate of postage próvida* for la ooeüoa llOt, As* of Ort. », 1MT, oothortsoš 0« Jasa 10. isia. Subscription $0.00 Yearly «d ntiki ta oyravalákl proetoH: MtT a. Lawndale Aeo» Offloo of Publicetlon: •MT^Soutb Lswndeje Avo. ÄTEV.—NUMBER 1(K) S KONVENCIJE ZNI2ENE KM JASKE MUE Filadelfijska delegacija urgirala reformiranje delavske federa cije In ustanovitev delavske stranke. "New deal" na reŠetu Rochester, N. Y. — (FP) — Vprašanje Industrijskega uni onizma, skrajšanje delovnika na 30 ur v tednu, "new deal" za in proti ter ustanovitev delavske stranke so bili predmet večje debate na konvenciji Amalgamated Clothing Workers unije. Vprašanje- industrijskega u-nionizma in delavske stranke je sprožila delegacija iz Phiiadel-phije. Delegatje so izvajali, da je poklicni (craft) unionizem zastarel in da se mora Ameriška delavska federacija izreči za industrijsko formo unij, kar naj zagovarja delegacija te krojaške unije na prihodnji konvenciji federacije. Filadelfijska delegacija je tudi urgirala unijo, naj gre na delo za ustanovitev delavske stranke. Med prominentnimi govorniki na konvenciji je bila delavska tajnica Frances Perkins, ki je izrazila upanje, da bo kongres še v tem zasedanju sprejel zakonodajo za brezposelnostno zavarovanje kakor ga določa Wagner-Lewisov osnutek. Vesti iz WaShingtona pa pravijo, da bo načrt zaspal v odseku. Perkinsova je s številkami dokazovala izboljšanje položaja v krojaških in drugih oblačilnih industrijah, kjer so delavci bolje organizirani. Navajala je skrajšanje delovnika in svitanje zaslužka. Kljub temu so pa delegatje pripovedovali o veliki bedi med krojaškimi delavci, o glodanju pravilnikov, veliki brezposelnosti in naraščajočem priganja-štvu. "New deal" je imel navdušene zagovornike in še bolj ognjevite kritike. Konvencija je sprejela resolucijo za skrajšanje tednika na 30 ur brez opozicije kakor tudi, da pridejo tovarne za bombažno obleko (srajce itd.) pod pravilnik industrije za moške obleke. Delavska tajnica obljubila preiskavo Washington. — Delavska tajnica Frances Perkins je obljubila newyorški delegaciji levičarske Needle Trades Workers Industrial unije preiskavo pre-tepaške politike krojaških podjetnikov, ki ae zatekajo h gan-getem za krotenje delavcev in razbijanje unij. Pomaga jim tudi policija. Za razvoj gangeštvs posebno v krojaških unijah v New Yor-ku so veliko odgovorni tudi komunisti (stalinovci). Ko so pred več leti dobili kontrolo nad International Indies Garment Workers unijo (zdaj je nimajo več), so ae tudi sami zatekli h gangežem za pomoč. Nasilno taktiko rabijo tudi proti socisli-stom in unionistom. Zdsj so začeli pa .cviliti, ko jih je dosegel bumerang. Delavski poslanec zahteva preiskavo Washington.—Fsrmarsko-de-lavski poslanec Ernest Lundeen iz Minnfesote je v nižji zbornici kongresa predložil resolucijo zs preisksvo o terorizmu in ubijs-nju stavkarjev v Alabami in drugje. Preisksvo bi vodil od-aek za delo. Reaolucija nsvsjs nasilnosti proti stavksrjem v raznih krajih in omenja umor treh rudarjev v Alabami. IjVe/iAa kriza v Min* neapolisu Stavkujoči vozniki se nočejo podati in besni spopadi aa ulicah se nadaljujejo. — Stavka pristaniških delavcev na sapadu še traja Minneapolis. — Stavka 5000 voznikov tovornih avtotrukov, katerim se je pridružilo več sto takaijskih šoferjev, se nadaljuje že peti dan z vso f urijo pouličnih bojev med piketi, stavkokazi in policijo. V nedeljo je bila piket-na armada pojačena z 800 člani sveta brezposelnih in Mednarodne delavske brambe (komuni» sti). Vsa pogajanja med stav» kar j i in družbami ter posredovalnimi organi governerjat.titt federalnega delavskega odbora so zaenkrat pretrgana. San Francisco, Calif. — Stavka pristaniščnih delavcev na o-bali Pacifika se nadaljuje z nespremenjenim položajem. Silen Mkaiki požar Štiri jaška milja pogorišča nali-kuje bojišču Chicago. — Cez 150,000 oseb je v nedeljo obiskalo veliko po-zorišče v klavniškem distriktu, kjer je v soboto popoldne požar uničil štirijaško miljo poslopij in naredil brez malega 10 milijonov dolarjev škode. V štirih urah j[e ogenj požrl čez 500 poslopij, med temi 12-nadstropni nebotičnik Exchange Building in Mednarodni amflteater ob Halsted ulici; večina uničenih poslopij so bila delavska stanovanja v okolici klavnic. Cez 1000 oseb je bilo ranjenih, oziroma opečenih in med temi je bilo okrog 80 gasilcev, toda mrtev ni nihče. Vest da je neki gasilec zgorel, je bila pomotu. Bil je največji požar v zgodovini Chicaga od leta 1871, ko je pogorelo vse mesto, takrat meječe na downtown, im čez 300 oseb je našlo smrt v plamenih. Vzrok požara še nI dognan. Domneva se, da je nekdo zagnal gorečo vžigalico v kup slame v klavnicah in tedaj se je začelo. Na pogorišču je zdaj silna aktivnost. Velike armade delavcev odstranjujejo ruševine, druge skupine pa dovažajo gradbeni materija! za takojšnjo rekonstrukcijo uničenih poslopij. Brezposelnim delavcem je ta katastrofa prinesla srečo! Pogorišče je podobno — bojišču na zapadni fronti. DvomJsI oovjotokih orad-■Ikov »bloitiHikorapclje Mnogo manjših obtožencev pride pred sovjetako sodišče v Ukrajini --n'l Moskva, 21. maja. — Dvanajst visokih sovjetskih uradnikov in večje število manjših obtožencev se bo v kratkem zagovarjalo pred aodiščem v Kijevu zaradi korupcije. Med obtoženimi sta direktor in poddirektor mestnega so-vjeta v Kijevu, poslovodja in njegov asistent v oblačilni tovarni, komercialni direktor čevljarske tovarne, železniški inšpektor jn poslovodjs diotriktnega kontrolnega biroja. Obtožnica jim očita korupcijo z goljufijami in prejemanjem podkupnine. Kolikor je znano, so obtoženci prodsjsll blago neuprs-vičenim orgsnizacijsm proti podkupnini. To so počenjsli že dolgo čsss In s tem — kskor pravi obtožnica — oo precej ovirali izvs-jsnje petletke. fttlrje Brezposelni oboo je« i na pogojno kaze« Witchita, Kans. — Osem socialistov, ki oo bili po isdnjih komunisti obglavljeni v izgredih med brezpoaelnimi ir. Nemčiji ¡policijo aretirani na obtoži*. Hamburg.' 21 maja. - ^^je1 krirmnalega sindi^s komuniati, obtoženi uboj. nacij- bila U okega "šturmarja", oo bili ob-j nje*, " bil, ^^ ^^ giavljeni v Hamburgu zadnjo Dobili so pogoj*« kairn radi I* aoboto. Deaet drugih komunistov) fF|Ktov^ K-Hfne postaje so zo jt bilo obsojenih v dolg zapor, pet odprte. IZ STAVKE PRI STANISČNIH DELAVCEV Vroči boji nt zapadni obali. De-Uvel zagrozili s generalno stavko proti milici. Stavkarji uničili akebsko taborišče San Francisco. — (FP) — Stavka pristaniščnih delavcev, kateri so se pridružili tudi mornarji na več ladjah, je do tega poročila zahtevala življenje enega mladega delavca v San Pe-dru, drugi pa leži smrtno ranjen v bolnišnici. Ubiti delavec je Ka?hard Parker, star 20 let, John Knudsen pa ima dve krogli v želodcu in najbrž ne bo o-kreval. Parker je bil ubit isti dan, ko je pristopil v unijo. Do največjih nemirov v tej splošni stavki pomolskih delavcev na zapadni obali je prišlo v San Pedru, kjer militantni delavski boji niso nepoznani. Ko so družbe postavile na pomolih taborišče za akebe, je šlo v akcijo 450 stavkarjev, ki so kljub močni policijski posadki demo-lirali in zažgali to skebsko gnezdo. Boj med njimi, skebi in policijo je trajal 55 minut. Stavkarji so bili oboroženi le s kre-pelci in kamenjem. Branili so se leonidsko in se umaknili le pred ploho plinskih bomb. Prišel pa jim je na pomoč veter, ki je plin zagnal nazaj v policijo, nskar se je bojna sreča zaobrnila. Pričela se je umikati policija. Poleg omenovanih dveh žrtev, je bilo ranjenih večje število stavkarjev — osem Je bilo zadetih od krogel pri navalu na skebsko taborišče. Tudi skebi in policija nisa izšli iz boja brez ranjencev. V bolnišnico je bilo poslanih 21 skebov in večje število policajev. Se celo notorič-ni antidelavski policijski kapitan Hyne* jim je prišel v pesti. Naslednji dan so dezertirali vsi skebi. V San Franciacu in nekaterih drugih pristaniščih so odšli na stavko tudi mornarji. Njih stavka je deloma simpatična in deloma za izboljšanje položaja. V Oaklandu so tudi vozniki takoj po izbruhu stavke stopili na stran stavkarjev in delodajalcem povedali, da ne bodo vozili po skebih naloženega blaga. Temu vzgledu so sledili vozniki tudi v nekaterih drugih mestih. Parobrodne družbe In krajevne oblasti okušajo dobiti na pomoč državno milico. Da še ni bila poslana, je vzrok to, ker so delavci v drugih poklicih zagrozili z generalno protestno stavko. Pristaniščni delavci zahtevajo dolar plače na uro, $1.50 za čez-urno delo in skrajšanje delovni-ka na 30 ur v tednu. Velik protivojni pohod v New Yorku New York. — Zadnjo soboto so razne organizacije, kl delujejo zs mir, priredile v tom mestu velik pohod, katerega se je udeležilo 10,000 os<4>. Zaključil se je s shodom v Madison Square Gardenu, kjer je znani Liberalni pridigar John J. H dimes urglrsl nsvzoče, naj v prihodnji vojni odrečejo lojalnost vladi in gredo raje v Ječo ko v armado. Demonstracije oo bile impreaivne. - I .a FolleKo ustanovil laetno nt rank o Fond Du I-ac, Wis. — Nota politična stranka z imenom pro- Amerika na pragu novega industrijskega poloma Bolgarska «Matara na-kloajana Jugoslaviji Novi vladarji so proti macedón* skemu gibanju in Mussolinlje-vi politiki na Balkanu Sofija. 21. maja. — Nekrvavi fašistični puč, ki je strmoglavil demokratični sistem bolgarske vlade in postavil pristaše starega Cankova — bolgarske nacionaliste — na krmilo v tesni zvezi z armado, pomeni preobrat v balkanski politiki. Novi režim je sovražen gibanju macedonakih komitašev in favorizira spravo z Jugoslavijo. Vse kaže, da bosta diktaturi v Sofiji In Belgra-du dobro izhajali. |Eden prvih oficielnlh činov diktatorja Georgejeva je bil, da je odpoklical bolgarskega poslanika, generala Ivana Volkova, v Rimu. Volkov je podpiral mace-donako gibanje in bil je zelo naklonjen Mossoliniju. To znači, da bolgarski fašisti ločijo Bolgarijo od italijanske fašistične politike. Iz Macedonlje prihajajo burni glasovi o protestnih shodih In protipuču. Georgijev Je leta 1026 pomagal Cankovu streti kmetsko stranko in vlado Stambullskija, ki je bil umorjen. Vse stare province in ostali politični predeli bodo zabrisani in država bo razdeljena v sedem upravnih sekcij. Nova zbornica bo znižana na sto mož, od katerih bosta dve tretjini imenovani od diktatorja. Vse stsre občinske uprave bodo razpuščene In novi lokalni oblastniki imenovani od centralne vlade. Kako "Bog roiajo" tool alno vproianjt na Omaja DolIfuMM odpravil dsvks bogatinov in zvišal stanarino dslsv-akim družinam Dunaj, 21. maja. — Dollfuss — ki nadomestuje Bogu v vlsdl "krščanske" Avstrije!—Je končno začel reševati socialno vprašanje na Dunaju. Rešuje ga na ta način, da Je prejšnji program socialistične uprave obrnil narobe. Dollfussov župan Schmltz Je te dni odpravil vse davke na luksus, ki so jih uvedli socialisti in ki so prinašali letno 40 milijonov šilingov Ihuiaju. H temi dohodki je socialistična uprava zgradila stanovanjske hiše za de. lavske družine. K čim bo pa Schmltz nadomestil izgubljene dohodku, ko bodo zdaj bogatini prosti vseh davkov na luksus? S tem, da je zvišal stanarino delavskim družinam v socialističnih hišah! Stanarina je zvišana za 30 odstotkov! Obenem je bil zvišan da> vek na vodo, tako da bo voda na Dunaju kmalu dražja kol je pivo! —- Zadnja dni je eksplodiralo nadaljnjih deset bomb v raznih krajih Avstrije — v znamenje, kako avstrijsko ljudstvo ljubi krščanski r«Žim! Največ eksplozij je Mlo na železnicah, ki precej (»oškodovane. Ns vidiku je večje svišanje brezposelnosti In skrčenj« obrata. Sepan je trgovine so Hod? Konec etavke pri Fiahor v Hintu Flint, Mi« h. — Stavka pri Fiahir Hodv kompanijf Je bila končana, ko Je prišlo do sporazuma med drultbo in 4500 stav. karji. Sporazum 4 točk določa, (U, da morajo biti u|H>s!eni vol stavkarji, (2), da pri izravnava-gresivna stranka ae Je rodila na| nju «porov zastopa delavce njih zborovanju zastopnikov progre- un|jg| nj, da v slučaju nespo-oiatlčnih akupin v soboto In ne- rMUmov msd zastopniki unij« del Jo v tem meetu. 8 tem korakom so oe progreoivcl v Wlocon-oinu pod vodstvom senatorja I .a Fol let teja deflnitivno ločili'' od republikanske stranke In v prihodnji volilni bitki bodo nastopi li samostojno. in druži*» ima končno besedo avtni delavski odbor in končno, da je voe izravnanje akord ni h plač veljavno «d 17. maja, ko so se delavci vrnili na delo. Stavka je bila proti znižanju pia. od tU ostaja vedno bolj jasno, da v "novem d«*alu" ni rešitve pred veliko brezposelnostjo i it J>edo, se dHLela Zopet bliža raz|M>tju: dvignila se bo proti Kooseveltov i m gospodarskim eksperimentom in se skušala vrniti nazaj "v svobodo" (v fašizem J, kar zahtevajo ve-Iritapitalietični Hurbonci, ali pa oe Im» pomaknila na levico — v aOcialiotično smer. Za slednji preokret pa je |»otret»na mollis delavska stranka s socialističnim programom Tako stranko bo treba Ae Ag rad IM. PROSVETA THE BNLICiHTENMENT IM LASTNINA SLMWHMM MAKOUNB rooruknb jedko« •f m* paukte * la CtMM iteftt ■» Untémmm SrMtet mm) »• M m m » tate. fl M M tetrt Ute ; m cfc gl M m mu Ute. »an te 9* •• M M. foc tte U.IU4 •M CUar» IIA« M» HA« M» m* te raterMA NMW* M keatbd PUM. Datum v ufcU|>aju. »a prlMtr (April M). IMI), e*Ue «u«* Im» ta H MtUrvu PO" m«nl te vam J« • Um datum «m poteku kar»« nI na P«w«IU io pravote «M, A* M «m IU* m eatevl. Domač drobiž Dr. Tomec umrl Chicago. — Pred nekaj dne-dnevi je umrl dr. Anton Tomctz (Tomec), »in nekdanjega alo-vemikega naseljenca, ki je bil e-den prvih v Chicagu in ki je ob ¿asu velikega požara (1. 1871) imel salun nekje v bližini Hal-sted ulice. Pokojnik ni občeval m Slovenci in sploh ga je malokdo poznal v naselbini, niti ni imel znanja slovenščine. Od o-trok starega Tomca živi še dr. A. M. Tometz, zobozdravnik in ži»nu Jos. Vertina v Calumetu, Mich. Družina stanuje nekje v Forest Purku. Stari Tomec je bil iz Bele Krajine. Samomor Hrvata Chicago. — Frank Puškarič, star 48 let in doma od Ogulina, ki je bil zadnje čase uposlen kot bartender v nekem tavernu, se je zadnjo nedeljo ustrelil v svojem stanovanju. Vzrok ni znan. Bil je član društva it. 270 SNPJ. Avtna nesreča North Chicago. — John I)e-bevc, star 31 let, je bil ubit v nedeljo zvečer, ko se je vozil na motorciklju in je trčil z nekim avtomobilom v Kent ulici v Wau-keganu. Novi grobovi New York. — Nagle smrti je umrl Jakob Hribar, eden najstarejših slovenskih farmarjev v državi New York. Zadela ga je kap. Petindvajset let je živel na farmi v Itidgefield Sprlngsu. Zapušča Ženo in več odraslih o-trok. Cleveland. — Naglo je preminul John ft tepec, star 40 let, samec in doma s Planine na Notranjskem. V Ameriki je bil 28 let in tu zapušča le strica v Penili. — Dalje je umrl Fr. Videč, star f»!l let in doma iz Srednje na Primorskem. V Ameriki je bil 32 let in v starem kraju zapušča h no in dva sinova. Bil je član društva št. 126 SNPJ. — IJmria je Frances Fifolt, roj. Logar in drugič poročena Snajder, stara •V» let in 'doma iz Mačkovca pri ?,u/.ernl>eiku. V Ameriki je bila •Ti let in zapušča moža in sedem odraslih otrok. Nov grob v atarem kraju Cleveland. — Gašpar Kašelj je prejel v« «t. da je v Stari Oaeli-ci pri Poljanah nad Skofjo U>ko umrla njegova mati Marija Baše! j v starosti 82 let. V Ameriki zapušča le enega sina. Dve poroki Power Point, O. — Tu sta se |M»ročila para Jakob Pozenel In Mrigita Zaplata ter Anton Kom-šek in Annie Jackson (Jakše?) iz Chicaga. ■ i ur Glasovi ¿z naselbin Zanimive beležka ta raznih krajev "New deal" prinesel izboljšanje v Mar > lan du Baltimore. — V zadnjem a-prilu je znašala uposlenost v tej državi 341 več ko pred enim letom, izplačane mezde pa 71.5% več, pravi mesečno |NiročUo državnega delavskega komisarja. Poročilo je bazirano na Informacijah dobljenih od fin«.» prijetij, kl so v -aprilu upoalevaù 78.072 delavcev In Izplavala $1,-407,628 mezde in 10. Karmarnka konferenca v \U*. rnnnlnu Milwaukee. — Dne t» Junija bo v Wauaau. \Vi alietična farmaraka konferrnca. na kateri bo Hulelan poljedelski program stranke za prihodnje volitve. AOCI- t zapadne strani Clere-landa ('leveland. O. — O delavakih razmerah ne bom dosti poročal, keTle o njih veliko čita v čaae-pislh. Stavke so na dnevnem re-dt/'V raznih krajih Amerike: ko* maj je ena končana, že izbruhne dniKa, zlasti tu v Oevelandu, ki je veliko industrijsko središče. Pred leti so imele stavke drugačni značaj ko danes, kajti povsod je bilo polno stavkokazov, v sedanjih stavkah pa jih je prav malo. To pomeni, da se je delavstvo nekaj naučilo In da bolj solidarno nastopa v boju za svoje pravice. A ko ne bi bilo preveč cincarjev med unijskimi voditelji,! bi delavci preoej dosegli. Ti voditelji pričnejo cincati, ko je stavka v polnem zamahu, češ da bo, že vladni odbor uredil in »Uvkarji se tako vračajo na delo, namesto da bi ostali v boju in jzvojevall tisto, za kar so se zavzeli. Vsi poznamo vladni od-bq$ in vem<|fd9 delavci ne morejo od njega veliko pričakovati. V zadnjih tednih smo tu ime-liijstavko delavcev -sa gasolin-skih postajah, ki je ie sedaj na rešetu v Washingtonu. Prišlo je do premirja in gasolin se spet pnodaja. Bilo je precej "špasa" tej, stavki, kajti en dan so bike vs« postaje zaprte, drugi dan pa fpet zaprte in potem zopet odprte. Marsikateri avto je obtičal na cesti ali v garaži, ko mu je zmanjkalo gasolina. Avtomo-biljsti so šli v bližnje naselbine po-gasolin in tako kompanije niso utrpele velike izgube v stav-ki.'Ko je bila v Clevelandu stavka',' so pa v drugih krajih več g^Solina prodali. Ako bi delavci na vseh gasolinskih postajah po Atheriki zastavkali, bi nedvomno izvojevall vse zahteve. Starka zima nas je zapustila In' prišla je čarobna pomlad, ki jo'Vsak dočaka rad. Vsak si želi razvedrila In zabave v prosti na-HiM, kjer se človek lahko navži-je svežega zraka. Nekaj takega nam bo preskrbel Klub slovenskih društev na zapadni strani, ki Je zelo agilen. Tvori ga sedmero društev in se je zavzel, da zgladi Slovenski dom, ki ga tukaj nujno potrebujemo. Ta klub bo v nedeljo popoldne, 27. maja, priredil piknik na Haagsovi farmi; ki je dve milji oddaljena od Hrook Parka in križišča Broadview, od koder vodi pot proti prostoru, na katerem se bo piknik vršil. Tisti, ki nimajo avtov, naj- počakajo na križišču, kjer bomo imeli avte na razpolago od 1. do 4. popoldne, ki bodo poset-nJke pripeljali na jpllj. .»Na pikniku bomo Imeli dovolj zabave. Vršile se bodo razne tek-msta-vilj, bodo dobili lepa darila. Pridite torej vsi od blizu In daleč na» piknik prihodnjo nedeljo, kjer trobilo zabave in tudi za plesalca, vse preskrbljeno. Na svide-ryfi !—F. Ilrlbar. "Kriatjanaka civilizacija" oKveleth, Mlnn.—Pogosto sliši-mo besedi "kristjanska civilizacija". toda ti dve beaedi ne j>o-vesta prav ničesar. Duhovni mgžje j>ehajo ti dve besedi sem te« tja, pojasniti pa nočejo, kaj je//kristjanska civilizacija", ka-toco so ugladili in izšolali, da gos kar sama k mizi. Kje je vendar tista lopata, ki naj odkrije ter pojasni lego te zoprne prsti, ilovice, kjer ničesar ne raste? 1. j udje čakajo pojasnila, ki ga ni in ga ne bo. "Kristjanska civilizacija" je zatemnelo polje in krit, pozlačeni križ, ki se nič ne vkU is teme. In tam, kjer zastira mrak, bo človek legel in zaspal brez strahu, kajti v mraku nI strahov. Pojasni mrak. pa pridejo strahovi, ljudje, ki za-stopajo "kristjansko civilizacijo". se og i bi jej o pojasnila, ker bi pojasnilo prignalo strahove In ljudje bi vstali ter ae borili za svoje pravice, "krlstjarmka* civilizacija" bi (ta Ostala na cedilu. Zato ti duhovni učitelji niao učitelji In ne morejo hiti tebi, do-lavaka mati. ki gledaš v jutranji avlt In žalostno in skrbno zre tv<^ i »ogled na otroke, ki so fan-tf* m dekleta, v skrbeh, kako IhkIo živeli, ker niao bili še nikdar v "krlstjanakl civilizaciji" Iter >♦ ne poznajo. "Kriatjanaka civilizacija" je drobna stvar, žrelo, ki ima le pet zob, toda ti so požrli otoke in lepoto ter kras zemlje izpremenili v puščavo, kjer nič ne raste. Tam na peščeni planoti stoje daleč narazen njeni temelji» ™ debela knjiga, temveč le pet be-aed: "Ljubi sočloveka ko samega sebe". In Za te besede se bore bogoslovci po šolskih klopieh, in kadar se jih nauče, obrnejo jadra nazaj ter uče: "Ljubite me kakor se ljubim sam". Ali naj mladenič in dekle tratita čas za borih pet besed ter pohajata k učiteljem po pojasnilo od leta do leta, kjer ga ne dobe? Vse to je prevara in poguba življenja. K moji koči v gozdu je zahajal zajec, toda nič kaj blizu. Ker ni hotel k meni, sem jaz stopil tja in sem ga učil ter spreobral-čal Zajec se je na moje nagovore kmalu spreobrnil ter me počakal in od takrat sva tako<- sarç pretyötfU i ljwfi, se jfe^a jih počakal. Lju dne ce- udje rekoč skupaj hodila. N«$f$a je pa zajec sar^, .prekagtfU sto in, vajen sel nanje tep jih pa so kamenjali zajca ter ga smrtno ranili. Zal mi je J>ilo za tovarišem, ki je prej varp^.Jiodil po zemlji in na moj naufe, zavr gel avoj pri rodni talent, hitrfe noge. Zaupal je ljudem, kar je postalo usodno zanj. Človek je obkrožen s sovražnimi elementi, ki strme vanj, da bi ga oslepili, oropali njegovega orožja, dara pameti in svojega mišljenja, dara, .katerega tako nujno potrebuje v boju za obstanek. Zato je vsaka clvlltea- iz države Wa»hington podpise na peticijo, ki nai odseku, naj takoj predloži ttfc zbornici. Da prMe na dri#«tif to) v tem zasedanju, je potrebnih 146 poslanskih podpisov. rNi pa dosti upanja, da se to »godi, ker je proti Conneryje-veimu načrtu administracija. Voditelji federacije pravijo, da je staftjšanje delovnika absolutna potfeba. Kljub vsem pravilnikom, -ki so prinesli več ali maaj skrajšanja delovnika — vsaj retično; v mnogih krajih ae jetniki ne drže niti te točke je brezposelnost večja ko je fnla zadnjo jesen. Danes je upo-slenih okrog tri četrt milijona manj delavcev ko lanskega leta. železničarji pa pritiskajo na liongres za slično skrajšanje delovnika na železnicah, kar določa Grosserjev osnutek. Motat preklic aapake In aeao-IMto izrabljanja tega preklica Demokratski bratci v t repoli so si spet v laseh. —i Veliki "delavec", ki pa Ima tr-do butiee TOREK, 22. m velika luč v metropoli fe Strahovita taia požgala lotilo v faMh državah Milijone dolarjev ikode. Vročina od 90 do 100 stopinj. Loikalne h Chicago.—Pomladanska suša v, sedmih državah srednjega in severnega zapada, ki je ie prekosila vse rekorde, se nadaljuje. Za pondeljek zvečer so bile napovedane lokalne plohe, toda dosti pomoči ni pričakovati. Vročina je v nedeljo dosegla v Chicagu in okolici do 95 stopinj, drugod po zapahu in v Južni Dakoti pa 100. Položaj suše v sedmih državah je sledeči: Illinois. — Ves pridelek na poljih reduciran za 40%. Letina cija, ki ubija v "človeku možgane [pomladanskih jagod uničena. Les z naukom, naj se zanaša na tujk bitja, Človeku sovražen element. Dokler človeka ogrožajo neprijazni elementi vsenaokrog,' njs more vreči svojega bojnega p4-sa na stran, ampak mora ostati prepasan, pripravljen, razviti svoje darove, možgane, kateri «o človeku orodje največje vrednosti. Um je pravi človeški tovariš v boju z življenjem. Zato naj vse stvari, od kjerkoli pridejo, do skozi um po svetu Naši mladi fantje naj se oklenejo svojega uma < to» z železnimi kleščami se bodo odpirala vrata vsepovsod. Zanesite-se nase, ne na kakSne "civilizacije", ki se vozijo po mehkem ou zračju dale£ od vas. Življenje ukrivilo vse sovražne civilizacije in vihrajoči plašč bo počil In pa«-del na zemljo. Človek bo stopiMs ječe k človeku ter se bo -boril z njim v poroštvo in zagotovilo tebi, delavska mati. J. Kovacich. idejo, gre>-J, <,., »i>! in deklet^ Ualjo v ofoazivi za skraj-iaajo Movaika Poslance in senatorje no pričeli bombardirati z zahtevami za vzakonitev 30-urnega tednika Washington. (FP) — Amerl ška delavska federacija je napela zadnje sile za sprejetje Con-ncryjevega osnutka za splošne* skrajšanje (Jelovnika na 30'ur iv tednu. Pri tem ji pomagplo upi-, je In druge delavske'^¿anizii-cije, ki zadnje čase bombardirajo kongresnlke in senatorje s telegrami, v katerih zahtevajo vzakonitev tega predloga pred-no gre kongres na počitnice. Akcija Je v teku tudi v niž z!>ornici, kjer |>oslanec Zionchec in trava se suši. Vodnjaki po de-fteli večinoma prazni. Živina silno»' trpi. • ,Indiana. — Pridelek sena uni-čeri za 60%. .Letina pšenice, ovsa iivikoruze zelo reducirana. Bres-kue in drugo sadje v veliki nevarnosti. Trava in drevje pogi-njata. Škodljivi mrčes se zelo množi. Iowa. — Vsa država v veliki krizi. Pridelek sena in pašniki pbpolnoma uničeni. Letina koruze,* ki je «lavni pridelek v Iowi, Wiiveliki nevarnosti. Viharji s prahom naredili silno škodo zelenjavi in travnikom. 1 «Nebraska.—Letina pšenice do-islej skrčena na 25% normale. (Pridelek sena znižan za 60%. Se-tov koruze ima dva ali tri tedne zafnude. Travniki so se posušili •ino^8i vodnjaki na farmah so bcez vode. Naval sovražnih in-sekAov (chinch bugs) največji v öOiletih. Kansas. — Produkcija pšenice padla za polovico, pridelek sena,pa na 65'i normale. Koruza jo* kilava. Pašniki uničeni. Škodljivi mrčes prihaja v ogromni množini. Wisconsin,—Travniki in pašniki so najbolj prizadeti. Koruza tudi zanič. V mnogih krajih sploh niso farmarji opravili po-.mladanske setve, i Minnesota. — Pomladanska pšenica ne bo dosegla 80% nor male^ Pašniki po severnem in scvernovzhodnem dolu države se i Frank Barbič je imel v Pro-le^arcu z dne |7. Jan. t. 1. dopis, v katerem sb bile med ditfgim očitane Uiednikfa jA*. Donttvine neke "nespodobnosti." Barbič je to napisal rta podlagi informacij, ki jih je dobil ed meni nepoznane osebe, v dobri veri, da so bile te informacije točna in resnične, o čemer pa se ni prepričal, kar je bila ena napa. ga (druga je bila v tem, ker ni pomislil, da so stvari, o katerih ni varno pisati, tudi če bi lahko dokazali, da smo v pravem, tretja in glavna napaka pa v tem, ker je to sploh omenjal: kaj nas briga, kaj počne Lojze PJit ali kdorkoli izmed naših neprijate-Ijev v svojem privatnem življenju!) Mr. *<» valov i 9 metrov, pa je meril 11 %0 go 5 m visoki ^^V d morju «Jo med posameznimi lo spremenljiv« ^ je St Uko zelo raj^ H^^JJL m visoki valovi ^ lino 118 do ta po 400 » # l^ee ki i f>leti»ov< ***** Rusija Ujonov IUK- 1 -povprti"0 predvojni P'" r*o«rtu Vesti iz Jugoslavije (iMfkm 91*** »• Jitedavija.) \Nai kralji gospod Adamič, je nosltelj naše narodne in državne suverenosti. Ako niso nauki zgodovine Šli neopaženo mimo vas, morali bi si, čim ste prestopili granice Jugoslavije, biti tega sve8tl! Kot nosilec te suverenosti, je naš kralj posvečena oseba, istotako ko recimo, angleški kralj. Rad bi vedel, kako bi 'Vas pogledali prebivalci Albiona, ko bi* si drznili pisati o njihovem kralju kot diktatorju/ AH pa, ko bi hoteli kak poljuben samovoljen čin državnih organov ¡pri pisovati jednostavno kralju ¡diktatorju! Saj ne vem, kaj ste vse pisali o Jugoslaviji. Kar sem mogel po poslanih mi izrezkih reklam posneti, pa me vendar poučuje, da ste vse, kar ste o njej rekli; dobrega, popolnoma izbrisali s tem s čemer ste jo pred svetom grdili. Domovini, ki Vas je sprejela kot aablodelega sina, ki se z ljubeznijo v srcu vrača v njen objem, potitmli «te v sadistični nasladi od zločinskega lazarona izdajavsko Vam v rokeTstishje-no bodaloe zahrbtno v tilnik. Vi, ki pravite, da naši kmetje žele ruskih razmer, le vprašajte svojega poštenega slovenskega očeta, kako o tem aodi on. (Prepričan aem, da se bo njegova v trdem delu ožuljena desnica o takem vprašanju nehote jela krčiti in bo le glas krvi storil, da naaproti Vam ne izrazi odgdvo- «A8, ka- ^ _ senator hm- ¡¡SbtaSmn kolhoz hsss z^ krutirajo deloma ?li> Orjune, njen inačaj Si Člani nosijo uri- ""r In» njih mali in ™ejd vojvode" ki ukazujem po vojaško. j »važnega ni ta tednik, javile postal znan zarad LTt2b ki so jih Vložili prazni ljudje ki j *ljeni po pisanju Poho-rTtednik se namreč vzdržnosti v spominu te j» inih "razkrinkavanjih h afer. S takimi senzacijt-„,a zanimanje ljudi, s ta-iferami skuša prevarati di ge "bori za pravičnost , «o pričenjali vsi nacionali-I listi. rtimo to. "Pohod" nas da le ne bi zanimal in ga sploh omenjali, če ne bi priob-dveh številkah člankov, ki ijo zanimati tudi naše a- ke rojake, t se namreč pisatelja Loul-lamiča in njegovih člankov e^ove knjige o Jugoslaviji, tevilki od 7. aprila je nam-ijavil "Pohod" pismo sena-in. t hranilnice, starega rodo-(kakor se sam imenuje), Hribarja, pismo, ki ga je r naslovil na Adamiča. Pj-t glasi: «pod Adamič! — Prejemal trezke ameriških časnikov »čili o Vaših literarnih u-i. fylo mi jih je pošiljal, n, sklepal sem pa, da mi ajo od Vas' V&li vsaj po i naročilu. izen, ki me je za več časa nila na dom, dala mi je it, da sva z Zlatico j/ela dovati došle izstrižke. .. one ljudi spadam, ki s^e uspeha vsakega svojega v tujini. Zato je narav-sem se veselil tudi prvih uspehov. To tembolj, ker i poželi na ameriškem du-n polju, na katerem se ij-uje milijone ljudi z vsega Da se je Vaša zvezda za-i iznad drugih, pripisoval amreč — gotovo po vsej i - prirodni darovitosti, nikla iz zdrave krvi slo-> kmečke matere in slo-*» kmečkega očeta. In ni-•njah si ne bi bil mogel . da bi človek Vašega in-i mogel kedaj tega dej-ocabiti. U pa z grozo opažam, da 1« vendar zgodilo. letih odsotnosti prišli " zopet med svojce v do-& Kakor Vas je radostno fodna mati, tako se «Mila Vašega obiska tu-Miiul J»oKiedftja ne več wu in potrta ko takrat, ' JJ »pustili, nego polna 1 življenja, stopivša v Ju-''Jo kot polnopravna so-Vt,ka v kolo državnotvor-(Mov- Kot taka Vas je "} Oprtimi rokami in delelne svoje slovan-^Ijubnosti. je ni razumelo, kupljeno v tujini, da * /Unu nf)oznati velike Z*.v življenju domovi-' R^ka nujnost je u- rUvljo in ^venskemu narodu, J' prej od vseh po življenju, sa- ¡T morali to ob pr- 7ZL I,r"ko *r»nlc Jugo-l1*^1- * saj ste to T,mlnl'kl MeJih « to r.L °iin° da *e to | — bjokIo zasidrati' v ^ *«tu Krive so temu . • ki v tujem sve- * \ m* lrr" f lad« » Ur IK, h k a* "! njega. In sto-'lane* ne more-* v svoji zaup. 1 prištevati med /j'rfo med njego. •j'vie. Tako niz-A' ^»č, padli, da H0 linijo i naji w Wn**terjem " ' vičtm! Jcor bi ga morda izrazila na vprašanje kakega drugega komunista, Vašega druga. 1 Iz neke opazke v izstrižkih je razvidno, kako ata Stella in Vi bila srečna, ko sta ob povraltku iz Jugoslavije z jugoslovanskih tal prestopila na italijanska ¡tla. Kaj mi pojasni to Vajino ire-čo? Saj Vaju je JMfcoslaVija sprejemala z odprtimi rokami. Saj sta, kolikor se je dalo presoditi, preživljala v njenem ozračju nekaj mesecev v sreči; in zadovoljstvu, saj so vas celo zva-ničnj. krogi tprpjemaJi z dobrohotnostjo in spoštovanjem in je celo kraj sam — pri vseh svojih skrbeh, ki mu jih nalaga Vladarska dolžnost—omogočil Vam razgovor z njim! Jasno mi je zatorej, da je ono Vajino dp^ev-no nastrojenje ob prestopu gra-ice moglo temeljiti le v Vajini slabi vesti. Ravno poslednjih dni je bilo ob priliki neke javne sodne razprave proti nekim hrvatskim zločincem, ki — od inozemstva najeti—prihajajo z bombami in peklenskimi stroji, da vrše v Jugoslaviji atentate, ob katerih prihajajo ob življenje najne-dolžnejše žrtve, pred vso svet-sko javnostjo dokazano, da je v oni Italiji, katera je Vama zbujala toliko varnosti, da sta kar drhtela po njej, nekoliko po vojaško organiziranih taborišč, kjer se najeti "ustaši" vežbajo za te vrste vpadov v Jugoslavijo. V teh taboriščih bilo je tudi «klenjeno umoriti jugoslovanskega kralja o priliki njegovega božičnega bivanja v Zagrebu. S temi ljudmi morala sta vidva priti v zvezo* na ta način si je mogoče pojasniti, da sta se na fašističnih laških tleh, ki so videla že celo množico najbolj krvavih grozot režima in kjer sta bila tujca, čutila varnejša, ko na jugoslovanskih tleh, kjer sta imela svojce in prijatelje ter Vaju Je vse prijateljsko sprejemalo. No, Vaša karijera, gospod A-damič, je amerikanska. Dobro ste v dobi svojega bivanja onkraj Atlantika spoznali duha o-nega sVeta, ki ga zaznamujemo z USA. Pisateljevanje, kakor ste je začeli, bi Vam ne bilo prineslo uspeha, kakršnega ste želeli. Zato ste posegli po zsvrg-Ijivih stimulancijah, ki pa v A-merikl pomenijo najučinkovitejšo reklamo. Račun Vas ni prevaril. Kupčija s knjigami, ki sramote Vašo staro domovino, gredo zaradi omenjene reklame prav dobro. Ne bom se motil, če sodim, ds to z budnimi očmi opazujejo tudi Vaši sodrugi. komunisti Prepričan sem celo, da bodo točno vodili račune o stvari. Mnogo sreče In radosti Vam torej želim v tem socialno političnem sorodstvu. ki ima vse pohoje, da "e pretvori v kolhoz. Kakšen bo konec, ne vem. Nt bom ga dočakal. Znajte pa, da Nemesis ne spi. In ravno Amerika je za to dala že silno poučnih'In tudi pretresljivih Izgledov. S temi besedami se, gospod Adamič, poslavlja od Vas star rodoljub, ki mu spodobnost in hvaležnost nista nikdar tujk pojma In ga je zato Vaše obnašanje do Jugoslavije tem bo-lestneje zadelo. V Ljubljani, dne 27. marca 1934. Ivan Hribar, 1. r." * Tako se torej glasi pismo, ki ga je poslal Adamiču v New York senator Hribar. Komentar bo mogoče napisalo urediiiŠtvd Prosvete. Senator Hribar ne trdi nič manj in nič več, kakor da Je A-damič (in tudi njegova žena Stella) imel zveze s hrvaškimi emigranti, ki so se v IUliji organizirali v teroristično organizacijo "Ustaša" ter izvršili v Jugoslaviji že mnogo atentatdhf na proge, razna poslopja in osebe, pripravljali pa so tudi atentat na kralja Aleksandra v Zagrebu lani decembra meseca. Tem sumničenjem oz. trditvair! sis celo slovenska tukajšnja javnost —ki sicer ne ve in ne more vedeti, kaj piše Adamič v svojih člankih o Jugoslaviji — samo smehlja. Adamič je na pismo gotovo odgovoril senatorju Hribarju, toda medtem ko je Hribarjevo pismo, polno očitkov in ganljive žalosti, Izšlo tudi v javnem tisku, Adamičevo pismo in pojasnilo pač ne bosta prišli, del j kakor senatorju Hribarju v roke, v tisk seveda nikakor ne. Pa še v naslednji številki se je "Pohod" spomnil "Adamičeve afere". (Zanimivo je, da ni prišla v Jugoslavijo niti ena knjiga Adamičeva o Jugoslaviji, da se o knjigi sami torej tudi pisati ne more niti ne sme, pač pa obljavljajo napade nanje in na pisatelja-~toda ne zaradi vraft, kakor pri vas, marveč zaradi .politične vsebine knjige!) "Po, hod" pravi, da je Adamič spravil ob Ugled Jdgoalavijo in Slovence, ker so ga sprejemali kofc božjega poslanca, ker "smo bedasti in naivni otroci, ki nasedejo takonekoč vsakemu prite-pencu". In potem pravi "Pohod"; "Kdo odgovarja za to našo sramoto? Treba je jasno in odločno pokazati na vse one predstavnike nafte kulture, ki so vodili Adamiča po naši državi, pa tudi na vse one faktorje, ki so omogočili Adamiču, da je prišel celo do najvišjih osebi Vsi ti so dokazali svojo nekritično naivnost in neodgovorno lahkomiselnost, vsi ti odgovarjajo narodu in državi za težko popravljivi moralni udarec, ki nam ga je zadal naš odpadnik. Zadevo bomo zasledovali in ugotovili točno vse te odgovorne faktorje, ki bodo morali dajati odgovor zlasti nam, Slovencem, kajti baš mi smo pri tem najbolj prizadeti. Vsled tega se bomo na stvar še povrnili In jo razčistili javno ne glede na o-sebe, ki bodo pri tem prizadete". Torej napoved "razčiščenja Adamičeve afere", napoved, d* bo mali tednik "Pohod" javn^o-znanil vse tiste, s katerimi se je Adamič srečal ter so mu Šli na i*oko. Dolga vrsta bo teh ljudi, vrstili se bodo delavci in literati, časnikarji in politiki, predstavniki oblasti in še kdo. To Je napovedal Pohod" že 14. aprila: tri tedne Je že tpga, pa doslej tega "sramotnega o-dra" še nI Izpisal hiti začel pisati. Počakati bo torej še t^b« Lahko pa tudi, da se je "Po-hod" skesal, ker se Je spotinll, da je tudi sam pisal navduaeno poročilo o Adamičevi kpjigi "Smeh v džungir, kjer je ptm dar j al važnost Adamičevega književnega del* za nas in vo Jugoslavijo. Potrpimo torej, da vid Ima, ali bo "Pohod" izpolnil svojo ^Ino grožnjo ali pa se bo potulil. Zgodba o $tii|a MIii), tki àarovifa D ves totr i deset ose m let bo te dni, ko je rapersko graščinsko tod išče obtožilo kmetico Nešo Jeršetko čarovništva. Grtf fcu-Perč vrh ürb^ioda oddaljen Od Novega mesta, je bil Maj mo-točna toBposfta. "Nautal Je iz tnanega gradu Mthovb. kl »o ga leta 16M. razrušili uporni kmetje. Grad šb kasneje spet prenovili, gosposka pa se je prese-lila v»ravnino sredi gosdov, v novo zgrajeni grad Rupert vrh. Po dvakratnem mučenju je Jer-fctka priznala le, da je ob tatovem času nabirala po polju roeo in da je redila neke kače, s katerimi je sosednim kravam in ovcam jemala mlelto. ji hujšega niso mogli dokaiati, so jo spet «pustili. Dve leti kasneje sta Jo dv» ovaduha ponovno obdolžila čarovništva in mehovsko sodišče je 11. aprila 1696. leta sestavilo proti njej obtožnico. Neža Jeršetka — kakor Jp nazWJb spisi v arhivih — je ^povedala, da je doma is bliiine xufemberka, 56 let stara, poročena, mati treh samskih otrok In kmetica, podloina baronu Prennerju. Obtožnice ni hotela priznati, zanikala je tudi ono, kar je pred dvema letoma priznala na Ruperč vrhu, nakar Jp je mehovsko sodišče obsodilo: "Ker je že pred leti priznala to, Kar zdaj taji, in ker Je oelo nameravala pobegniti, naj pride v mučilnico." 12. aprila so jo ob detetih dopoldne pričeli mučiti In to je trajalo do dveh zjutraj, torej polnih šestnajst ur. Da te reli strašnih muk, je priznala vsa, kar je sodišče od nje zahtevalo. Priznala je za resnično vte, Če-tar jo je obdoltil te justificira-ni tat Jakob Supe. Dalje je izpovedala, da Jo je pokojna kmetica Bundra pred sedmimi leti k temu zapeljevala in jo naučila, kako te pobira rota In kako ae pomnoži all odvtame tlVlni mleko, za kar je uporabljala kačo goža. Dala Ji Je čarovnlAko mazilo, s katerim se je maiala in uganjala čarovnije na kril-poti nedaleč od Ruperč vrha, o veliki nc*i pa na gori SmerjAkti. Tam so pltaali. (Prišla je tudi njena prijateljica Katarina tir-čeva. — Nato to odplavali vel na Klek,N kjer to pili vtakovrtt-no aladko in kltlo vino ter jedil bel, črn in zelen kruh. ttama-stu t štruklji to te gottili t konjskimi figami. Vte to to napravili t pomočjo tvojih vraljlh pripomočkov. (Prtjšnje leto ta je udeležila take pojedine tudi Marina, Lovretova lena, ki je napravila kasneje pod bMfnjim Ljubnjem od sile veliko škode. Na Kleku Je bilo kaj vetelo. Vte je skakalo, norelo in pletalo« med njimi hudobni duhovi, i jih je bilo poznati le po veMJilh rožičkih, sicer to bili oblečeni kot kmetje. Tudi Nežka Je imela med njimi IJubčka, Jakca po imenu. Bil Je zastaven moftak, le zelo mrzel Je bil po rokah, nogah in po vtem životu. Po rajanju, Je leglo vte k počitku. Tudi Ncika te je spravila t tvojim ljubikom na ležišče. On jI je obljubil denar in blago, ona pa mu je zaplsals telo in dušo po smrti. Da se v veliki gneči ne zgrešita, ji je zapeljivec napravil pod levo ramo črno znamenje In Ji naročil, naj pride vtak sveti večer tja. Bila Jt kasneje še trikrat tam In Je tvojega IJubčka zelo priklenila nate. Mučena otrtošenka Je itdala tudi recept čarovniškega mazila. To delajo coprnice ob treh različnih časih: nt veliki šetr-tek, na binkoštno nedeljo ter ob sobotah zvečer. In to vedno na Kleku. Mazilu pridenejo vedno tudi človeško trot in matt. Prtj omtnjena Bundra Je poflači prerezala z nožem pol let do dekletce ter mu odvs«4a srček In matt, kar Je porabila ta mazilo. V lir bo je splsvsls skozi okno. Pri izdelovanju čarovniškega mazila uporabljajo tudi tvtii Sakrament, ki gt Je obtotenka prejela nekoč pri frančiškanih v Novem mestu, ga zavila v rutico in štiri leta hranila v škatlici. Tu- Hikrat vprašana, če je v mučilnici itpovedala resnico, kar je ntsraCno »enako bitje potrdilo. Kaj »a jI'je bilo sicer ttoriti! Smrti Jt bNa zapisana, to je vedela, čemu ti večati In daljšati muke. Cet tri dni je bila sojena in flfcsojtna — "po božjih in ^tar-skih postavah uradi Čarovništva, t čimtr se J* pregrešila to-per boljo in cerkveno lapoved, ker Je zatajila pravo vero, visoki dvor aatmšhljivo omalovaževala, častila tlveg* vraga in se z njim večkrgt tdesno združila. V svarilo in nauk drugim te ji na morišču zadrgne vrv okoli vratu in te je tadavi, njeno truplo pt vrle na grmado In u-pepeli." To «e Je zgodilo še Isti dan, 16. aprila 1*6. leta, nedaleč od ruperškega gradu. Obsodba noti črn žig, pritis-njen na mehovakem gospodstvu. Podpian je dr. Johann Oeorg Gothear kot krvavi sodnik (Bann - Richter) rimskooeta r-skegi Veličanstva v vojvodini Kranjakl. ] —V. P. v Jutru. K Ix>ndonšanu pride fiket na obisk. Ottal je pri njem deli časa. kakor je biki Londonfenu všeč. Hotel ga Je po ovinkih o-pomniti, da je ¿as odhoda, zato reče: "Vaši družini bo gf|oeo,dl ta točo Je povedali, de jo de-že dolg čas ta vami". j jaJo it kvatrnegs pepela peska "Preprijaioo od vas! Tskoj,i» Jutrnje rose. bom telefoniral, naj pridejo ta J/l aprila je bila JerMka m,.noj!" i V*HW sodnim dvorom št "«•i irijMJo" Vtlal francoskega novinarja t potovanja po '«tretjem tar« atvilw < »h« ' Francotki novinar Xavier dp Hauteoloque, ki Je pred meteqi prejel nagrado Alberta Loadre-sa ta najboljlo francotko reportažo minulega leta, je v zadnjem Času prepotoval Nemčijo. Svoje vtlie s tega potovanja Je objavil v "Gringoireu" pod na* slovom "Noč nad Nemčijo/' De Hautecloque ni bil prvič med Nemci, toda v luči tedanjega režima je vidal marsikaj, kar pretega nazore oftalega sveta o Nemcih. Žito prihaja do nena-vtdnega zaključka, ki it glasi: "Frtnoljl Ima mnogo napak, vendar poleg njih tudi vrlino, da v nji lahko Viakdo svobodno govori In diha. Nemčija, ki Jo "tratje earsW preditavlja svetu kot elvlllilrano državo par excelence, ta "vtomi drl*vaM, pa ni nič drugega kakor ogromna bomba. V tej bombi nadomeščajo milijoni človeških tiv-Uenj molekule vttmlrja. To jt bomba, ki lahko' prtj ali tltj eksplodira v zgodovini našega planota. Beaeda "sporaium" ima v Nemčiji povsem drugačen značaj kakor v Franciji. Francija raaume pod to besedo kortceti-Je, Nemčiji pt zahtevi od nje kapitulacijo. A tudi Če bi tt našla v Franciji kdij takšna vla-da, ki bi bila voljna, ictrgati iz tvojega živega državnega teleta kot zemlje, n. pr. Altadjo-Lore« no, ne bi se s tem nemški moloh prav nič nasitil. Sel bi naprej, zahteval bi še Nancy in Dun-querque. Kdor rie verjame tega, naj gre onstran Rena, pt bo vidtl na lastne oči, kij delt današnji Nemčiji: oni uči petnajstletne otroke metati ročne granate, «Uri ljudje pt st igrajo t strojnicami. Vsi oboroženi oddtlkl, naj imajo kakršerikoll naziv, se urijo ta bodoči pokolj. Oči nemškega narodi so za-vetane, ds ne vidi nevarHotti, pred kstero je postavljen. Slišijo se ssmo besede: zmagi ali tmrt. Ta Gtrmanija, ki ne ime več ivobodno mitliti, se je vrnili k najprimitivnejšiei instinktom in se uborožuje za vojno v noči, ki jt vii ntbiu t nape-toetjo pred vihtrjem. Za Francijo v Um položaju pač nI drugega Izhoda, kakor da ottane dborožens In pripnvljeni ni vte eventuilnostl. Francija mora Nemčiji dopovedati, da Ima njtna potrpežljivost svoje meje. Vrhovi režima, ki se pripravljajo na to, kako bodo užga-II bliske, vedo prav dobro, da so bodala nsjboljfti odvodnlki strele. Mnogo Jih Je ns svetu, ki menijo, ds v današnjih razmerah ni prostora pod soncem za dve tako nasprotni formuli, kakor «ta ideja "tretjega carstva" in francosko svobodo-umje. Jn če mors v tem položaju ena Iz* med obeh U*h strank položiti o-rožje. Čemu naj to itorlmo ml. Francozi ? Francija Jt t tvojimi ttvezntki zaenkrat močnejša kakor njeni nssprotafkl. In da obdfll pozicij^ ki si Jo Je ustvarila, mora govoriti a tistimi, ki spoštujejo zgolj silo. jezik moč nejšega Vlada aa riila za ipnaa sIvarjaaJajirosjaluN Poljedelska administracija bo na jugu pognali na cttto «00,000 družin Mena. Ark.—(FP)-Pet milijonov <>*eb—900,000 drulin—bo na jugu dobilo v roke beraško palico kot reiuftat vladnega programa za rcitrlkcijo bombala. V smislu Bakheadovega zakona ta prisilno skrčenje bombažnega pridelka za 40%, od 41 milijonov akrov na 26 milijonov akrov, bo okrog 800,000 družin postalo "odvišnih." Te številke je objavil odbor za ekonomsko railakavo Com-monwuilth kolegij», ki pravi, da bo med "odvlšnlmi" najemnln-tkimi farmarji največ črncev, kar je nividi—prvi odtlovljenl, zadnji uposlenl. S pridelovi-nJem bombiži se sedij ukvirja okrog dva milijona drulin. Z enforsiranjem tega programi ti bo obdržilo eksistenco le 1,200,-000 drulin. "Bedisto je prlčikoviti, di bodo ti ljudje ibsorbirani v industrijah, upoštevijoč deietmi-»jonsko trmado breiposelnih," pnvl odbor. Ta reitrikolja po-Ijedelstvi bo prlneala le Še večjo tplošno m i ser i Jo, njena druga posledica pa bo iaguba zunanjega trgi sa bomba!. Odbor omenja, da so med najemninskimi farmarji na Jugu pričele vstajati miiitantne fir-marske organizacije. "Lakota tdruluje vee; ne potna rgillke med bekikožcem in zamorcem, med eno vnto najemninskim farmarjem In drugo." bo litrtbUa Evropo, najbolj pa bodo trpeli elvlllatl Ugleden japonski politik In bivši minitftVr, Jukio Otškl, Jt Izdal knjigo z naslovom "Japon-sVa ni križišču", v kiteri Obravnava možnosti in perlpetljo bodoče vojne. Ozikl je trdno preprlčin, di it bo belo pleme zaplulo v novo svetovno vojno, v kateri bi Ja-popska lahko igrala vlogo Jt-lička na tohtniei, Ta vojna se bo itvojevali skorij izključno v zraku, kajti veliko bolj učinkovito je napasti sovražna mesta z letali, ki Imajo bnino 200 do 300 milj na uro, nego i zastara-Umi, čeprav tudi motoriziranimi načini po kopnem. Namettu z dolgotrajnimi operacijami In napadi na trdnjive, bodo na-tprotniki skušali doseči zmtgn x tračnimi ntpidl v notranjost tovralntkove dežele, z napadi na munlcljike tovarne, batike !h vladna poslopji. Pri tem bo glivno trpljenje pidlo te veda na civilno prebivalstvo/a temu ni mogoče odpomočl. Vse težnje, da bi se vojna humanizira-la In civilno prebivalstvo zaščitilo, so aJUurdne. S vrha vojne je, da uničuje Človeška bitja in bltgo, možje in žene, ki prola-vajajo v zaledju m uničijo in živila, to pa prav tako nevarni kakor vojaki na frontL Dokler bodo vojne, bo treba pač seči po vteh sredstvih, da se zmaga to-vražnika prepreči, in demorali-zacije zaledja s strupenimi plini, bakterijami in bombnimi napadi na odprta mesta je gotovo najučinkovitejše orožje. Ce tt tega zavedamo, nam nt ' bo težko razumeti, kaj bi pome- -nila bodoča vojna za Kvropo, kjer letijo mesta razmeroma tesno skujMiJ. Obramba proti letalskim napadom Je ekorij iluzorna, prav tako obrambi s pomočjo letal ssmih. listalo Ima pomen le kot napadalflo o-rožje, zato bodo stremel za tem, di ga uporabijo čim izdatneje In čim hitreje, po motnoet! It pred vojno na|iovedJo, V nekoliko dneh bi napadi celih rojtv bombnih letal uničili vsi vat-nejšt mesta in pomorili njih prebivalstvo n strupom, ognjem, plinom In *baclli. A ker velja to v enaki meri ta vse, ki se vojne udeležujejo, bo rezultat ta, da bo bodoča vojna {¿brisala evropske narod«* iz avetovne zgodovine In uolčlls njihovo civUliacl-Jo dokončno Ozaki zaključuje svoji Jtvi-janja t besedami, da je zaman zapirati oči pred temi nevaK nostmi. Ne govoričenje ne kon*. ferenee Jih ne morejo odpraviti, temveč same dejanja. PROSVETA «I Stefan Je tel vlačit le«, ne da bi to odurnost zameril; tako je bil aam divji na predstojnike, da ao se mu zdeli rudarji vse predobra otro-četa. 9 Zato sta si Le vaque in Chaval polteno dajala duška. Vsi, le celo Caharija, so se besno lotili dela. Kake pol ure ni bilo slišati drugega nego ikri panje tramov, ki so jih zabijali z beti. Niti črhnili niso, aopii so, se pridušall na skalo, ki bi jo bili najrajši razgrinili in privzdignili z obnjo uprtimi rameni, ko bi Jo le mogli. — Dovolj je tega! je naposled dejal Maheu, skrulen od jeze in utrujenosti. Pol dveh je .. . Oh, čeden dan to, le petdeset soujev nismo zaslužili! . . . Jaz grem! Gabi se ml! Čeprav bi moral delati le pol ure, se je oblekel. Ostali so ga posnemali. Zgolj pogled na odkop jih je razkačii. Ko se je vlačnica sama lotila prevažanja, ao jo poklicali nazaj in se zgražali nad njeno vnemo, čel: kadar bo imel premog noge, bo že aam prilel iz jame. In vaa lestorlca je z orodjem pod roko odhajala, da premeri spet dva kilometra dolgo pot do lahta, ki jo je bila že davi prehodila. Ko ao kopači že draeH po ploči nizdol, sta se Katarina in Stefan zakesnila. Sella sta se z mslo Lidijo, ki se je ustavila sredi proge, da Ju Je spuitHa dalje, ter jima jela pripovedovati, da Je Mouquetka «zginila. Baje se ji je ulila iz nosa kri, pa Je pred kake pol ure odšla kdo ve kam, da si umije obraz. Ko sta jo pustila, je otrok rinil svoj hunt spet dalje. Bila je vsa otrdela v križ, umazana ter je w*)enjala svoje hrotčevske ročice in nožice prav kakor kaka suha črna mravljica, ki se muči z vse pretežkim tovorom. Onadva sta se spustila na hrbet iz strahu, da si ne bi odrla čela, stisnila sta ramena in zdrčala nizdol po skali, ki «o jo bile izgladile zadnjice rudarjev. Zdaj pa zdaj sta se morala prijeti lesa, da se jima ne bi vnele ritnice, kakor sta za lailo dejala. r Spodaj sta se znašla sama. Na ovinku nekega rova so v daljavi izginjale rdeče zvezde. Njuna veselost je vsahnila, s težkimi, trudnimi koraki sta jela stopati, ona spredaj, on pa za njo. Svetilki sta bili sajasti, komaj jo je videl, potopljeno v nekakšno dimnato meglo; misel, da je b»la ona dekle, ga je navdajala s slabo voljo, ker se je zdel samemu sebi neumen, da je ni poljubil, in ker mu je to branil spomin na ont»ga drugega. Prav gotovo se mu je zlagala: oni je bil njen fant, po vseh kupfrh kamenja «ta preležala skupaj, ker je že imelo tisto ciparsko gugajočo se hojo. Brez vzroka je kuhal na njo mulo, kakor Ibi ga bila prevarila^ Ona pa se je vsak hip obračala, ga opozarjala na ovire, kakor da ga izpodbuja, naj bo prijazen. Cisto izgubljena sta bila, pa bi se lahko tako prijateljsko smejala! Naposled sta zavila v izvozni rov, zdaj se mu je odvalila neodločnost, ki ga je bila tolikanj mučila; ona pa se je poslednjič iz žalostjo ozrla nanj, žal ji je bHo trenotkov, ki se ne bodo nikoli več povrnili. Okrog njiju je zdaj grmelo podzemsko življenje, tisto neprestan») héganje paiznikov, večno «prevažanje vlakov, ki ao jih premikali konji. Nenehno so se utrinjale svetilke kakor ponoči zvezde. Morala «ta se stiskati k skali in se umikati sencam ljudi in živali, ki so jima dihale v obraz. Jeanlin je tekel bos ¿a svojim vlakom in jima zakričal neko grddbijo, ki je pa zaradi neznanskega drdranja kolea nista razumela. Se zmerom «ta hodila; ona je kar naprej molčala, on pa ni «poznal zjutrajšnjih poti in križišč, misleč, da ga bolj In bolj zavaja Arkadi J Averčenko Nikoli več vojne! Nekoga dne se j«> pojavil v vojnem ministrstvu neke države gospod z zelo zvitim obrazom in dejal: — Vedite me h kakemu gospodu, ki razume stvar. Sporočiti mu imam nekaj zelo važnega. — Kako stvar pa mora razumeti? a<> ga vprašali. — VeAčak v zrakoplov nt v u mora biti! Iznašel sem novo vojno zračno ladjo, pa bi mu izum rad prodal Moja Iznajdba bo povzročila )M>|K>ln preobrat in Im> način vojne v zraku temeljito izpre-menila. Kdor mi odkupi izum, bo imel velikansko prednoat pred sovražnikom. Vsaka vojna se mora končati z zmago one države, ki ai pridobi plodove mojih študij. To je vae. Vai mi *e močno razveselili In ga peljali h generalu. Ta je bil takiato zelo vesel, proail je itnajditelja, naj sede in ga vprašal: — V čem Je vaAa bnajdba? — Izumil nem tra«'no velela-djo, ki lahko oatarv v traku neomejen čas. Cel i«o'k ima dovolj me«ta na nji kot tMmadka. Dež, viharji in nasprotni vetrovi Ji ne morejo nlčeaar Ali kupit d Jo? Ko mu Je general dal častno hea»do, da ne bo ilorabil izkazanega mu zaupanja, j, ¡inajdjtrlj 'Ml pod zemljo. Najhuje ga je mučil mraz, ki ga je občutil takoj, ko je prišel iz odkopa, tako da ga je streaalo zmerom huje, bolj ko se je bližal išahtu. Med tesnimi stenamj se je vnovič razmahnil prepih kakor vihar. Obupal je že, da bosta sploh kedaj kam prišla, tedaj pa sta se hipoma znašla v nakladališču pred dvigalom. Chaval ju je ošinil izpod čela ter nezaupljivo našobil usta. Tudi drugi so bili tu, prepoteni, na ledenem prepihu, in so molčali kakor on, goltajoč vase jezno mrmranje. Prezgodaj so bili prišli, niso jih hoteli dvigniti, vsaj še pol ure ne, to pa že zaradi tega, ker so ae vršile zgoraj zamotane priprave, da apuste v jamo konja. Z glušečim ropotom zvenčečega železja so nakladati še premikali hunte ter eo koli drseli in izginjali v bijočem dežju, ki je padal iz črne 'luknje. Spodaj je izpuhtevala blatno vlago deset metrov globoka greznica, ki je prestrezala to ploho. Ljudje so se neprestano sukali krog šahta, potezali za signalni konopec in pritiskali na ročice vzvodov aredi tega vodenega .prahu, ki jim je močil obleko. Rdečkasti svit treh odprtih svetilk je rjpal, velike, premikajoče se sence, da je bila ta podbtemna dvorana podobna zločinskemu brlogu, neaakšni razbojniški kovačnici kraj kakega hudournika. Maheu je tvegal zadnji poskus. *PHbJižal se je Pierronu, ki je nastopil ob šestih" svojo službo. — CujeŠ, ti bi nas vendar lahko pustil gori. Toda nakladač, lep fant krepkih udov in dobrega obraza, ga je s plaho kretnjo roke zavrnil. — INI mogoče, vprašaj paznika . . . Kaznovan bi bil z globo. Spet se je začulo pridušeno mrmranje. Katarina se je nagnila k Štefanu in mu zacepetala v uho: — Pojdi, greva pogledat hley, tam je prijetno! Morala sta se izmuzniti, ne da bi ju kdo videl, ker je bil vstop prepovedan. Hlev je bil na levi strani na koncu kratkega rova. Pet in dvajset metrov je bil dolg in ¿tiri metre visok, vsekan v skalo in obokan z opeko, 4v*j*et konj bi imelo v njem prostora. Tukaj je. bilo zares lepo: živali a.o izpuhtevale prijetno toploto, sveža, snažna stelja je dobro dišala. Edina svetilka je brlela pokojno kakor ponočna luč. Počivajoči konji so obračali glave, se ozirali s svojimi velikimi otroškimi očmi se se spet ipo-časi lotevali ovsa, kot debeli, zdravi delavej, ki jih je imel vsakdo rad. Katarina je glasno prebirala njihova imena raz cinkastih tablic, pritrjenih nad jaalimi, zdajci pa je pritajeno vzkliknila, ko je videla nekoga, ki se je bliskovito dvignil pred, ,njo. Bila je Mouquetka, ki je vaa prestrašena planila s kupa slame, kjer je spala. O ponedeljkih, ko je bila vsa izmučena od nedeljskih norčij, se je z vso silo česnila po nosu, zapustila odkop z izgovorom, da gre iskat vode; potem pa se je prišla sem k živalim skrit v toplo ste-Ijo. Njen oče, ki mu je bila zelo prirasla k srcu, je to trpel, Čeprav bi utegnil imeti zaradi tega neprijetnosti. Ta hip je vstopil oče Mouque; bil je kratek, plešast, zanemarjen, toda delbel, kar je bilo za starega rudarja petdesetih let pravi čudež. Odkar je bil postavljen za konjarja, je tako zelo žvekal tobak, da so mu krvavela dlesna v črnih uatih. Ko je zagledal še dva druga s svojo hčerjo, «e je ujezil. (Dalje prihodnji«.) . podrobno razložil vae avoje načrte in risbe. — Prav zares, Je dejal general, ko je pregledal vm načrte. Prav zares je tako, kakor ste rekli. Koliko pa hočete za svoj izum? — En milijon. — Izvrstno! je vzkliknil general in ga poljubil. Tu Imate nakazilo za državno blagajno. Nai-lepAa hvala, in kadar boatezopet kaj izumili, kar k nam pridite! — Saj že imam nekaj primernega, je odvrnil neznanec z mnogo obetajočim obrazom. Zadevi-ca. nad katero boste strmeli — Kaj pa Je takega'' — Obrambni top, ki z lahkoto uniči mojo veleladjo v poletu. Prekopicne ae in pade na zemljo. Pred mojim topom ni rešitve zanjo. — Cujte, je general nsgrlmn-Č!1 čelo. To je nekoliko čudno . . . Res, sram vas bi moralo biti .. . Najprej icnajdete tako izvmtno, sijajno tračno ladjo, takoj nato pa obrambni top proti nji . . Oprostite, v vašem postopku pogrevam vsake dostojne obzirnosti — Motite a«. se Je lanmejal neznanec Saj vendar priznate, ds Je irritm liojno vedo vedno izpopolnjevati, ako hoč*t. potolči ls-|sovra>nika Cr obstanete Me že naxado\«li MoJa rračna ladja je strahovita stvar! Zato moramo seveda gledati, da dobimo M njo protiitrup. — Hm . . . Seveda je tako, pa vendar ne čisto tako. Razumel bi še, ako bi kdo drugi iznašel top in mi ga prišel ponujat. — Ti moj ljubi bogi',je vil ro-< ke neznanec. Kakor da to nI vse eno. No, če vam je to tako bridko, pa grem, si obrijem brke, si zavežem ovratnico malo drpgače in se vrnem. Delal se bom, kakor da sem či«to drug človek, ki vas še nikoli ni videl. Ce želite, pa lahko napravim tako. Generalu je postalo nerodno. Ni bil bedak in ni ljubil otroškega igračkanja. — Prav imate, je rekel. Tu se pač ne da nič opraviti. Kupiti moramo Ae vaA strahoviti top, da vam ga ne odkupi kaka druga država. Koliko? — Kn milijon. General je napravil nakazilo, pot repi j al izumitelja po rami in dejal: — Vi ate itn dno a|x>sobna glava. Tri *to atrel, ako pomislimo, da ste iznaAli tako strahovit top . . . Izumitelj p« ga je prekinil prrproato: • — Ni take sile ... Vi ae mi aa-mo laakat*. Nikakor ne «previ-dim. da bi bilo to kaj ¡*,*ebno strahovitega. — Kako da ne? Kolikor lahko poanamem it načrtov . . , — To I«, top Je pa» lahko nekoliko nevaren tej atra*ni zrač- ni ladji. T«da . . . Sedel je nazaj v naslanjač, se premeteno smehljal in gledal generala nekoliko od strani. — Kaj bi pa šele rekli, ako vam povem neko malo, ali zelo koristno skrivnost. Napravil sem za ladjo oklop (moja tajnost), ki je tako močan, da ga izstrelek iz mojega topa ne more niti opraskati! General se je prijel za glavo: — VI me spravljate ob pamet. To je podlo in grdo, kar počenjate ! ' Tujec je skomignil z ramami: — Jaz v tem ne vidim nič nepoštenega. Zakaj me dolžite? Ali je moja ladja morda alaba? Izvrstna je! In moj top? Se boljši je ko moja zračna ladja! — 2e, že, toda vi bi mi morali ponuditi najprej neprodirni o-klop. ' — Zakaj neki? je odbelil mrz-no iznajditelj. Razvoj bojne tehnike mora iti postopoma in normalno, ne pa skokoma. Potem sta se oba — general in izumitelj — pogreznila za pet minut v globok molk. General je premišljal, izumitelj pa je pulil smotko. , General je hotel ponoviti očitek, da bi bilo lepše, ako bi mu kdo drugi prinesel tajnost oklo-pa. Ker pa se je bal, da bi bil tujec zopet pripravljen oditi, si obriti brke in se pojaviti kot nov človek, je samo težko vzdihnil in dejal: — Koliko? — En milijon. — Recimo: pol milijona. — Drugod dobim dva. — Usmiljen bog! Kakšen človek . . . Dobro: Nate še en milijon. Vi nas boste uničili. Neznanec je vzel denar, stisnil generalu roko in se obrnil, da odide. — Cujte, ga je zadržal general in na njegovem obrazu so se pojavili pomisleki. Ali ste res prepričani, da je oklop vaše zračne ladje neprodiren? — Ni dvoma! Popolnoma neprodiren ! — V tem pogledu sem tedaj Jahko miren? — Cisto miren, razen ako bo kdo izumil novo razstrelivo. — In ga bo kdo? — Seveda. — Sveta nebesa! Kdaj? — Je že izumljeno. — Kdo ga je iznašel? f» — Jaz! — Tri sto hudičev! . . . Zakaj ste mi to zamolčali? 1 — Jaz ne zamolčujem ničesar. Cisto odkrito vam pravim: Tako razstrelivo bo kmalu tu. Sem si ga že zamislil. — General se je rezko zasmejal: — In vi nam boste seveda prišli ponudit ta superekrazit? In kadar ga bomo kupili, se nam boste smejali na ves svoj zoprni obraz ter nam zaupali, da imate le močnejii oklop, ki je res neprebojen. Je tako? — Seveda. Natanko tako. General si je izpulil veliko kosem las in zatulil: — Bodite prekleti! Zagnali ste nas v zagato, iz katere ni izhoda. Nafta država bo zaradi tega propadla. Povejte mi, kdo ste. Povejte nam svoje ime, da ga lahko prekolnemo na vse šti ri vetrove! P' Neznanec se je dvignil. — Lahko me zmerjate, kolikor hočete. Ako bi bili iznajdljivejši, bi bili takoj opazili, da nisem nič drugega, kakor poosebljena logika, zdrav človeški razum na dveh nogah. Vi nočete razumeti, da je čisto vseeno, ali vaša država propade zaradi oboroževanja v desetih letih ali v desetih minutah. Nimate temperamenta, da bi se odločili za enkraten pogin. Vsak pogiba na svoj način. Zdrav človeški razum nima z vašo stvarjo prav nič skupnega. Zdravatvujte! Neznanec je zaloputnil vrata in odhltel iz vojnega ministrstva. Gospod beraču: 'Tu imate malenkost. Ce vam je prav, se lahko vsak teden foglasite pri meni radi podpore. Stanujem v Cerkveni ulici, četrto nadstropje". "Ce imate lift, pridem". • Odrezavo k zdravniku z. pride zajeten mož. "Gospod doktor, kaj naj storim, da bom shujšal?" "Oženite se!" "Ko sem se pa i«r "Potem ti pa poiAčite Ae kak-Ano drugo živčno norijo." Življenje v globini 430 m pod morsko gladino Ime ameriškega raziskovalca prof. Beebeja je danes znano po vsem kulturnem svetu. To je mož, ki je v drugem poskusu, z mogočno jekleno kroglo, ki mu je rabila kot podmorska opazovalna kabina, dosegel globino 430 m ali več nego dvakrat toliko, nego so najbolj drzni potapljači dosegli do danes z najboljšimi potapljaškimi opremami. Beebejevega rekorda bržkone ne bo tako hitro prekosil nihče, kvečjemu on sam, ki pripravlja ta čas novo, še močnejšo gondolo za ekspedicije v globine morja. Zadnja Beebejeva gondola, ali kakor jo je on imenoval, batisfera, je bila opremljena z brezžičnim aparatom, tako da je bil pogumni raziskovalec ves čas v zvezi z zunanjim svetom. Dve veliki okrogli okni z zelo debelimi šipami sta mu omogočali razgledovanje po tem kraljestvu večne teme, ki so ga mogočni električni reAktorji osvetljevali precej daleč tako žarko, da je Beebe v njihovi svetlobi u-tegnil celo kinematografirati življenje v teh globinah. Se nedavno tega je veljala trditev, da je morje v globini 200 m kraljestvo smrti. Večna tema, ledena mrzlota vode in silni vodni pritisk onemogočajo baje vsako življenje. A še pred Beebejem so pokazala raziskovanja z mrežo, da