St. 42.
V Gorici, dne 18. oktobra 1895.
Teče*} XXV.
,Soea"
izhaja vsak jietek o jiohlne in velja vred po poŠti prejomana rili v I
pol leta    . četrt leta
prilogo   ..GispiJarski Lili'
j ri ci na dom poailjuna: .   gl.l. i-W, .      ,   220, .     .    110.
Za  luje   dežele toliko, ve;1,  kolikor je večja poStnina. Delavcem   iu   tlnisrim   manj   premožnim   novim   naročnikom naročnino   znižamo,   ako se oglase pri upravništvu.
„Prlitrce"  izhaja  vsakih M  dnij  vsak  ilnijri torek in velja za celo leto 80 kr.
»Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak mesec v oh-se^u lfi slranij. Kadar je v petek praznik, izidela lista že v četrtek.
SOČA
(Izdaja za Gorico)
Oznanila
in .flSUlICE" plačujejo se za petstopno petit-vrsto; 8 kr., če se tiskajo 1 krat,
Večkrat —' po pogodbi.  — Za večjo črke po prostoru.
Posamične Številke dobivajo se v tobakarnah v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavrenciču nasproti velike vojašnice in pri Pipanu v ulici Ponle della Palmi po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacijo pa upravništvu »Soče*. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.  --  Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravniStvo je v Gosposki ulici 9.
Izdajatelj in odgovorni uradnik  Andraf Gabričak.
„Bog 'n narod!"
Tiska „Gorlska TIskarna A. Gabričak" (odgovoren Josip KrmpotiiJ),
Društvo „Sk>ga".
V jeseni 1. ISirO. je bit po dolženi .r-a.-u zopet enkrat občni zbor. kateri jo zaman zahteval naš list več časa. Pri volit vi novega odbora ji' bil -boj prav hud, kajli rlvf stranki si«1 si stali* odločno nasproti: Tonklijev;1 in (iregor-čičeva. Zmagala jt* zadnja z veliko večino.           Od takrat jt* preteklo Ion'j polnili pt*t let, in v vsem tem rasti je ostalo društvu na čelu z malimi izjemami eno in isto vodstvo, katero lahko praznuje svojo petletnieo.
Praznuje ?!        Da!
Pel le! je pač kratek ras. vendar po drugi strani dosti dolg, da je to društveno \od«tvo moglo pokazati svojo sposobnost ali nesposobnost. Toda v tem pogledu sedanje vodstvo lahko pričakuje sodbo slovenske javnosti, kajli z opravičenim ponosom gleda lahko nazaj: lia svoje delovanje in na >vojo • uspehe.
Na Slovenskem nimamo političnega društva, ki bi imelo tako obširen delokrog, kakor naša <Klog:i» v Uoriei. Poleg političnega \ndslva iiuii tudi skrb za narodno vzgojo in izomiko mladine v -.loriškem mestu.
V tem pogledu je delalo .sedanje voiKtvo v teh petih letih prata čuda. Pred petimi leti je dobilo dva i-Iaba dekliška razredira in jeden otroški vrt. v vsem skupaj okoli HO otrok, v slabih .šolskih prostorih. In dauts? Danes ima I j u d s k o šolo /. osmimi razredi in tri otroške vrti', v katerih se vzgojujo v rarodnem duhu okoli (»JJO 0tl'»k. reiteijsko osebje šteje J J -1,'lV: poleg teh so še tri posInvmVe in par supleuitiij, L. 1S«»0. j,» dobilo vodstvo le slabe prostore v uliei sv. Klare. letos [»a je še kra>no novo šolsko poslopje v ulici Har/.ellini z s sobami in pripravna hiša pod Kapelo v:a otroški vrl. torej narodni šol<ki zavodi na treh krajih mesta. Letni trošek /.naša že nad «00» <r'ld.*)        Iz  teh  podatkov   lahko   pro-
*) r.Vrnj j.- t.il.i „&.,7,.^   m;.i.   ].n  kcitrri  >.«
misij uje vsak čilatelj sam, koliko požrtvovalnega dela je vse to zahtevalo, jnedno se jo mirno in tiho razvilo do tako krasne, nikdar pričalCoTfirio stopnjo! Vsak korak naprej je bil združen z vi> likimi težavami in ovirami; toda železna volja z zaupanjem v božjo in llUlOtluo pomoč jo presinjala v prvi vrsti <-Slu-*jincga> predsednika in ni se varal v svojih mulah, narod je razumel tako delovanje, katero je blagoslavljalo nebo, da je rodilo leto za letom obilica sadu. Teh osem razredov in trije otroška zabavišča so silne važnosti za naš- narodni napredek na (Soriškem. Le pomislimo; kaj bi bilo z vso to mladino, da ni teh zavodov? To Iti se polnile iaško   šole, ki   so   /.daj   že           na pol
prazne! Ako bi bilo prejšnje vodstvo tako razumelo svojo nalogo, pa bi danes Slovenci v (Jorici stali na vsi; drugačnišili nogah! Tako pa smo zamudili mnogo, kar so niti no da popraviti!
Toda poleg teh zavodov jo »-Sluga * mislila iu naposled poklicala v življenje še druge, ki so silno potrebni. Ko mladina odrasle ljudski šoli, posveti si mnog deček kaki obiti ali trgovini. In lu jo bila zanj vedno nova nevarnost, da se odtuji svoji narodnosti, če tudi je dokončal slovensko ljudsko šolo. Takih slučajev imamo mnogo! V to je veliko pripomogla laška nadaljevalna šola za obrtne učence, kjer so laški učitelji iz slovenskih otrok ustvarjali laško misleče trgovce iu obrtniki'. Takemu šviudlu je naredila konec •Sloga- z enako šolo v slovenskem jeziku. Lani je bil olvorjeii p r v i tečaj. letos pa že d r u g i. Tu so nameščene štiri vrle učne moči. Koliko koristi je ta šola za slovenski živelj v (Jorici iu okolici, to so pokaže za nekoliko let! Tako šol« nima niti Ljubljana. - Polon vsega tega ima vodstvo lepo načrte z.*i podobno d o k 1 i š k o s o 1 o, da bi manroč tudi deklice od 1 i. leta naprej imele na razpolago u a r o d o u •/ a v o d, kjer bi I dobivale višjo izobrazbo in so učilo ; p r akti č n i h rečij za svoj prihodnji ¦ poklic   v  človeški          slovenski   dru/.bi.
! Kvo. kako lepi načrti vse prihajajo j v našem političnem društvu do dejansko \ izvršitve.
;            V zadnjih letih se je zajedno   do-
\ guu! boj za slovensko šolo. To je bilo j uprav ogromno delo, zvezano z velikim
Podlistek.
Po! za smeh, pol za res.
(Prir-di! L U.)
i i
O*.-
• in Ihiitt.
Stric osel >\al\ nr.iiurju, uo-eč .nit dan
zti   iIiumh _<V'!i>  v  niiiti,   moko   pafc v mesto.
Ta jednolična ^!iž!).i -.»> vidi siv« u pretežka.
Mi>!i si nanner: ,To ji* vendar prehudo, da
tni   gospodar   tako   ma!o   počitku    privošči.
Drugi   kruh  jcflo. a jaz,  »lasi  žito  in  moko
nosim, moram le slamo -dodati. To ni prav.
^ tako ne pojite dalje !•  Sklene torej, mlinar;:«
, slovo  dati   ter  si  drugo s!u?,"no poiskati.  In
(»rejs, kakor sklene, tako stori.
IMinja so pri nekem kram.irjn, metiee.
*  \a   se  mu   stanje  zboljS«.   Ali   kramar   n.u
naloži vso polno Sare ter ga po vrhi se sam
zajezdi   in z   birein   ^ra   pohiza   hoditi,   tla
k prepozno ne ptideta   na somenj. Toda bore
*• r)sel   zaradi   obilne   teže   to   počasi    koraka
fcprej,  zato prideta s kramarjem   res malo
$ i *.'kesno v somenj. To \>.\ razjari  satnogolt-
j.   <;ga   kramarja   tako.  da   ubozega  tovara z
c.;. vano  (.'orjaco  neusmiljeno preinhti,  zve-
/.avši  ga k stebru   ter  pustivsi ga  vso noč
broz jedi in pijače. Ob, ubogi osliček, koliko
jgtnora trpeti!   Iu  vrhu   vsega je Se tako nc-
^ffklno  privezan, da  ne more ni leči, niti se
•   kako odpočili.
V tej revi in ^i^ki se domisli hrizni osel svojega prejšnjega gospodarja ter s«; kes.i. da (/a je zapustil. Ker se mu pri kra marji v«*dno le huje dorMJa, u*a necejra din'-skrivaj zapn.-li ter ^re mlinarja j>rosit. naj -»m zopet spivjmi; v službo. Ali ta ^'a noče več iiiK-ti.
Pod:i se torej h krznarju služit. Temu pomaga kože nositi. Ali krznar je grob mož in trdega srci. Pn \.,:>kem kor ':u vpije nad njim ter pa s palico po robiili tako oblaja, da se revež trese kakor Šiba na vodi. To grozovito, nečloveško ravnanje krznar* jevo ga neizmerno užali. Prišedsi neki večer ves potepen iu na pol mrtev domu, iame glasno pa miio rigati in debele solze se mu vsujejo iz očes.
Njegov jok in stok zasliši strina lisica. Radovedna priteče pogledal, kaj to pomeuja. Zagledavši osla, ga vsa začad-na pobara, rekoč: »Kaj pa ti je stričko, da tako milo jovdas?" Pa on ne more od velikih bolečin niti odgovoriti. Zvita lisica ne bodi lena, zgrabi v kotu škopnik slame ter mu ga poda, rekoč: ,Vzemi, vzemi, moj osel, ta-le škopnik, obriši si solze in povej mi vendar, kaj in kje te boli.
Nekoliko pololažon vzame osel škopnik ter se obriše. Potem pa se lisici potoži rekoč: ,Ni uda zdravega na mojem telesu. Krznar me čedalje huje pretepa in reži nad menoj: geri po, geri po, pumf! Krči se mi srce, premišljujočemu svojo grozno revo, niti mi je jasno, kaj krznar prav za prav z menoj namerava, da me tako neusmiljeno klesti.
trudom iu stroškom. Kar rele kupo jo tu spisov, prošenj, utokov, pritožb, imenikov in drugega statističnega gradiva, vso skupig delo požrtvovalnega trudu. Vso lo je delo iz «Slogincgft» odbora!
*               Hs
Da je društvo vršilo tudi svoje dolžnosti na političnem polju, lo je ptič znano slehernemu zavednemu Slovencu. L. 1891. je vodilo volitve v državni zbor, pri kateri smo prvič zmagali s svojim kandidatom v velo-posostvu. Dal Bog, da bi vsi naši veleposestniki poslušali gbts društvu tudi pri prihodnjih volitvah v državni zbor!
Lotos je srečno dovršilo volitve v deželni zbor: Le na Krasu jo zmagala pridi < S 1 o g i-> neka čudna zveza!
Društvo je skušalo preinenili razmero |udi v goriški trgovinski zbornici. Delovalo se jo veliko, u naposled smo ilošli do neoporečnih dokazov, kako n.isprolen nam je sedanji volilni red. Na podlagi dobljenih podatkov dela so daljo za promomhn volilnega reda.
Pri sodiščih jo marsikje bolje, zlasti pa pri porotah. V leni pogledu jo naredilo društvo važno korake naprej h knncčuciuu zboljšanju. Sploh pa društvo ni zamudilo ni-jodiie priliko, ko jo bile treba nastopili v obrambo naših narodnih pravic. V pouk Ijudslvu so so pt vršili marsikateri shodi, ki so bodo ponavljali zauaproj v drugih  kraj h  naše  deželo.
Stoli smo si v dolžnosl, naglašali delavnost tega društva zdaj, ko jo pretekla prva petletnica sedanjemu vodstvu. Uspehi so Iu, ti so ne dajo tajiti, čeprav hi ta ali oni rad vso potlačil.
To smo pa naveli oh kratkem zalegadel, ker nekatere modre glave kaj rade brusijo jezik o vsem, kar je drušLvo sklenilo in naredilo.
To smo opažali zlasti pri zadnjih volitvah v deželni zbor. Uboga «Sloga» pri teh volitvah ni ustregla marsikomu. Toda častiti čitalelji naj nam verujejo, da je odbor napravil vse korake le po treznem premišljevanju. Razne željo v deželi so bile tako različne, da vsem ni bilo mogočo ustreči: na neko stran je bila torej zameni neizogibna!
Toda lu nam je spregovoriti resno besedo! «Slogin» odbor je dokazal s svojim polletnim delovanjem, da deluje edino le za blagor slovenskega naroda na (ioriškem. Kakor vedno in povsod, tuko tudi pri letošnjih volitvah v deželni zbor! Ako  se   torej   tudi   ta   ali
Premotana lisica se mu koj odmeje, rekoč: »Pes, hudoben je tvoj gospodar. Zdi se, da le misli tako dolgo trpinčiti, dokler ne crkneš; potem te odere, kožo ustroji in jo za bobne proda".
Osel, zaslišavši trpke besede lisičine, obupa popolnoma, zavali se po tleh z nogami kvišku in strahovito zatuli.
Lisica pa se mu porogljivo posmehuje, rekoč: .No, zdaj pa res vidim, da si pravi pravcati osel, ker še tega no veš, da kdor služi, pojdi kamor hoče, mora trpeti.*
13. Sokrut in Ksanlipa.
V starodavnih časih je živel na Grškem modrijan Sokrat po imenu. Ta je imel jako hudo, črez vse togotno ženo. Zvala se je Ksantipa. Dasi je bila zelo prepirljiva, vendar lo ni bil ž njo nikdar spri. Ne, nikdar ji ni žal besede rekel, vse nje surovosti in očitanja je voljno prenašal, in. kadar je ni mogel z lepa ulolažiti, se je pa iz hiše pobral, da ni imela povoda, se ž njim prič-kali.
Nekega dne Ksantipa ?.cpel razsaja in orodva, kakor da jo je sam peklenšček obsedel. Dolgo jo Sokrat mirno posluša in z vso pohlevnosljo tolaži. Videč pa, da vse njegovo prizadevanje nič ne izda, se dvigne ter počasi iz hiše odhaja. Ko žena, ki je bila tačas baš na podu, to opazi, zgrabi nagloma posodo, ki se po noči rabi, steče k oknu ter jo plosk! na moža razlije. Sokrat pa, ki je bil na kaj takega že pripravljen, pogleda
oni ni strinjal s sklepi -Sloginega« odbora, ni to še dovolj povoda za -¦-zabavljanje. Tu je potrebna narodna disciplina, brez katere je nemogoč vsak uspeli!
Se nekaj! Mi bi radi videli liste možč, ki bi se upali reči: «mi ust režemo vsem Slovencem v deželi», Naj se oglasi* in izvoljeni bodo pri prihodnjem občnem zboru, kajli sedanji možje bi srčno radi odložili ležko in nehvaležno butaro s svojih ramen, ako bi vedeli, da s tem ne bo nič na škodi naša narodna stvar na (joriškem, ™ Ako pa občni zbor kliče leto za letom iste može v vodstvo lega društva, tedaj je vsakega somišljenika sveta dolžnost, podpirati jih iu no jim metati polen pod noge. Krilikovali ni nikaka uiiielnosl, uspešno delali je pa že nekoliko I ožjo! Mi pa polrehujomo do-I » v e o v !
To smo hoteli povedali!
DOPISI.
I/, tioru-r. (Cork ve no potjo v (Juri ei.) < (imlimii ilnii iiiiftcgji presvihVgii cesarju V. .1. obhajal so je i. oktobra I. I.
V stolni cerkvi je bila .sIdvchiiii službena velika Hvclu masa, pri kuteri no bili c. kr. uradniški in e. iu kr. vojaški dostojanstveniki piisolni, pri tako znameniti priliki hi ho morala peli ena, tej svečanosti primerim, veličastna maša.
Ali žal — pela so je stara navadim maša, katero gajslajo že več let anponjd na tuko zanimivi dan veselja za vse podanike avstrijsko; pela, a kako pela, • tako, da se je pokazala neka mlačno«! do polju na lak dan!
Kdo odloči mašo, katera se ima peli na ttiko imeniten dan, mi ni znano, ali sumljivo je na vsak način, da se ne pokaže večja ljubezen do petja vsaj na lak dan.
Organist je izvrsten, ali pevci so taki, da se Bogu usmili. Culi smo s kora tiste navadne zastarane, plešjeve in hripave glase, in vsakomur je prišlo na misel, da jim za petje ni veliko mar nego samo za novce, katere za to prejmejo.
Čudno je, da gospodje, kateri so na krmilu v veliki cerkvi, ne opazijo le nemarnosti do lepega petja pri veliki sv. maši, ker so pev;i dobro .plačani. Nasprotno se pa sliši pri prvi sveti maši v stolni cerkvi izvrstno slovansko petje; pevci, do žl, imajo čvrste, sonorue in izdatne, sveže glasove, in ti pojejo brezplačno samo za božjo čast, in to vala ljudi v cerkev. Od druge strani pa so reče, da v Gorici ni pevcev, samo da ostanejo ti stari pevci gospodarji cerkvenega petja, Huvno ti pevci pojejo nekoliko nedelj že pri oo. ka-pucinih slovenske pesmi, in lo vabi veliko število ljudstva v cerkev, — kar daja mnogo milošnje.
Tudi pri svetem Antonu so peli prvo nedeljo tega meseca novi pevci veliko latinsko mašo  tako  izvrstno, da je bila  milina, jih
gori ter smehljaje se reče: .Ksantipa moja! jaz sem dobro vedel, da se ulije ploha po tako strašnem grmenji, a dobro za me, da ni toče".
Vse to je videl in opazil neki Sokratov prijatelj, ki je bil ravno k njemu namenjen. Zato ga pokrega, rekoč: „Ti svoji ženi preveč zanašaš!" Sokrat pa ga bara: »Prijatelj, imaš H kokoši v svoji hiši?" Ta mu odgovarja: »Bog previdi, to se ve, da jih imam!* Sokrat ga nadalje vpraša: »Kako je to, da trpiš to golazen v hiši, ki vedno le po krmi vpije in vse osmradi?" Prijatelj pravi: »Moj Bog! zaradi jajec in piščet." Nato reče Sokrat: ,In jaz, zakaj ne bi trpel svoje žene, ki mi otroke znaša in poraja?!"
Oh,  pamet prevelika   in   potrpežljivost vse hvale vredna modrega Sokrata! 14. Kaznovani menih.
Neki menih je proti samostanski zapovedi jajce pekel na goreči sveči. Prigodi se, pa, da ga predstojnik v dejanji zasači. Bore menih kar ostrmeje ter ves osramočen, s ponižano glavo posluša, kako mu predstojnik bere levite. Zadnjič se pa vendar osrči, glavo povzdigne ter reče: »Kaj hočem, hudič me je omotil, da sem to storil". Pa ni bil teh besed Se dobro izustil, kar se hudič nenadoma prikaže ter ga neusmiljeno po ustih evrkne, rekoč: »Lažeš, da sem te jaz premotil, ampak sam si se zapeljal, ko si jajca iz kurnika skrivaj odnesel".
Zares, tudi hudič ni vsega kriv J
poslušati. Hčerka Gruzovinovo, Lucin, jo tako lepo pela, da jo vso strmelo •— sopran ima sonoivn, izvrsten.
Tudi dva možka glasa sla harmonično zalivala krušni sopran.
Is Dolenje TrobnSo (na Tolminskem); »Prod leti so jo zidala pri nas šola. Pri toni zidanju so jo gledam več na podjetnika nogo na šolo. Znto pa smo ostali brez učltolju, Lansko leto žo prvi tečaj imeli smo So učitelja, Ker pa ni bilo stanovanja, le moral učltalj zapustili šolo. V večjih krajih so zidajo šolo s stanovanjem zu učltolju, dasi m lnhko dobijo stanovanja v zasebnih Ijisnh, Pri nas pa tudi v zasebnih hišah učitelj no dobi primernega stanovanja, kor sploh Imnmo v Tro-buši malo hiš. Sploh slabo so jo u krenilo pri nas v leni ozira. Otroci ostajajo brc« poduka. Zdaj se maščuje, kor inerodnjiie osebe ob svojem času um hotelu poslušali dobrih svetov,
Mož od žganju omamljnn jo prlfiel dnč. «5. I. m. v neko luknjfinjo krčmo, Obložul Je po noči v izbi, Domači so minHII, du »pi In, kudiir se strežne, da pojilo iiiiproj, Mož jo močno smrčal, vnled česar so vsi mislili, da je to navadno smrčanje. Drugo jutro jn ši> vedno ležal v nezavesti, no da hi ho zgnull •/. mostu, Okoli 10. uro ponehalo jo Hinrčunjo, pa tudi življenje, Najhržo ga jo zuilolu kup, ker mož jo bil fcpnju udaii. Tako j)1) vrnil se množijo slučaji /.^milijo Hinrll vsiod uživanju žganju. Ohlustuijo pu spijo lu i,ičo;mr ne ukrenljo proll loj nizviull, Hog vo, kjo jo nhličulu postava proti pijiuičcvunju P iu po-liciJHko uro 11?
Iz Halcu. - fto lanskega lotu so je ogltiRii neki doplHiiik v »Soči", kuloromu so je čudno zdelo, du ni mogoče v 'Moli napraviti pevskega zboru, ali vnuj t, ijili narodno petje, Ta neimenovani gospod \c elo dejul, da hode denarnimi sredstvi podpiral, uko se uresničijo njegovo željo. V Holcu pu vendar ne vidimo nikukegu napredku niiteni polju; žul, da mesto uiipredovunjii, — na-ziulujcmo. — Iu vendar iimuno močij, katere hi se zuto svrho vsuj nekoliko lahko žrtvovale. — Pač, nekaj je vendar bilo! Po onem dopisu se je zagotovo mislilo, ustanoviti pevski zbor (možki in mešani) in bilo je tudi že nekoliko denarja na razpolago.
Ko so pozneje pričeli še fantje prositi, bilo je res veselje; prišlo jih je neki toliko k vajam, da niti prostora ni bilo. In vendar je trajalo to samih 14- dnij in reč je zaspala,
—  Zakaj ? ~ Mnogi poreko: »To ni mogoče, ker Bolčani gred6 s trebuhom na kruhom po svetu". Jaz vidim, da so začeli vendar le doma ostajati- in lo v prvi vrsti mladi rokodelci. Teh in drugih, kateri se želo petja vaditi, pa ni malo, ker nuš trg šteje mnogo prebivalcev. Lahko rečum, da hi so dal ustanoviti pri nas prav močen pevski zbor, kateri bi ne trpel tudi, ko bi so jeden ali drugi pevec preselil. Saj sedaj jih pogrešamo eold v cerkvi, ker sta odstopila — cela dva. Čudno
—  in vendar resnično!
K temu 3o nckuj. Naša »Čitalnica" ima bore mulo udov iu ftc med temi je komaj tretjina rodom Bolčanov (G ali 7). Ali ni to premalo za trg, kateri šteje okoli 2000 prebivalcev ? Mnogo rokodelcev, gostilničarjev in drugih se pogreša v tem  društvu,  kateri bi
IG. Gospod in kuhar.
Neki gospod ukaže svojemu kuharju, naj mu za večerjo speče fazana. Kuhar uboga ter pridno suče fazana na r«žnji. Ko je bil že skoro pečen, zadiši kuharju tako prijetno, da mu jedno stegno odreže, prihrani vsi je zase, ostalo pa gospodu na mizo postavi. Gospod, opazivSi zvijačo, upraša kuharja, kje je druga noga ostala. Kuhar odgovarja: »Milostljivi gospod, te ptice imajo le jedno nogo*.
Drugi dan pelje gospod kuharja na dvorišče ter, fazane zapodivši, reče t „G!ej da imajo fazani tudi dve nogi!" Kuhar pa, smehljaje se, odvrača: »Gospod, zakuj niste tudi onega na krožniku tako zapoditi, znabiti bi bil tudi on pokazal drugo nogo".
Gospod urednik! Vaša opazka v 37. št. »Soče* o historičnem sedanjiku mi ne ugaja popolnoma. Ako izvolite pogledali v original, so prepričate, da rabi o. Ivanu omenjeni sedanjik |>o Vašem uku. Ne delajte mu torej krivice. Krivda je Vsa na moji strani, ker mi ne dostaja časa vse natanko pregledovati in že pisano popravljati. Kakor sem Vam že ustno izjavil: veselilo rde bode, ako sami popravite, kar je poprave potrebno. Sicer pa se mi vidi sedanjik v kratkih mič-nih povesticah, v kojih se prijateljski kaj pripoveduje — servatis servandis — boljo na svojem mestu, nego pretekli čas. Konečno naj omenim, da iz pridig o. Ivana povsem prosto predelujem.                              ' f. B.
it:, j
gotovo pristopili, kakor hitro bi  se jih po- j vabilo. Naj bi se vendar uresničilo,  kar se je že večkrat govorilo v zboru,  da bi se I ti pa oni povabili k pristopu  v »Čitalnico", J ker kakor hitro se uvede nekoliko agitacije, j bo imela »Čitalnica* 50,' d* 60 udov, kateri bi sčasoma narastli na 100. li. teh  udov se lahko izbere pevski zbor, kateri bi se v dol- j gočasnih zimskih   večerih  vaad  lepemu  in I ubranemu petju. Na ta način bi tudi društveno j življenje oživelo. Na ta način si omogoči .Čitalnica* svoj obstanek,  pripravi  večje  prostore, v katerih naj bi se gojilo  tudi petje, nadpis, večje Število časopisov in, kar je za petje neobhodno potrebno, jeden nov klavir ali harmonij, ljudstvo pa bi se izobraževalo j z branjem in petjem ter bi se bolje in bolje zavedalo svoje  narodnosti. Proč  s separatizmom, vsi stanovi delujmo nato! Bog daj, da bi moje besede ne bile glas  upijočega v puščavi!                                 Opazovalec K.
'L Bukovega: Sreda 2. oktobra je bil za vso našo župnija slavnosten in vesel dan, kajti tega dne je naša zapuščena župnija zopet dobila svojega zaželjenega dušnega pastirja, preč, g. Fr. K1 o p č i č a, kot novega župnega upravitelja. Že ko smo doznali, da je preč. g. Fr, Klopčič imenovan novim župnirn upraviteljem, vzradostila je nepričakovana vest vso župnijo, kajti uverjeni srno bili, da v imenovanem prefl. gospodu dobimo za vse dobro uueteg« in uzornega dušnega pastirja. Tolikanj vesulejši pa je bil za nas rjegov prihod, za kateri srno mu želeli prirediti po svojih skromnih močeh dostojen in slovesen sprejem.
Malo pred 1. uro popoldan nam je na-nanil Htrel topičev in pritrkavanje zvonov i rihod novega dušnega pastirja, ki je priš?! od Gerkna v spremstvu preč. g. Fr. Razpeta, vikarija iz sosednjega Orchka, tuk. g. podžupana in g. učitelja. Že v četrt ure oddaljeni vasi Kojci postavili so tamošnji vaSčani slavolok, ter strel topičev nam je naznanjal, j da je preč. gospod že na tleh svoje nove župnije. Začetkom bukovske vasi sprijeli in pozdravili smo ga bukovski vaščani in drugi župljani ter se napotili skupno v cerkev k blagoslovu z Najsvetejšim.
Pred vhodom v cerkev postavili so fantje in možje bukovske vasi lep in ličen slavolok iz zelenja, okrašen z zastavami ter primernima napisoma, kakor sledita:
„Bog sprimi Te, src kliče danes slo In mnogo let nam hrani milo Te neb6!" »Tvoj prihod, dušni ljubljeni pastir, Je far! celi radosti, veselja viri"
Da, dohod njegov je bil za nas Bukovce res dan veselja, ter smem trditi, da si je novi preč. gospod s svojim vljudnim in dobrohotnim ponašanjem takoj pridobil srca nas vseh, toliko bolj, ker smo slišal: in tudi čitali v »Soči in ^Primorcu" že veliko lepega o njem. — Bog živi našega novega dušnega pastirja, Bog blagoslovi njegovo delovanje vsem v času! in večni blagor!
Vam župljani pa priporočam, da se trudimo vsi, da novemu dušnemu pastirju kolikor je v rnoči osladimo in oblažimo bivanje med nami ter pokažemo, da smo ga v resnici vredni. Posebno naj velja Vam, zastopniki občine in cerkv. ključarji, da ga podpirate v niega težavni službi, kajti le po tej poti smemo pričakovati, da se nam kedaj vresničijo naše želje, namreč, da bode čim preje preč. gospod naš pravi in stalni župnik, v kar po-mozi Bog!
Eden v imenu več župljanov.
Iss Kozane, 15. oktobra. — Komaj smo izvedeli o smrti skladatelja, tukajšnjega bivšega učitelja Hr. V o 1 a r i č a, ki se je pri nas trudil skoro 6 let ter povzdignil narodno in cerkveno petje, na visoko stopinjo, obolel nam je dušni pastir č. g. Ferdinand Tomaži« in tudi umrl dne 12. t. m. vsled prsne bolezni in krvave griže. Rajnik je služil pri nas 12 let; star je bil 51 let. Pogreb, kojega se je udeležilo 15 duhovnikov, 4 učitelji, šolska mladina in mnogobrojno ljudstvo, je bil veličasten. Vodil ga je preč. g. župnik iz Biljane Ludvik Kumar, ki je imel o rajnkem kaj lep govor. Pevci so zapeli pred fa-rovžem »Ločitev" in na gomili pa »Jamica tiha" Po pogrebu je bil skupen obed, kojega se je udeležilo 20 odličnih, povabljenih oseb. Osmina po pokojnem dušnem pastirju bode 21. t. m., maše zadušnice po rajnkem g. učiteljni Hr. Volariču, za koje so darovali Kozanski občiuarji, pa 16. t m. Naj v miru počivata!                                                            j
U duhovsklh krogov.— (Alojzije- i višče): »Več očij, več vidi. Zato je dobro, I da rečemo tudi kako o javnih zavodih. Sicer I v «Soči» pisati o »Alojzijevišču" je nevarno, ker utegnili bi se zameriti, češ, da se to dela iz nasprotja. Ker pa neki list odgovarja, oziroma zavrača pritožbe proti temu zavodu, zato, mislimo vsaj, da se nam ne zameri, ako na tem mestu povemo svoje mnenje.
Res je, da so se pritožbe slišale. So-sebno glede vode se je reklo, da zavod nima vode ter^da se ta vozi v sodih. Otroci, ki so vajeni doma dobre vode, je bodo zelo pogrešali, ker roda v sodih ni dobra. Prva skrb bodi, da vodstvo da napeljati vodo v zavod. Brez zdrave pitne vode otroci ne bodo zdravi.
Gledati je treba, kakšno je olje. Znano je, da hribovci sploh ne marajo veliko za olje. Ako ima olje duh, tudi taki, ki so mu ga vajeni, ne marajo zanj. Olje, maslo, špeh, ne sme se hraniti ne v vlažnih prostorih in ne v preveč gorkih. Prostori, kjer se nahaja zabela, ne smejo biti vedno zaprti; treba jih je večkrat prezračiti. Špeh v gorkih prostorih, sosebno v poletnem času, se ves pokvari i« dobi ze!6 zopern okus. Pogreta polenta, z dobrim špehom zabeljena.je jako dobra jed, samo da je polenta res dobra. V malem semenišču, ob svojem času ¦— odkrito bodi povedano ^- polenta ni bila dobra, ker je bila iz slabe moke in slabo kuhana. Moka se je hranila v vlažnih prostorih in vsled tega je dišala po plesriobiin je imela nekak čuden okus. Pravilo bodi: Moka mora biti vedno na suhem   in v takih omarah, ki se dajo
prezračiti. Moka v vlažnih omarah ali pa tik • kakega vlažnega zida, se kmalu pokvari. Makaroni, bigoli itd. so tovarniške packarije, in po našem  nemerodajnem mnenju za otroke j nezdrava jed. Ako jih   vodstvo  odpravi  za vselej, otrokom ne bo žal.   »Biguli" na d o- j bri mesni juhi še  še, drugače pa ne. Res je, da na deželi v duhovskih hiSah se »makaroni", .bigoli" skoraj popolnoma prezirajo, ker so nesnažni. Bog ve, po kakšnih  rokah . se valijo.  Ker se jih  ne  sme  oprati  pred rabo, proč ž njimi. Kar nam  ni  prav,  tudi otrokom ni prav.
Vodstvo misli, da zadostujeti dve osebi j v kuhinji. Isto naj nam blagovoli oprostiti, ako temu oporekamo. Pri tolikem številu otrok in obširnem poslopju dve osebi ne zadostujeti. Snaga je pol življenja. Že pri majhnem gospodarstvu, ako -ljubi gospodar snago, je potrebnih več oseb. Snaga pobere veliko časa in prizadene veliko truda. V ta namen treba je imeti potrebnega osebja. Da bi samo dve osebi vodile kuhinjo in cel zavod, je absolutno nemogoče. O tem nas potrjuje vsakdanja skušnja.
Sicer pa bi moral stanovati v zavodu voditelj, ki ima za zavod polrebne lastnosti in je posebno v gospodarstvu izskusen. Gospodarstvo je velika umetnost in redki so za to. Ker večkrat manjka zavodom spretnih in izkušenih voditeljev, zato je marsikaj narobe.
Vsa čast sedanjemu vodstvu, da vsaj stori, kar more. Sploh v mestu ni delavcev in ni mož, ki bi imeli časa za lo. Nekateri : so s svojimi stanovskimi dolžnoslimi preveč obloženi in ne morejo več pozornosti obračati na "iavod, ker ni Časa, Nekateri pa se ne čutijo sposobni, zato je vse začasno. Ho- | doljubi na deželi in f mestu storijo, kolikor upajo in morejo. In to je veliko. Ce pa se kedaj v enem ali v drugem oziru kaj spod-takne, ni krivda ne pri vodstvu ne pri drugih. Razmere so take, da mora tako biti. Povedali smo svoje mnenje brez ovinkov. Upamo, da nam vodstvo tega ne zameri. To le dobri stvai. v korist.
Od nekod. V nekem listu beremo; »Dr. Abramova preteklost. »Strast je slepa", tako smo rekli, ko smo o volilni vojski čitali napade na poslanca dr. Abrama, koje-mu se je očitalo izdajstvo itd. Zdaj pa, ko I se je strast polegla, sodi se zopet bolj trezno j o  njem.  Dr. Gregorčič je razposlal volilcem zahvalo,  v koji hvali dr. Abrama rekoč: Ce tudi nista bila voljena v kmečkih občinah na j Krasu  po  društvu   priporočena   kandidata, i meni društvo, da sme gojiti nado, da  izvoljena  poslanca (Abram in Muha) ne  bosta J hodila svojih potij v nasprotju z veliko večino i slovenskih zastopnikov, marveč da  starejši I mej  njima ostane  — po prebitem viharju J volilne borbe — zvest svoji preteklosti, ko je složno postopal z ostalimi deželnimi poslanci slovenskimi*), ter da mlajši ne bo hotel ločiti se od njega*. I           Znani list hoče po volitvah slepiti in
svetu pokazati, da se ni potegoval za »bisernega" poslanca. Najbrže ga je sram, zato j pravi samo, »ko smo o volilni vojski čitali napade na poslanca dr. 4..» Zakaj je društvo J »Sloga" po volitvah tako pisalo ter omenilo dr. A., da je »bil zvest svoj« preteklosti", je tudi znano vsakomur, ki le nekoliko pozna političen takt. Sosebno je treba imeti pred-I očmi svojstva našega političnega voditelja, ki I je povsod in vsikdar računi! z obstoječimi razmerami in svoje korake umerjal le v okvirju obstoječih okoliščin časa. Za hip treba je marsikaj na zunaj storiti in zapisati, dasi srce drugače čuti in želi. Toda z besedami »zvest svoji preteklosti" — se niso ovrgla druga očitanja. In isti list je vse debele klopce požrl, ne da bi poskusil enega ovreči. V prejšnjem deželnem zboru je bilo lehko »složno* postopati, saj so imeli somišljeniki in prijatelji »bisernega" poslanca večino in moč v rokah. S to večino složno postopali je bilo puč lahko, saj so vse dovoliliLahom. Kdaj so prejšni slov. poslanci odločne nastopili ? Kdaj in kje sz je »biserni* poslanec po robu postavil Lahom ? Kdaj je dvignil glas za narodne pravice v dež. zboru in odboru? Kdaj je pokazal ljubezen do slov. jezika? Kolikokrat je poročila sestavljal v slovenskem jeziku? Toliko let je že v dež. zboru, povejte nam, kaj je storil? Pri dež. odboru laški uraduje slovenski zastopnik, ali zato dobi plačilo? Da se laški uraduje pri de*, odboru od slovenskih odbornikov, plaču,-; dežela 2400 gld. Pri zadnjem zasedanju je sicer potegnil z ostalimi slov. poslanci", ker je šlo za tisočake in se je bal, da ga bodo Kraševci kamnjali, ako bode za nje glasoval, vendar je to storit le iz strahu in ne iz prepričanj a**); šele tedaj, ko sta se znana dva poslanca odpovedala in je bila Greg. stranka v slov. klubu v večini, je »složno" postopal tn ni hotel ostati osamljen. Toda njegovo postopanje v tem oziru in popustljivost nasproti Lahom je obče znana. Kaj je en storil v Gorici v narodnem oziru, o tem nihče ne ve ničesar povedati. Da se pa hva- , lijo in priporočajo kandidati, ki znajo le »složno« postopati, ne da bi tudi pokazali tu pa tam, da spoštujejo svoj narod in njegove pravice, da mu je mar za kulturni napredek svojega naroda, je žalostno. Kar je še najbolj žalostno, je to, da to delajo »katoliški" listi, kaker da bi katoličanstvo obsojalo naroden ponos in borbo za narodne pravice. Potem pišejo oni listi »smo osamljeni..* »katoliški listi hirajo...* Bolje je, da taki listi nikdar ne bi izhajali, kakor pa tako pisati in delati. Nasprotniki vere čes-tokrat očitajo, da katoličani nimajo narodnega ponos;;, da so brezdomovinci, in oprode sovražnikov. S priporočevanjem takih kandidatov, ki le za plačilo delajo, kojirn je narodnost deveta briga, podajo katoliški listi hudo orožje v roke nasprotnikom. Na Goriškem smo prišli že tako daleč, da se človek že sramuje besede   »katoličan", kajti znani
*•) No  torej! Zvest taki svoji preteklosti, ne pa  odi, ko je hodil svoja pota!  Ločiti je  treba!
. r.    Hr Ta,ko ostro rai ne 'Bodimo!  To je pretrda I trditev! Uredn.
življi pripravili so to ime ob ves kr<' iit- j Zavladalo je pri svetni inteligenci prepričatije, j da katoličan ne more biti narodnjak.
ft»AJ**«k uredništva. -.Na željo našega marljivega dopisnika smo priobčili ta dopis skoro nespremenjen, dasi se nam za to ne zdi primeren čas in ni posebno taktno, ko je 3e vedno upanje, da bodo složno postopsUi vsi poslanci. — Volitve so končale iz zdaj treba računiti z dejanskimi odnošaji. Pri prvi priliki pa, ko se pokaže, da se slovensko ljudstvo vara v svojih pričakovanjih, tedaj seveda udarimo brez ozira na levo in desno.
Od beneške meje. — Dolgo časa je hrepenela Idrijska dolina po potreba! cesti; prosilo se je povwd pomoči, a nikjer dobilo. Državni poslanec dr. Gregorčič je veliko drezal zunaj na Dunaju, a nič ni hotelo biti dobrega glasu. No letos se nam obeta, da se hrepenenje spremeni sčasoma v dejanje.
C kr. vlada poslala nam je po prizadevanju naših domačih državnih poslancev svojega zemljemerca, ki že cesto meri. Merjenje se je začelo pri glavi, to je v Kostanjevici, in sfdaj se počasi pomika proti Vrtiovlju nad Kojskem. HudomiiSnezi trdijo celo, da j c. kr. zemljemerca popred žamete sneg nego pride do Kobališču nad Zapotokom, in vendar hoče imeti visoka c. kr. vlada še letos predložen načrt. - ?a Iderci smo vendar zadovoljni, da bo le sčasomo kaj. Osla je j pa tudi potrebna, kajfi od Soče do državne j meje, od >d do Volč ni nobene sposobne vozne poti, uasi se prav mnogo vozi aH bolje I vlači, n. pr. seno, drva, oglje v Gorico, Koi-min, Videm itd. Tudi vina bi bilo mnogo , tukaj, ako bi ne bili ljudje preveč zanikerni glede na peronosporo. — Pa kraj je tako zanemarjen, kakor bi ne bil pod Avstrijo, kakor bi ne bilo nobenega cestnega odbora, nobenega županstva, ki bi skrbelo, da se vsaj občinske poti popravijo.
ftidno je, d« bodo imeli Trentarji popred cesto kakor Idrijska dolina. Za cesto iz Soče v Trento odločenih bi bilo kmalu celih 20.000 gld., lepa svota.
A nekaj ne morejo ljudje razumeti pri trasiranju bodoče ceste, namreč, zakaj bode imela nova iderska cesta ronee v Kostanjevici, in zakaj bi se ne speljala dalje skozi Kambre&ko, Srednje v Volče*). In če se spelje dalje, se sedaj slabo trasira. Kedor kraj dobro pozna, ne bode nikdar glavne črte meril skozi Kostanjevico na Kambreško, ampak glavna celotna črta bi se morala tako le glasiti; Vrhovlje, Kobališče (nad Zapotokom) Debenje, Marijno - Celje, Kambreško, Srednje, Volče. To glavna črto bi bilo spopolnili z dvema postranskima črtama, namreč: Mnrijno-Gclje-Kostanjevica in Kobališče ali Debenje-Zapotok, katera postranska črta bi se lahko speljala skezi Zorščino-Senik v Mimik. S lo črto bi bil kraj z zunajnim svetom popolnoma združen, ljudstvu ustreženo in po vrhu razpor mod ljudstvom odstranjen. Tukaj so namreč tri stranke, od katerih bi vsaka rada imela svojo cesto. Prva po vrhu, drug« po sredi, tretja spodaj prek državne meje. Z gornjo črto pa bf se vso tri v eno združile.
So nekaj. V 19. stoletju se menda ne delajo več kolovozi, in vendar <nis'i biti nova od c. kr. zemljemerca Irasirana in na račun c. kr. vlade menda dovršena cesta nič več kot »kolovoz" dolg od Vrhovlja do Kostanjevice in 3'/» metra široka; le tu pa tam se napravi nekoliko širša, da se bodo vozniki tam čakali, če bi se imeli srečati, seveda si bodo morali klicati, kakor delajo v Benetkah na voglih.
Dalje v 19. stoletju se ceste polagoma vzdigujejo 7 metr. na 100, nič ne de, če so tudi dolge; pa naš novi kolovoz se bode vzdigova! po 10 m. na 100 in po vrhu bode imel več »skokov", vsaj od Koslanje/ice flo Marijnega-Celja; dalje seveda jih ne bode mogoče več delati, ker pojde cesta vedno navzdol. Čemu toliki* skopost?
Merrdajni činitelji naj črto še enkrat dobro prevdarijo, pomislijo naj, da bode imela cesta mnogo prometa med poletjem, posebno Če se v Volče podaljša; — kajti vsakdo se bode za vročine raje po vrhu v hladu vozi!, kakor v dolini po prašni cesti prek Soče, posebno izletniki, katere bode vabil čudovito lep razgled, k', se odpira popotniku po celi črti — in potem naj se trasira !:raja dostojna cesta, da se nam ne bodo zanamci čudili in se denar zumetal.
Graničar.
Goriške novice.
Osebne vesti. — Gosp. Makso Jeglič, uradnik c. kr. drž. železnic v Kranju, sin znanega dolgoletnega deželnega računarja v Gorici, se je poročil 7. t. m. v Vidmu na Štajerskem z g.Čno Miro Pod jed, hčerko tamoSnjega narodnega posestnika. — Mladi zakonski dvojici želimo obilo sreče v novem življenju! Mnogaja Ijeta!
—  Druga osebna vest ni tak6 vesela. V Dolenjem Cerovem je umrl učeraj ob 6. zjutraj veleposestnik g. Aleksander C o t i č v 39. letu starosti. Zadnji čas so ga preganjale razne bolezni, a končala ga je pljučnica. — Zapustil je udovo Pavlino, sina in hčer. Brat njegov je c. kr. potovalni učitelj za kmetijstvo v Trstu, ob enem veleposestnik v Cerovem. — Pogreb bo jutri ob 97, zjutraj.
—   V Sežani je umrl splošno spoštovani gosp. Karol K a n o b e I, večletni podžupan in vrl rodoljub. N. v m. p.!
Učerajšnja volitev. — Učeraj so volila mesta in trgi enega poslanca v državni zbor na mesto grofa Franca C o r o n i n i-ja, ki se je umaknil, a ni bil zopet kandidovan, ker »ni dovolj italijanski0. — Laška radikalna stranka je postavila kneza H o h e n l o h a iz slovenskega Devina. (Torej vendarle so morali iti ponj na slovenska tla). Druga stranka je pa postavila dr. Bujatti-ja, posestnika v Bmmi. tt- Za prvega so delovali tudi vs: vladni stroji, v Goric? kar na vso silo. — Ko le3^tya_»^oCr',i  Ponesla proglas za B.,
*} Kdo je kdaj za to prosil? Ce!6 nam je znano Se-le z Vašim dopisom, da si Jjudje želo takega J podaljittnja ceste do Vote. Uredn.
so bili goriški lahoačiči vsi zbegani, kajti tega j se niso nadejali; ker je tudi v Furlaniji pridobival B.  čedalje več tal, nastala je za H. resna nevar^-odt. Da, dohajali so celo glasovi, da B. dobi lepo večino.
Tak strah jft n ipotil v torek dr. V e-nutija :n Se štiri verne rim druge (vsaj jeden čifut seveda mora biti urnes!), da so šli v Brumo, kjer so pritiskali na B., da se je odpovedal kandidaturi. Čuje se nekaj, da so se med seboj nekako .pogodili" za prihodnje volitve, da bo B. izvoljen v mestih, | H. pa v veleposestvu. (Upajmo, da so pili likof na medvedjo kožo!)
Ta novica je bila takoj priobčena v vseli laških listih. Volilci so bili seveda zbegani. Mnogi so na to volili H., zlasti v Furlaniji, ali pa niso šli na volišče. — Kar se tiče nas Slovencev, se sicer nismo prav nič več potrudili za to volitev, ali ostali smo pri besedi, da vsaj izvolitev II. ne bo soglasna, na katero bi bil baje zelo ponosen. — Dasi I so bili nasprotniki gotovi zmnge, vendar niso nič zaupa", marveč napeli so vse sile in trosili silno veliko denarji;. V Gorici so volilci iz Sfaregore kar naravnost povedali, koliko so prejeli od g. L, U r a d n i š t v o se je obilno udeležilo volitve in volilo seveda II.
OPicijozno glasilo «I: o r r i e r e d i G o-rizia» je objavilo uspeh volitve že učeraj, namreč:
Ajdovščina: Volilcev 49, došlo jih 15, vsi za B.
Boleč: Volilcev 111, doslo 73, vsi za B.
Čer v i n j a n: Volilcev 105, došlo 84, vsi za II.
Gorica: Volilcev 1072, doslo 647, za B. 63, za H. 584.
Gradež: Volilcev 88, došlo 59, vsi za H,
Gradišče: Volilcev 125, došlo 79, za B. 2, za H. 76,
Kanal; Volilcev 41, doslo 29, za B. 27, za IL 2 (»!)
Kobarid: Volilcev 61, došlo 39, vsi za B.
Kormin: Volilcev 260, došlo 138, vsi za H.
Oglej: Volilcev 41, došlo 34, vsi za II.
Sežana: Volilcev 151, došlo 19, 0. 9, H. 10. (Zadnjega so volili c. kr. uradnikov, 5»i so šli volit — na  inigljejl!)
Tolmin: Volilcev 68, došlo 27, vsi, za B.
Tržič; Volilcev 183, došlo 163 (vsa čast!), vsi za II.
Vseh volilcev je bilo 2488; volilo jih je pa 1406; od teh glasov jih je dobil 255 Bujatti, dasi se je odpovedal, a 1150 Ho-henlolie. —- Ako pogledamo te številke, uvidi vsakdo, da bi B. lahko zmagal, ako bi se ne bit tulili duputacijt iz Gorice, če tudi so de-luli za II. vsi možni slroji. -- V Gorici je bilo vse na nog '., ves magistrat je bil pri delu. Prav zanin 'vili epizod smo doživeli! — Da bodo Slovenci vsejedno volili B., ni vedel nikdo; br/.cjavili su cel6 »Piccolu*, da bodo glasovali za grofa Attemsa. — Goriški Lahi in N- nosprotniki H., niso prišli volit, ker n».._ vedeli, kaj početi, ko je B. odstopil. Nikdo jim tega ni povedal, kajti pošteni laški življi so povsem brez glave, brez vodstva. »Eco tlel Litorale" in »Comere* sta oba pod eno streho! «Eco" se je bila sicer odločno izrekla proti II., a naposled se je izvedelo, da članek je bil le nekako kukavičje jajce, ko ni bilo doma glavnega urednika Alpija. Ali ta je takoj prišel, in od tedaj je »E c o" molčala, kakor grob. Zares škoda za papir, kateri niažejo kar trikrat na leden! Ako je Se kje kak Slovenec, da drži tako politično revše v hiši, naj mu vendar že pokaže vrata l
Zdaj imajo mesta in trgi novega poslanca, kmalu ga bodemo videli pri delu: boju proti Slovencem, kajti to pričakujejo Lahi od njega. Posebno veliko zaup.tjo nanj, ker je prijatelj z nau^ni u ministrom Gaut-schem. — No, naj le pričakujejo: Dvelre-tjinska večina v deželi se ne bo tresla pred Hohenlohom, lega naj si ne doinišlju je nikdo!
Poštne tiskovine, kakor dopisnice, nakaznice, spremnice itd. morajo imeti povsod v Gorici tudi slovenske. Tak6 je bilo ukazano. — Opozarjamo na lo slovensko občinstvo, naj vsetej zavrne laško tiskovino. Razpro-dajalec, katerega večkrat naletimo, da noče prodajati slovenskih tiskovin, zgubi pravico do razprodajanja. Zato naj se nam naznanijo posamični slučaji. — V tem pogledu mora namreč enkrat zavladati popolna enakopravnost, saj jo plačujemo sproti s svojimi novci. Ker smo že pri razprodajuicih znamk, poštnih tiskovin, kolekov, ki so ob enem navadno tobakamarjt, uprašamo: zakaj poštna in finančna oblast ne ukažeta, da morajo taki razprodajalci postaviti slovenske napise?! Napisi so za ljudstvo, ki kupuje, torej v Gorici največ za Slovence, ker teh se največ premika po ulicah! Ti razprodajalci so povsem zavisni od imenovanih oblast :j, ki lahko uk»-žejo, na kak načiu naj se prodaja naznanja ljudstvu. Že s praktičnega stai&ča torej so potrebni slovenski napisi, ako se isti oblasti že nočeta ozirati na — člen 13. drž. z.
Še nekaj! Poštna hianilnica natančno pazi na jezikovno enakopravnost. Zakaj bi lega lahko ne storila tudi pošta ? Zakaj izdaja v G. le laška potrdila o priporočenih listih ali poslanih novcih? Zakaj Slovenci ne dobe slovenskih? In vendar j*w to najlože! Ako I uradnik dobi slovenski pisan naslov pred oči, vzame slov. potrdihiico aH dosfavnico, pa je I vse v redu. To zahtevamo!
Nedeljski potttck pri sodiščih. —
Ministerstvo je  privoščilo  nedeljski  počitek
tudi uradnikom in služibnikom pri sodiščih.
I Izdalo je namreč naredbo, da se ob nedeljah
j ne smejo  vrsjti sodni posli, razun v sili in
I najpotrebniših rečeh. Na deželi je že povsod
, v veljavi  ta  ministerska naredba; enako v
j Gorici pri p r c t u r i. Zakoj ta naredba ne
t velja tudi za okrožno sodišče, nam ni
znano! Glavno sodišče v deželi daje s tem
> pač slab izgled  o  spoštovanju mirusterske
naredbe! — To naznanjamo občinstvu, da se bo vedelo ravnati.
Nahujskana mladina. — Culo ninclita mulllaria" v Gorici je nahujskana in gotovo najeta, da izziva Slovence. Takih zgledov j(; vse polno! Človeku se zdi nemogočo, k;ir s>> tu godi, kajti težko bo kdo verjel, da s» 8 10 letni frkovci že tako zavedajo svoje narodnosti, da bodo na kaznjive načine kazali ,mržnjo do vsega, kar je slovensko. — Največ mora trpeti »Slogin* ulroški vrt pod Kapelo. Laški pobalini nalašč razsajajo pred poslopjem in nadlegujejo ier zmerjajo otročiče, ko prihajajo in odhajajo. V takem poslu se odlikujejo učenci laške šole, ki je tam poleg. (In v to šolo hodi še vedno polovica otrok slov. narodnosti!) — V sobolo je vrgel neki Martinuzzi ^stanujoč via del Cristo št. 1.) debel kamen skozi zaprto okno v šolo; okno se je raztreščilo. Sreča, da ni bilo otrok v sobi. — Neki drug deček Chitif-farin je pa napadel postrežnico, ko je zapirala okuico, katero je vrgel iz tečajev. — O takih lopovščinah je obveščeno redarstvo; upamo, da stori svojo dolžnost.
«Popravek*. — Prejeli smo Te ta - ie prezanimivi dopis:
Čislano uredništvo!
V  smislu § 19. tisk, zakona naprosim čislano isto, da naj sprejme v prvi ali naslednji drugi list perijodične tiskovine «Soča» sledeči:
Popravek: Ni res, kakor sporočuje članek z nad-pisom «kdo ščuva» na drugi strani številke 40. iste tiskovine, da jaz bi bil dne 15. sept. ob času dohoda zadnjega ponočnega vlaka pred gledališko kavarno v tej družbi, katera bi sprejela slovenska poslanca z žvižganjem; —- ni res, da jaz bi, kedar si bodi, razbil cesar&ke orle,
V  Gorici, dne 9. oktobra 1895.
Fran2 Vinzi k, k, Postofflzial. Odgovor na ta  popravek  dobite,   ko bomo vedeli, kak6 je s kazensko  preiskavo, ki se je vršila v tej reči.
Čin Irredente. — Dr. Venuti nam je poslal laški popravek, češ, da ni resnična naša vest pod tem naslovom. Laškega popravka ne priobčimo, toliko bolj, ker goriški župan je dolžan uradovatt tudi slovenski. — Kar se tiče čina samega, bomo še videli, kaj je na njem, kajti po mestu se jo splošno govorilo o njem in potrdila ga je videmska »Pa tria".
I« Čepovana nam poročajo: »Huda griža se je pojavila v nekaterih hišah na Vratih. Nekateri otroci so že umrli na tej bolezni. Okrajni zdravnik je bil v nedeljo pri nas ter v družbi a preč. g. župnikom obiskal bolnike. Po zimi je mučila otrok« davicn, zdaj pa griža, Boff pomagaj!"
V   IMkeiuuergit je bita v ponedeljek volitev župana, Ker se jo presselil /u slulno v Gorico dosedanji župan in veleposestnik g. Anton Pečenko (ki ima veliko trgovino z vinom v Vrtni ulici), je bil Izvoljen g, Jožef Pavlica, ki velja kot za vse sposoben mož.
T deželni kmetijski Soli začne šolsko leto že prihodnji ponedeljek. Več učencev dobi štipendij. — Naši rojaki na deželi naj se podvizajo, ako žele izobraziti kakega svojega sina v dobrega kmetovalca. Prošnje je treba podati najdalje do 20. t. ni.
Palica Je Izginila. — Že za zadnjo številko smo prejeli, a po pomoti prezrli naslednje vrstice: »V nedeljo 6. t. m. meti 10. in 11. uro zvečer je izginila iz veže pri »Zlati zvezdi" dragocena palica, ljub spomin na dobrega mi prijatelja. Kdor bi za njo vedel ali jo je po pomoti zamenjal, je uljudno na-prošen, da jo vrne v isti gostilni, za kar dobi primerno nagrado. — Franjo".
Županski prepiri. — Zopet imamo nekaj dopisov o — bližajočih se občinskih volitvah na deželi. Ne priobčimo jih! Iz dosedanje skušnje smo namreč spoznali, da je najbolje: ne sprejemati takih dopisov, ker so le redkokdaj stvarni, brez postranskih namenov, ena stranka enih, druga pa drugih. V volilne boje na deželi bomo posegali le tedaj, kedar bi bila kje narodna stvar oškodovana po eni ali drugi stranki. Drugače pa, kjer ste vsi n a š i, ne, sami se sporazu-mite doma. Uverjeni smo tudi, da nekaj tednov po volitvah vselej obe stranki jezi morebitna časnikarska polemika.
Radodarni doneski. — Na prvi strani srno priobčili račun stroškov in dohodkov »Sloginih* zavodov brez obrtne šole v preteklem šolskem letu. Letos je začela »Sloga" šolsko k-to z 8 razredi ljudske, 2 razredi obrtne šole in 3 otr. vrti. Od kod dobi toliko denarja? Rodoljubi, pomagajte ji!— V zadnjih dneh so darovali:
('.. g. Simon  Pomolov 5 jrl«l- -   Županstvo pri i ?W.   Lmiji .j <;\iL     - Župan od lam (T. ios.   Munih I trlii.         štirje  udeležniki  ra.v.stavnepi  vlaka v zlatu
Pravit, spominja.«! se prekrasnih dnij med brati Cehi, zložili so i ((Id         Veleč. g. Iran Murovce, dekan i
1 Cerknu. .', gltl. (a za Volariteve -iiotp 2 gld, ne •">• [ kakor je liilo uilnjič po pomoli prepisino). Uosp. L Janko   Sautnk   na   Dunaju    t   t-*M-          (iosp. Kuro!
I)rag.-ak.   pek.   mojster  v 0., 3 ithi         Notar *• Jog.
j Kavčič l pld. KrojaSki mojster k- Kr. Novic v (i. 50 kr. — FiHntrraf jr. Anion Jt-rkif i gld. V puiiri pri k- Likarju SO kr. - Posealflik g. Martin i'odber3ttk v G. t pld. - A. T. 3 (?td. -~ Trgovec in S roj. mojster P. M. moMsčnino 1 (M I             Prihodnji  »Soči*   prilojima položnice poitne
j hranilnice. Lepo pn»i.no, naj se porabi gotovo vsaka. Oo tudi le z SO kr.
Za Votariftava sirot« »rno prejeli mi dalje: Goip. Štefan Ferluga na Opčinau zopet 3 gld. 30 kr.. katere je zbral med okoličanskimi rodoljubi. — Gosp. Anion Leban, nadač. v Ktvmnu 3 gld. — Rodbina Bizjakova v Domberga 1 (itd. - Gosp. Miha Zeg«, na.hu-. ir Kanalu, 3 gld. — Drd. med. Anton Žigon v Ajdovščini je nabral 3« kron m vin. (Darovali so gg.: Dolenc 4 k, Arko 4 k, Vidmar 2 k, Gabnjelčič 2 k, Dngulin 2 k, Bajt 2 k. dr. Pasccleito 2 k, Bonne 1 k. Kalin t k, Fabiani 2 k, Bianchi 2 k, Godma 2 k, Lokar Ant. 2 k, neimenovan 3 k, trne neimenovani po t k, neimenovana gospodična 80 vm„ 2 neimenovani po 40 vin. neimenovan 2 k). — Gospod t. I S. v G. •] gtd. — Po maSah-zadužuicah za Volaričem » Kotani" daroval je veleč. jf. župnik Ludvig Kumar 2 gld., preč. gg. vikarija Pirh u Vipoll l gld. in KlanjSček iz Biljane 1 gld.
Gosp. iupan v Devinu Miroslav Ples nam je I poslal ta-le razkaz darov: Dekan J. Skočir tO gld.,
f niroBluv Ples 10 gld., gosp&: Ana de Paiuera tO gld., SroliiM Sardod 5 gld., Katarina SimCič ."> gld., Eliza Zamer "i gld.; g dje: Ivan Ralzenbeck 5 gld. Domin. Kepriu 5  tfid.. Jpolito Kantini 5 gld., tiuido Pauis 5
j j,^ Antou Rixni>r 3 gld.; skupaj 68 gld., kateri so
I Ki. "izročeni udovi.
Udova je pa prejela: Gosp. IV. Kokole v Trstu
i « gld. — .Glasbena Matica" v Ljubljani 25 gld. — jjosp. Ani. vil. Klodič 10 gtd. - Dr. (iuglielmo Novak - Trstu 10 gld. — »Slovensko pevsko drušLvo* v ptuju na Štajerskem 11) gld.
S temi darovi je bilo poskrbljeno za prvo silo, 2, giroSke med boleznijo in ?ri pogrebu. -¦ Presrfna hvala vsem dobrolnikom! Dal Bog posnemovalcev!
Listnica. — Prijateljem in somišljenikom, ki se boje za nas zaslran zadnje zaplembe .Primorca* "i0 kazenskega preganjanja od strani.drž. pravduistva, Bmflanj'ur;o, da se ne plašimo lega, kav ima priti. Zaplenjeni članek so i-itali tudi v parlamentarnih krojih      poljsKili, ki se so čutili goriški cenzuri..
Druš+v^ne vesti.
Možka in ženska podružn ica sv. Cirila in Metoda v Idriji vabite k veselici, katero priredite s prijaznim sodelovanjem pevcev si. Čitalnice, si. delalskega društva in - tamburašev dne 20. oktobra ob 8. tiri zvečer v pivarni pri .črnem orlu* v prid prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda, po nastopnem vsporedu. - t. V. fl. Brož: »Sve za do-muvinu", koračnica, udarjajo iaiuburasi. -- 2. II. Saltuer: »Za dom med bojni grom", možki -/.bor. — :t. A. Hajdrih: »Jadransko morje", udarjajo tamburaši. — \. S. liregorcie: »Domovini1*, deklamaiija. -— ."». Ur. V lpaver: »Domovini-, možki zbor. -»i. J. Bartl: »Ljubičin sen", udnrjiijo tambu-rasi. - 7. A. Nodved: »Naša zvezda'', mešani zbor. — H. 1. Pavšič: Četvdrka slov. narodnib pesutij, udarjajo tambu;aši. — i>. Dr. B. Ipavec: »Pjevajino*. možki zbor. — 10. M. pi. Furkaš: »Vieuac hrvatskih nar. popievaka*. udarjajo iamburiši. 11. »Vesela družba*, mešani zbor s spremljevanjcm tamburašev. — \i. R. Silvester: »Smnlar", komični prizor. — Vstopnina: za rmidm 1o kr.. brez kake druge razprodaje.
-- r(ioriftki Sokol* bo imel v soboto teden :!»!. t. m. ob S. zvečer v svoji dvorani i/.redni obe ni zbor. Dnevni red: Sprememba društvenih pravil. Ako se ta dan ne zbere zadostno šlevilo udov, bo 11-dnij pozin'je občni zbor /. istim dnevnim redom brez ozira m število dotlili udov,
—  .(J o r i S k a I j u d s k a   o o s o j i l- j n i c a*   je izposodila zadnji eas  veliko de- ; iiiirja, da ga ji raje primanjkuje nt -o oslaja. ( — To se je  zučilo godili  zaradi tega, ker ' je znižala obresti tako,   da  je  vsled cenega postopanja  pri  uknjiževaiiju   najcenejši  denarni zavod v (lorici. — K<lor ima denar n i razpolago, naj ga prinese,  saj ta posojilnica daje rele i1«,?;  obrestij!   — l'rudtn» nre so zdaj  za  informacijo iti prošnje vsak d.iu od s    1*!. ure preilpoldne.
Dopisniku iz l'.: /akaj nismo ničesa sporočili o veselici? No, zato. ker nismo dobili nikakega poročila ! Prednik ue more biti pot sod sam! - ,»5. S.* ni bit povabljen! Sicer pa je .1*. S.* vam dobro vedel, da ne gre vabiti ,<L S/ v 1». 1 V dtiij po veliki veselici v S. Zato le potolažile se in ne zabavljajte! .Škodi obistim!
- I z g o r i s k e okoli e e priti.ij.iju od marsikod vesele novice, kako se mladeniči in tudi možje ogrevajo za .Sokola". V Št. Andrcžu je vpisanih že nad '.M>. Večina njih se pridno uri v telovadbi. Cpamo, da ostanejo vsi zvesti Sukolslvu! — I z O /. o-ljana tudi prihajajo glasovi, l'a tamkaj bo okoli K) Sckoluv. Lepo! Le naprej! Coiiška okolica naj se le oživi, da lahko poreče, kakor na Češkem: Kar Slovenec, to Sokol!
Ostala Slovenija.
Trst. ~- Minuli leden prijeii so organi c. kr. policije v Trstu nekoga Giuseppe (iior<tija. ki se je šolal po dnevu po javnih šotah-ščih in po ulicah, opravljen jako elegantno. po noči pa se je potikal jako siromašno oblečen po mestu ter občeval z raznimi osebami, ki bas niso na najbolj "eni glasu. Stanoval je v ulici Punta del Forno. Pri anarhistu našli so policijski org.u.i 115 U.di-janskih lir. Isti (Jior.li je dri-- H), t. ni. prosil pri policijskem ravnateljstvu dovoljenja, tla sme razprodajati - molili enike! Istega so zaprli baje kot nevarnejra anarhista, kar pa ni bilo resnično. Takrat se je ,1'iecolo* s svojo novico  pore/al.         O h C i na   Milj t-
pri Trslu se priklopi policijskemu okrožju tržiiškega mesla in se tam uslaituii okrajni |K)licijski komisaiijat.
Čudne razmere. Za slovenska dijake na tr/.aSki gimnaziji je ustanoiijcn poseben letaj za slovenski jezik. Doslej so ta tečaj obiskovali največ gojenci malega semenišča. Letos je prevzel vodstvo tega semenišča mlad duhovnik in provzročil, da slovenski gojenci več no obiskujejo pouka v slovenščini. Gosp. prof. dr. K. Glaser je glede le stvari obelodanil v »Edinosti« odprto pismo, v katerem piše moj drugim: ,S početkom lega šolskega leta, namreč 18«."» %„ se je izvršila sprememba v vodstvu »Malega semenišča* ; vodi je g. Masten, srn znanega učitelja. Častivredni g. Maslen je še jako mlad duhoven in je študiral na italijanski gimnaziji. Nemški profesorji na c. kr. državni gimnaziji so sami zapazili z začudenjem, da se letos iz »Malega semenišča» za slovenske tečaje niso oglasili nekateri dijaki, ki so ohfeko vali le kur.se vlani, »n sicer iz najbolj ftblrih tečajev (V. in VII). Moje mnenje je, da tu stopi na plan vsak učenec, kateri še ima v sebi kaj slovenske poštenosti. Parkrat sem ustno in jedenkral pismeno g. ravnatelju izrazil svoje želje, pa brez popolnega vspeha. Zato sem njemu pisal, da spravim vse zadeve v javnost, če se imenoma naznanjeni dijaki ne prikažejo. Drugi dan sem hotel obiskati veleč. g. škofa in mu tudi naznanili svoje težnje. Ker pa ga ni bilo doma, sem govoril s preč. g. uionsg. dr. Suslom, ki m» je rekel, da se hoče poučili o vsej zadevi. Minolo soboto mi je rekel preC. g. monsg. dr.  Šust v škofovi  pisarni   da postopa g.
Masten po 3anih navodih;  naj  dijake sam prisilim, ali si jih naj poisčem kje drugod, in da „"Malo semenišče* nima namena, podpirati radikalnih   .slovenskih  teženj,  nego da ima druge namene, in da mene najav; g.  nadzorniku Lcschanovskemu (t. j. c. kr. namest-nislvu), ko bi jaz   stvar   spravil v  javnost. Prva izmed teh dveh izjav je  veleznamenita in hkralu tudi veložalostna. Dočim so se na Štajerskem, kakor se sem prepričal sam, tudi slovenski  duhovniki  mnogo trudili, da se je za slovensko  gimnazijo v Celju ogasilo lepo število   slovenskih   učencev;   dočim  je dika Jugoslovanov, Strossmaver, ustanovil akademijo, vseučilišče in galerijo slik,  docim pro-svelljeni   modrijan   Lev   XIII.   brez   bojazni kaže Slovanom  svoje   simpatije, se   imenuje tu v Trstu — iz same bojazni pred Italijani — radikalslvo,   če   učitelj   odločno   sili   na pohajanje teh dveh ur slovenščine na teden!! Je-Ii morda  i/.prememba v vodstvu   »Malega semenišča'' kaka koncesija Italijanom?!!  To dejstvo, da niti s prijaznimi in niti odločnimi besedami zdaj ne   morem  dobili   vseh  slovenskih  dijakov   »Malega  semenišča" v slovenske  tečaje,   utegne  biti   na jedni  slrani nevarno za obstoj slovenskih tečajev v višjih razredih, na drugi slrani   se mi pa   zdi   ta slvar   jednaka z   zadevo   slovenskih   pridig. Resnobni slovenski .starejši duhovniki tr/.aške škofije, ki ue  poznajo  strahu   pred   italijanskimi časniki in vsi posveluTTjTldje naše narodnosti so   tega   mnenja,   da   popustljivost tržaškega ordinaiijaia v tej zadevi je bila prva hiba, ki je ojačila greben italijanskim neslrp-uežetn.  Dasi   rad   priznavam    težki   položaj tržaškega urdinarijiitu posebno v mestu samem, dasi   sam   živim i' prijateljskih   oduošajih   z mnogimi duhovniki tukaj i na Kranjskem   in nsohito na Štajerskem,  si   vendar   kot   profesor slovenskega   jezika   na c. kr. gimnaziji štejem v sveto dolžnost, povzdigniti sloj svarilni glas, spominjanje se   latinskega   izreka: Principiis obšla itd   Vodstvo »Malega   semenišča"   in   ordinarijat  kot   krušni   oče   slovenskih   in  hrvatskih   mludenitVv   ima   po mojem mnenju gotovo toliko  moralne   moči, odločili, česa se ima učiti tisti mladenič, kateri lam stanuje   in   dobiva   hrano.   Če   pa hoče veleč, ur.  monsg.  dr.   Šust      ¦   mimogrede povedano, odbornik »Matice Slovenske* ~- mene, slovenskega   profesorja,   radi  tega svarilnega glasa naznanili   velesl. e,   kr. na-ihcstniMvii,   izjavljam,   da jaz gledam   vsem eventnvaliiostim z mirno vestjo v obraz.* V »Kdinosti* od torka pa čitamo  dalje: »Naše malo semenišče vodij«) sedaj   prijatelji g. Minilija — in >¦ tem je  menda povedano vse! Zakoni velevajo,  da   mora   vsak    dijak obiskovati   slovenski  ali  ilalijanski   lečaj  tu sicer po narodnosti. A v semenišču   so vsi Slovani:   11 r v a l j e   in   SI o v e n c i.  Slovenski prednici   obiskuje   sedaj   nekaj   nad polovico gojencev in so  nekateri, ki so se lani še učili .slovenski, letos pa ne več, In gospod ravnatelj je celo nekemu   učencu VII.   razredu   svelnvul,   naj   ue   hodi v slovenske ure. Prepovedano je tudi citati  »Kdi-n o*. I* in »Našo S hi g o*, tlospod ravnatelj govori z nekaterimi,   ki   se ne  zavedajo slovan-ke svoje   narodnosti, le   il.ilijaimki,   z J drugimi Slovani pa le nemško.  Bes je sicer, ! da je dobro   učiti   se   jezikov,   ki   so   silno potrebni, ali  iiajimeniSnišoga   jezika v deželi ni smeli prezirali.   I.»  tako  naprej! —   Kaj pa porečete   na to   Vi  gospodje, ki so  zbirate okoli poučnega »Priinerskega lista" ? Ali Vas ne razsvetli skoro sv.  Duh V   Nadejamo se   da s, iro piide ta dan.          Zorinsky.»
Istra. —- Dne \% septembra t. \. vršila se je glavo- skupščina »Bratovščine hrvatskih ljudi v l^lri*. Njo premoženje znaša gld. 10.!ir».lS, Dijakom je dala "i-IO gld. podpore. — V L o š i n j u biva nadvojvoda V r a n j o F o r d i n a u d, kamor je prispel vsled slabega zdravja. — .Naša Sloga" se pritožuje, da se zanemarja popelnonm pouk hrvatskega jezila v škofijskem konviklu v Trstu. (Glej vest »Čudne razmere*). Ta konvikl je ustanovil pokojni škof .hiraj D o bril a za h r-v a t s k o in slov e n s k o mladino, a odločujoči čiinVIji se ue o/irajo na ustanovo, ampak delajo po svoji previdnosti na veselje tržaških Židov. V kratkem se bodo vršile občinske volitve v Kastni. Dno l">. I. m. so otvorili državni poštni in brzojavni urad v Malem Losi n ju.
Kako je uradov*, prvi dan novi župan Jenko v l*odt;radu v Mrl. O tem poroča .Kdinost" : »Prvi j« sodni sluga prišel in donesel slovensk dopis okr. sodišča. Zupan: »Da, to je slovensko, ali doslavnica je nemška. Ne podpišem". Sodni sluga je odšel in se poztuje vrnil s slovensko dostav-nico. — Drugi prijel je zandarm prosit, da bi se mu podpisala sprcminca za potovanje v Trst. Zupan: .,To ste imeli napisali v slovenskem ali hrvatskem jeziku*. Žandarm: ..(iiispod župan! Naša »anitspraha* je nemška*. .Naša pa slovenska in hrvatska*, odvrnil je župan in žandarm je odšel brez podpisa. Občinski sluga donesel je pošto. »Gospod tajnik! Ta dopis vrnete okr. šolskemu svelu; naj priloži slovenski ali hrvatski prevod in ravno tako to obširno nemško okrožnico okr. glavarstva. Saj imamo poleg temeljnega '.akona se posebno min<sterijalno rešitev jezikovnega vpraSanj>. katero sem bil 5e jaz izbojeval po zamudnem in dolgočasnem pisarenju. O liiinistcrjalni rešitvi obvestile tudi c. kr. policijsko vodstvo v Trstu in c. kr. finančnega inšpektorja v Kopru, kojih nemški dopisi so danes došli*. — V obC. pisarno došel je tudi davčni eksekutor Ukovic z dnevnikom o izvrševanju svoje službe. Župan: »Nemškega dnevnika vam ne podpišem". Eksekutor: JVossm, nisem vedel, podpišite za zdaj, ker bi bilo prevcC zopetne pisarijo". Zupan: »Vi, Ilrušičan, ne veste da je naš okraj cisto slovensko-hrvatski ? Ne podpišem*. Odšel je, in kakor sem zvedel, donesel drugi dan obširen dnevnik v slovenskem jeziku. Kje je še tak slovenski župan ?! Kranjska. — Deželnozborske volitve na Kranjskem so razpisane za dneve 21. 25. in 2S. novembra. — Zemljiških dolgov je bilo na Kranjskem leta 1891. vknjiženih 3248 v skupnem znesku 1,551.660 gld.; mej tem je
bilo 66 posojil brezobrestnih v znesku 17.737 gld. — No1" posojilnice snujejo na Cledu, v Loškem potoku, v Rovtah pri Logatt.. —-Griža je po nekaterih krajih na Dolenjskem, kakor okoli Št. Jerneja, Baka in drugod.
Korist posojilnice. — Metliška posojilnica, prva na Dolenjskem, je kupila graščino v Bubnarcih ob Kolpi in jo razprodala on-dotnim kmetom ha drobno, kar je vašCanc silno razveselilo. Ti so od veselja priredili Metli-Canom na čast ^selico v gradiču, t. j. v prostorih, kamor pred letom 1848. ni smel stopiti noben kmet, razun, Ce je Lil kot graščinski tlačan na klopi tepon. Tako se spreminjajo časi in ž njimi tudi ljudstvo!
Štajerska. '— V nedeljo 6. t. m. je napravilo »slov. kat. delavsko društvo v Žalcu" javen shod v PetrovCah, kateri se je prav dobro obnesel. Pri istem se je enoglasno sprejela ta le resolucija: »Slov. kmetje in delavci, zbrani na javnem shodu »slov. kat. delavskega društva" v PetrovCah, odloCno zahtevajo, naj vlada predloži visoki zbornici na novo davčno preosnovo, da so malim posestnikom znižajo davki; svojo poslance pa prosimo, naj podpirajo vse predloge, kateri merijo na to, da se olajšajo kmetom bremena*. — Na ljudskem shodu pri Sv. Jakobu v Slov. goricah pa se je med drugimi vsprejela naslednja resolucija: »Ljudski shod pri Sv. Jakobu v Slov. gor. izraža željo, naj se slovenski državni poslanci ?pet. zjedinijo v konservativnem klubu*. — Na volilnem shodu v Šoštanji so bili sprejeti nekateri važni nasveti, namrcC: ..Slovenski poslanci naj delajo na lo, da dobe štajerski Slovenci svoj posebni oddelek deželnega šolskega sveta. 2. Slovenski državni poslanci naj hi se skušali zjedinili z vsemi hrvatskimi in češkimi poslanci'. Tako je prav! Dobrih načel se moramo Slovenci držali, če tudi še zdaj ž njimi ne moremo nrodreti.
Koroško. ¦-- Na »hod v (irehinj došlo je kakih 100 zborovalcev, med njimi vsi sosedni duhovniki. Predsedoval je časi. g. župnik Treiber. -~ „Mir" naglasa v svoji 28.' številki, da koroškim Slovencem pomunjkiijo tako-zvane inteligence za vse stroke javnega službovanja. Manjka slovenskih sodnikov, notarjev, profesor,! v itd, Tudi duhovnikov je že pičlo, dasi so prihiteli bratje Čehi uu pomoč. Vsako leto je opominjal rodoljubi; po deželi, posebno gg, duhovnike, naj gledajo na to, da se spravi kolikor mogoče učencev v srednje šole. Lansko leto te besede niso bile klic vpijočega v puščavi. A tembolj se mora pritoževali letos, da se ni sloriia povsodi narodna dolžnost. Kako je na drugih šolah, ue ve; a na latinskih šolah v Celovcu je v lom o/.iru precej žulosinn. V celovško gimnazijo je vstopilo okoli \\W dijakov. Po razmerju obeh uarodmmlij bi imelo i/.utcd teh bili kakih CM) 110 Slovencev; vendar jih je samo okoli HO. Skoraj v vsakem razredu .so učenci, ki so popolnoma slovenskih slarišcv, za Nemce vpisani. V prvi razred je vstopilo 20 Slovencev. Toliko jih sicer že dolgo ni bil«. A cela podjunska dolina, narodno najbolj pro-bnjena, ki obsega 1- sodnijske okraje s aO.000 prebivalci, poslala je samo U učence v 1. razred. Iz celega velikovškoga in kapeljskega okraja pa ni niti jednega. Kam pa pridemo, ako bomo tako malomarni — nadaljuje »Mir", < kajti dokler ne dobimo dosti dijaškega naraščaja, so vse naš" mule do zboljšanja uradniških razmer na Koroškem zastonj. Pomislili je, koliko dijakov se pogubi med polom od prvega do osmega razreda, koliko jih prebije zrelostni izpit! Častno so je letos skazala primeroma mala spodnja Božna dolina. Vstopilo je «.l slovenskih učencev v prvi razred iz spodnjega Boža, ki šteje 10.000 prebivalcev. Zatorej zopet in zopet opominjamo rodoljubno duhovščino na njeno dolžnost, da skrbi za slovenski naraščaj v srednjih šolah. K«) bi se vsaj vsako drugo leto iz vsake fare postal samo jeden deček učil se v Celovec, dosti bi jih imeli. Še enkrat ponavljamo: Slovenci, pošiljajte pridne dečke v srednje šole. i\.i nam ne bode Irebi vsako Kdo sproti opominjati na to. in konecno po toči zvonili".
Razgled po svetu.
Sprememba v primorski politiki.
Dunajska ..Beichspost* z dne 17. oktobra prinaša sledečo vest:
»Tržaški namestnik, vile/. H i n a I d i n i, prVl je, kakor zn-Mio, na Dunaj ter se je večkrat zaporedoma razgovarjal z itiiuibler-.skiin predsednikom grofom B a d e n i-jem. Samo po sebi je umevno, da marajo poročati deželni predsedniki novemu kabinetnemu predsedniku o položaju v svojih pokrajinah pri vsaki kabinetni spremembi, vendar sedaj se ni le vlada spremenila, marveč ves sistem. Namestnik vitez Uiuuldini je iz opetovanih konferencij poizvedel, da mora biti enkral vendar konec, nepatrijoličncmu rogovilenju tržaških in drugih »palrijotov", da so naredili poslednji dogodki na najvišjem mestu zelo neprijeleii utis, isto tako, da se nr smejo več Slovenci pritiskati, marveC da se mora izvesti popolna jodnakopravnost obeh na-rodnostij. Vajeti proli Italijanom je Ireba bolj nategniti. Dvomljivo je, »odo-li upeljal namestnik Rinaldini po svoji preteklosti lako politiko, marveC se pričakuje, tla bodo izvajal posledke iz tega položaja. Italijanski poslanci iz Pri-morja so zapazili, da vej» drugi veter, zato ustanavljajo v državnem zboru, kakor smo že poročali, nov klub, ki bode štel 13 mož. Pravijo, da se je ministerski predsednik Badeni srCno zasmejal, ko je slišal to novico".
Tako »Beichspost*. Se non 6 vero e ben trovato! Skrajni je že Cas za spremembo vsega političnega poiožaja na Primorskem. Upamo, da bodo poljski krogi, ki so vendarle slovanski, uplivali na grofa Badcnija, da se res zgodi to, kav poroCa »Reichspost*, a io se paC zgodi še le potem, ko Vitez Rinaldini zapusti rrneno hišo IržaSko. On je ustvaril položaj, da so n. pr. v Gorici Venuti, Marani & C. nakrat v 1 a d i n a • s t r a n k o, kar je prava pravcata goroslasnost koncem 19. veka. Ako pa bo hotel grof Badeni popraviti se-
danje pogreške, bo moral poiskati drugega moža. .      /¦''
. *. Avstrija. —- Dunajski časopisi razpravljaj^'-o uprašaBju: kdo poslane dunajski žu-paji?. Protisemitski listi so jedini v tem, da bode ,dr. L u e g e r in odločno oporekajo govorici, da bi se bil ta kdaj izjavil, da županstva ne prevzame. Najbližja bodočnost nam prinese gotov čin in vsled tega ni umestno razbijati si glave s tem uprašanjem. — Grof Taaffe je nevarno obolel. -blezki deželni predsednik grof Codenhove postane baje moravskim namestnikom. — Štajerski namestnik baron K u b e c k je upokojen, a na njegovo mesto imenovan markiz Bacquehem. — Z 2. decembrom začenši vozil bode jedenkrat. na teden »bliskovni 1 u k s u s - v 1 a k* mej Ostendo in Trstom preko Dunaja.
Sodlia pravičnega Italija-m o slo-rcuskt parulelkl celjskega giuuiazlja. — Tirolski  italijanski drž poslanec Bazanella je poročal svojim volilcem o delovanju \ državnem  zboru. V svojem poročilu se je do taknil  tudi  celjske  postavke in mej ostalim opravičeval  svoje postopanje v tem pogledu tako le: »Slovenci, podpirani po drugih Slovanih v zbornici, so hoteli imeli 4-razredne vsporednice s slovenskim učnim jezikom  na gimnaziji! v Celju, v meslu, katero je sicer na tri četrtine malo ali več nemško,  vender pa zaokroženo okolo  na okolo s Slovenci: Nemci nasprotno niso hoteli ne slišati in ne govorili o tem, groze z opozicijo, in slednjič so svojim izstopom uzročili razrušeiije mini« sterslva. Na podlagi narodne pravice, zajamčene v členu  11), temeljnih zakonov  vsem narodom v cesarstvu, je bilo razvidno, da smo morali dati prav Slovencem p r o t i  Nemce m, 1 to tem več, ker so bili uprav Nenici oni, kateri so s podporo svojega tiranskega g o s p o d e l v a nad vsemi narodi v državi ustanovili nemške Šolo v središču Tirola, v cisto italijanskih mestih in v središču popolnoma italijanske dežele1', Ogerskn. — Grof K u h e n -11 e d o r-vary        sedanji hrvatski ban — plaši že več času  politične kroge ogerske, kajti pri vsaki ministerski spremembi je bil na dnevnem redu prav lako, kakor v Cislitavi sedanji ministerski predsednik grof Badeni. Sedaj pišejo zopet, da vstopi Kuhen v ogersko mini-sterslvo  kot  minister, u s časom da znmetil B a n f I,vii v predsedstvu, Reč, ni nemogoča in  vsled  lega  nas nič ne »resonoli, nko se uresniči.  Zel6 veliko politično važnost pa bi imelo  imenovanje hrvatskega bana ogerskim ministrom posebno v sedanjih okoliščinah in vsled cesarjevega obisku v Zagrebu, kjer se je uradno niightahi prepotrebnu vzajemnost Hrvatov  in Ogrov. Jeden Hodervniy pa bi bil '/možen, zgraditi madjarski most če?. Dravo, kajti v lem pogledu jo moii na svojem meslu. Madjarsko  ininislerstvo jo prepovedalo nemške glodlsciie predstave v Budimpešti,   -Pri davčnem uradu v  Aradu so poneverili IMI.OOO gld. To ni nič novega :u\ Ogerskein, ampak le navadna dnevna novica.  — Neki Madjar Semsev je bil dni inadjurski akademiji  znanoslij  100.000 gld., da uporabi ta znesek v nugrajenje doselili znanstvenih del vsako  po   10.000 gld. Razpis so je bil razpisan in dela so se morala završiti, da bi se razstavila prihodnje  leto na millcnijski razstavi. Na  veliko  žalost Madjarjev pa šest razpisov za razne stroke je ostalo  brezuspešnih. To jezi madjarsko časnikarstvo, ki piše,  da je  madjarska znanost pod ničlo in da je lo sramota za  vsakega Madjarja.  — Madjarsko barbarstvo se je zopet pokazalo v svojem  svitlu. Dne 5. t. m. je prišel v stanovanje slovaškega rodoljuba in glavarja se-niorala  Pavla  Mu dr o ni j a podžupan z dvema orožnikoma, in ti so mu pod silo odnesli  ves senioralski arhiv. To so pa storili vsled tega,  ker M ud r on i j ni hotel pripo-znali protizakonite zaključke madžarskega se-niorala.  —-  Da  se  boje  madjarski llberalc« tudi   usode  dunajskih,  spričuje  dejstvo, da izpuščaje iz volilnih listin veliko število opozicijskih  volilcev, posebno duhovnikov. Le v poslanski  županiji (okrajnemu glavarstvu) so izpustili  nic  manj  nego 200 duhovnikov iz volilnih  listin,  a njih  reklamacije so ostale brezuspešne. Vsled tega se pričakuje v zbornici raznovrstnih interpelacij. — V madjarski zbornici se je pritožil poslanec Pazmandv proli  hrvatskemu  banu, oziroma  vladi, ker izdaje potne liste za inozemstvo le v hrvatskem in francoskem, a ne v madjar-skem jeziku. Ta madjarska žaba si domiš-ljujc, dii umejo madjaršCino že po celem svetu.   —  V županijski skupščini v Lugošu se je razpravljalo o  stroških  za millenijsko razstavo. Romunski zastopniki so v isti izjavili,  da  Romuni ne bodo sodelovali pri tej razstavi,   ker ta ne hode državna,  ampak čisto   madjarska   narodna   slavnost.   Večina madjarskih   zastopnikov je  seveda  odobrila stroške. -— Finančni minister je razglasil na-redbo, s katero  ustavlja loterijsko  igro  na mesta  Line, Gradec in L v o v v deželah krone,  ogerske.          Kdaj  bodo  pa pri nas
tak6 pametni?!
Odprava loterije. — Z dnem 1. ja-nuvarja. 1896. odpravi se na Ogerskem tnala loterija. Odpade torej »igra* na Budim, Si-binj in Tcmešvar. Vendar pa bodo oni bratci in sestrice, ki nosijo svoje krvave novCiCe rajše v loterijo namesto v hranilnico, mogli še vedno izbirati, kam naj zavržejo svoj denar. Ostane jim na izbero pet loterij in sicer: v Trstu, na Dunaju, v Pragi, Brnu in Inomostu.
Rumunija. — Popolnoma na tiho je nastala ministerska kriza v Rumuniji ukljub temu, da ima ministerstvo veČino v zbornici. Uzrok odstopu je iskali v zunanji politiki. — Minule tedne so se vršile na Romunskem orožne vaje, kakoršnih doslej še ni bilo. Sodelovalo je 40.000 mož pod vodstvom prestolonaslednika in kraljevega brala.
Nemčija. — Cesar Viljem želi, da se protestuutje bolj udeležujejo službe božje po cerkvah; zalo si prizadeva za olepšanje cerkev, pa tudi novih bi rad več imel, toda denarja mu manjka. Ljudje pa ne marajo dajati za-nje denarja.
Italija. — V Kataniji je zastrupila neka žena 23 otrok, katere je privabila v stanovanje ter jim dajala piti zastrupljeno vino, vsled cesar so otroci umrli v groznih mukah. Nečloveško ženo so zaprli; ona je zločin priznala in izjavila, da je to storila le vsled tega, da občutijo bolesti matere, katera joče po umrlih otrocih, kajti tudi nji sta umrla dva otroka, katerih smrt ji je zmešala gotovo pravo pamet, da je storila tako grozen zločin, — Avstrijski poslanik v Kvi-rinalu baron Bruck je umirovljen, a na njegovo mesto imenovan baron Pa se 11 i. —¦ V Ženevi posluje že več let ruska banka, o kateri piše časopis »Milano Nuova", da je ista jedna boljših zavodov, ki deluje v Italiji (fru le migliori degli istituli di credilo operanti in Italia) in kalera emisuje zadol-žnice za vodovod v mestu Do Ferrari Gal-iiera za lep znesek 11 milijonov lir. »Nam se dozdeva* — zaključuje omenjeni časopis — »da si ruska banka v resnici prizadeva^ koristiti gospodarskemu razvoju naše dežele", Pravi Italijani splošno priznavajo v Rusiji napredno državo, katera'deluje v korist Clo-večanstvavkjer je to ler mogoče ^^samo— naši neodrešenci vidijo v Rusiji le barbare, Francija. — Iz Francije poročajo, di\ so zavzele francoske Cele glavno mesto Ma-dagasknra, Tananarivo. Vsled tega so podpisali mir. General Metzingerje imenovan za guvernera v Tananarivtt. Vlada je brzojavno Čestitala generalu Duchesneu ter ga imenovala velocastnikom roda easlno legijo, Madagaskar jo postavljen pod proloktorut Francije z vsemi posledicami, Uprava otoka preide popolnoma v roke Francijo, |o kraljica ostane na eolu Hovvasov i ministri. Dosedanji minister, ki je uzročil nstunek proli Franciji, bo pregnan z otoka,
Španija. — Iz Madrid i poročajo, da so pefia vlada z uprnlanjom o oborožunju 16 čezmorskih pnrnfkov, kateri bi služili v bojno »vrbo. V državnih unonnlih delajo noč, in dan, Bojo se baje, da zjedinjeno države priznado ustašo na Kubi kot zakonito stranko. Anglija. — Angleško bojno hrodovjo se je ustavilo pred otokom Lomnoni vslod nemirov v Carigradu in Trapeciinlu, — Dno 6. t, m. so jo vršilu v Duhllnn (Irska) slavnost obletnico »mrli Pnrnolln, vodjo Ircev. Drugega dne so imeli pnrnellnll shod, kjer so razpravljali o postopanju v bodočnosti 1» so zaključili, oklenili so Parnollovo idejo; neodvisnosti irskih poslancev od katerokoli angleško elruuke. Zaključili so Itidi, zahtevali od vlade; naj resi konoeno gospodarsko iiprafiimjo irsko, da pusti na svobodo irske politično knsnjoiico, da povrne pravico pregnanim najemnikom ter poskrbi /u delavci). Ako so pokftžo vladti |»rljazim l&vrslll tu uprašanja, parnelllsti bodo pripravni, podpirali ministerstvo.
TiiroU,«, • V Trapocuntu m> bili ludl veliko neredi, kjer baje vojaki .liso povso pravilno postopali, Pronlaki pač niso ničesa storili kristljauom, u častniki so jih pa nokaj poklali. V varstvo ruskih podložnlkov jo prišla ruska Indija. V Carigradu je pn še velika negotovost, Soduj so sovraštvo ne obrača voc toliko proti krislijanom, toinvoC le proti vladi, Tako imenovani Mladolurki so začeli silno ugita' ijo za uslavo. VoC so jih že zaprli, VeievlasU pa zahtevajo, da so izvedejo reforme v Armeniji. Sultan in dvoma stranka se pa upirala vsakim reformam. Diplotnaljo so nadejajo, da sultan v to privoli. Pomenljivo je to, da so celo dunajski židovski listi prišli do prepričanja, da se morajo izvesti reforme v Armeniji, dočim so dosedaj vedno v tem videli nevarnost za obstanek priljubljene jim Turčije.
Razgled po slovanskem sveto.
I/, Zagreba poročajo o sprejemu cesarja: Že v soboto so izšli vsi zagrebški časopisi v okrašeni obliki in v narodnih barvah ter prinesii članke kralju v pozdrav. Isto tako so prinesli pozdravne članke tudi Caropisi iz vse Hrvatske, cel6 «Bošnjak» iz Sarajeva in (Narodni List», (Crvena Hrvatska* ter «Je-dinstvo* iz Dalmacije. Lepo vreme je bilo slavnosti ugodno ter jo je zelč povišalo. V nedeljo in v ponedeljek so prihajali neprenehoma posebni vlaki, ki so dcvožali goste iz vseh krajev Hrvatske. Vse je bilo natlačeno domaČega in tujega občinstvu. V ponedeljek zjutraj se je pokazal Zagreb v pravi svoji svitlosli; vso hiše so bile okrašene / narodnimi zastavami, vse ljudstvo je bilo zgodaj po koncu in praznično ter nestrpno pričakovalo hip, kedar je imel pridrdrati dvorni vlak z vladarjem. Točno ob določeni uri pripeljal se je vlak z 10 vagoni na državni kolodvor, kjer so pričakovali cesarja: nadvojvoda Leopold Salvator in mestni župan z zastopam. Pred kolodvorom so bila umeščena društva z zastavami, vseuCilišCniki, gimnazijci, realci in učenci vseh mestnih šol; za mladino pa je bilo ostalo občinstvo, S cesarjem sla se pripeljala iz Budimpešte minister B a n f f y in ban K u h e n-H e d e r-vary; zadnji je vladarja pričakoval na hrvatski meji. Mestni župan je pozdravil vladarja z ogovorom na kateri je dobil kratek odgovor. Cesar je potem pregovoril nekoliko besed z nadvojvodo Leopoldom Salvatorjem ter se podal skozi salon do dvorne kočije. Ko jo občinstvo ugledalo cesarja, nastalo je neprenehano klicanje »žtvio kralj", a vsa društva so spustila zastave k zemlji njemu na počasi V dvoprežni kočiji, kateri so sledile še oslale, odpeljal se je cesar v banske dvore. Pred sprevodom so stopali banderijci na konjih, katere so vodili v bogatili narodnih oblekah grofa Erdody in Miroslav K u i m e r ter še dva druga plemiča. Po vsej poti je občinstvo pozdravljalo cesarja* kateri se je prijazno zahvaljeval na vse sireni. Na Markovem trgu so ga pričakovala odposlanstva vseh stanov ter počastna stotnija vojakov; v banskih dvorih so ga pričakovali dostojanstveniki cerkveni in posvetni. Po deseti uri so se pričele predstavljoti razne de-putacije, 28 na številu. Vse so bile mnogo-brojno zastopane; bosanska je štela čez 40
oseb. Prišle so tudi iz Ogerske z Reke. Vsakemu odposlanstvu je cesar na pozdrav primerno   odgovoril.   Po  končanem   sprejemu odposlanstev odpeljal se je cesar s spremstvom,   da  položi   poslednji   ah   zaključni kamen, na  novi glediščni zgradi, na novih srednjih tališčih (gimnaziju, realki, trgovinski akademiji, muzeju in telovadišcu) ter na dograjenem deželnem   glasbenem  zavodu.   u» pol 7. zvečer je pričela   sijajna   razsvečava mesta, kakoršne si ,ie moremo niti pomisliti. Že za belega dne so bile prižgane svetilnice; more se reči, da ni bilo hiše, katera ni bila razsvetljena. Cesar si je zvečer ogledal raz-svečavo,  katera ga je osupnila  radi nenavadne krasote. Ob 7»/4 J« bil navzoč sijajni predstavi v novem gledišču, katera se je izvršila z vso natančnostjo. V gledišču samem je priredilo občinstvo cesarju presrčno  ova-cijo. Predstava je končala v jedni uri. Cesar je obljubil 10.000 gld. letne podpore gledišču. Od tod še je  odpeljal   na  stanovanje.  UD 9V. uri se je vršila sijajna bakljada, katere se "je udeležilo  neštevilno  občinstva,   katero _ Jedefllovalo   po  štirLv -vrsti  pred   stanovanjem. Po tej ovaciji razšlo se je občinstvo in izpraznilo prostore pred banskimi dvori. Tako je končal prvi slavnosten dan, ki je pretekel v splošnem zadovoljstvu in v popolnem redu, razun demonslarije proti srbski in madjnrski zastavi, katere so netakno razobesili prvo na poslopju srbske banke in na zvoniku   pravoslavne  cerkve, a  drugo   na glavnem slavoloku pri državnem kolodvoru. Prvi dve ste bili ostranjeni, drugo pa j.' občinstvo samo vrglo raz slavolok, a rcdarstvo jo je   zopet postavilo   na  prejšnje   mesto. Drugega dne obiskal je cesar vse  važnejše zavode in urade, kakor urad  vladnega  oddelka  za   bogočastjo in uk,  stolno  cerkev, vojaško bolnišnico in topničarsko vujasnico, pravoslavno    cerkev,  vseučiliščno   poslopje, obrtno šolo, licej, žensko strokovno šolo, iiči-Ijišči,   bolnišnico milosrčnih  sester,  deželno sirotišnico na Josipovcu,   zvečer  pa   mestni ples. Tretjega dne je poselil grško - katoliško cerkev, mestno hišo, sinagogo, sodiščno  poslopje,   akademijo  znanostij  in  umetnostij, evangeliško cerkev, samostanske šole, mestne ljudske šole, vojašnico kraljeviča  Rudolfa in zvečer ob 8. uri pa je odpotoval. Pri obiskovanju vseli teh zavodov, cerkva  in poslopij pričakovali so cesarja  poglavarji, ki   so  ga obenem pozdravljali. Po vseh ulicah je mrgolelo občinstvo in pozdravljalo   vladarja z ono navdušenostjo in odkritosrčnostjo,  ki je prirojena  slovanskemu srcu.  Vsakemu očividcu Jostane neizbrisljiv cesarjev obisek  v Zagrebu, a slavnostni  dnevi  nepozabni. — Dostavljamo,  tta jo  pri teh slavnostih imel odlično mesto »Hrvatski Sokol".               J
Hrvatska. — Volitve v razne občinske zastope še niso končano, V nekaterih trgih in mestih so izvoljeni opozicijonalni kandi-datje, kakor n. pr, v Krapini, 13rodu, Kariovcu itd. — V zagrebškem ,Ob-zoru" čitamo oglas, da išče službo neki diplomiran kapelnik (gotovo brat l''.eh), kateri zna dobro generalbas, kontrapunkl, inštru-menlacijo, kompozicijo in vodstvo sploh, a želel bi dobiti službo najrajše v Primorju kot ^regens chori*; svira tudi gosli, igra glasovir, orgije, pozna sploh vsa glasbila, kakor tudi svetno in cerkveno petje ter vse funkcije rimsko - katoliške cerkve. Ali bi ne bilo mogoče dobiti takega moža za Gorico? Dalmacija. — Gosp. Mihael Zavad-1 a I, dosedanji profesor na veliki gimnaziji v Calju, naš rojak, je imenovan ravnateljem na* gimnaziju v Dubrovniku. S tem imenovanjem bode ustreženo onim krogom v Dalmaciji, kateri so se pritoževali proti dosedanjemu ravnatelju Škarici in pod katerimi so se dogajali znani neredi. Z istega gimnazija so bili premeščeni tudi trije profesorji Srbi in jederi Hrvat, kar je vse v zvezi z onimi neredi.
— V Dubrovniku prične izhajati 1. novembra novi hrvatski časopis pod naslovom »Pravo*, kateri se bode pečal s politiko in narodnim gospodarstvom, društvenim in delavskim uprašanjem, vedno pa v okvirju programa, kateri je določila poslednja skupščina stranke prava. Izhajal bode trikrat mesečno. — Vseučiliščniki so ustanovili v Dubrovniku svoj tamburaški zbor.
Srbski sinod je zaključil, da ne izvoli vladike za budimsko diocezo, ker jo namerava opustiti in vse vladikovine tako zaokrožiti, da bode v Zagrebu sedež nove vladikovine. Zaključil je ob enem, poslati spomenico na vlado in kralja s prošnjo, da se skliče cerkveni kongres, kateri bi izpeljal novo zaokrožitev in odb.i prošnjo jednega dela duhovnikov, ki so prosili, da bi smeli nositi zunaj cerkve mestne obleke; protosindjeloma Gerasinu Petroviču in Emiliju Radiču pa je odvzel za kazen protosindjelsko dostojanstvo, a prvega odstavil povrhu še od profesorskega mesta v bogoslovju.
Češka, — Deželno ministerstvo češko je razpisalo volitve za deželni zbor in sicer, kakor poroča »Cas*, najprej v nemškem in še-Ie potem v češkem jeziku, kakor temu odgovarja duh deželne samouprave za zgodovinskega plemiča grofa Thuna (jak tomu odpovida duch spravjr zemske za histori-ckeho šlechtice hr. Thuna). Volitve pričn6 20. novembra v kmetskih občinah in se bodo nadaljevale 22. v mestih, 25. v trgovinskih zbornicah, 26. pa v veleposostvu. Češki deželni zbor šteje 242 poslancev, od teh pripada kmstskim občinam 79, mestom 72, velepo-sestvu 70 in trgovinskim zbornicam 15. Virili-stov je 6 (4 škofje in 2 vseučilišče« rektorja). V poslednjem deželnem zboru je bilo 58 M1 a-d o Č e L4 v (za kmetske občine S5, za mesta 19, trg.' zbornice 4); Star očeh i so imeli 32 poslancev (za mesta i 7, kmetske občine 11 in trg. zbornice 4), 7 poslancev so bili pristaši takozvane Škardove skupine; Nemci so imeli 70 poslancev, veleposestniki z virilisu pa 75. Kakor je razvidno iz predstoječih Številk, veieposestvo je najmočnejša skupina, s katerim mora ra-J              čunati češki narod, kajti brez  njega   se ne
more ničesar ukreniti, a le ž njegovo polnočjo more kljubovati Nemcem  vsaj v de-
želnem zboru. Dokler pa bodo mandati čeških veleposestnikov v rokah p!emičevr m se nadejati vzajemnemu in odločnemu postopanju proti deželni nemški raajSini. — Nekatere učenke ženskega pražkega gimnazija «Minerva» so se hotele opisati v češko vseučilišče, a niso bile sprejete kot izvenredne slušateljice, ampak le kot gostinje (hospitan-tinie) — Narodopisno razstavo zaključijo cf (* m< _ Obsedno stanje v Pragi baje odpravijo še ta teden. Čas je že zdavno Bosna-IIereegovina. — Veliki gimnazij sarajevski šteje 12 razredov, 8 glavnih in 4 vsporedne. Za šolsko dobo 1895/96. vpisalo se je 450 dijakov: 56 muhamedancev, 2L> pravoslavnih, 135 katoličanov, 38 zidov in 6 inovercev. - Dne 16. t. m. se je zbrala v Sabcu v Srbiji komisija za urejenje re*e Drine ali meje mej Srbijo in Bosno -Hercego--.:_ Iz Sarajeva jo je popihal stav-......     '   "-"-; iz Vidma v
beni podjetnik Angelo M a 11 o ni iz Vid Italiji, kateri je v poslednjih treh letih i gotei- dela prevzel. V zadnjem času je naredil precej dolgov, zraven pobral denar, kjer je imel kaj dobiti, ter zginil v meglo. — to uradnem poročilu se je pridelalo v Bosni v razdobju ob 1. 1883. do 1894. leta veliko milijonov klgr. ee&p ali sliv. Tako sn|o«b-bilo v Utu 1 «H3.85. najboljše kakovosl.j 9i'i milij, najslabše pa 43-3 milij. kg.? v i. 1892 95, poskočilo jo že število n.i(boljših na 186,051.777 kg., najslabših pa 74,24/.103 kg. Največ se je pridelalo v okraju dolnje Tuzle s 128,700.539 kg.
Srbija. — Srbska vlada namerava naročiti baje pri tovarnarju K r u p u 100.000 pušek-repetirk in m-koliko baterij kationov. Bog ve, uko Krup Srbiji toliko zaupa. — V Nisu so oropli notto ler so več l-ofi denarja tatovi odnesli. — V Bolgra' -o zasačili ponarejalec zlatega denarja; . ..gal trgovec je bil na čelu teh lopovov.
Bolgarija- — Celo nemški časopisi se pečajo s prestopom k pravoslavju Koburžu-novega sina Borisa in znajo povedati, da je knez v nasprotju s svojo soprogo, kat.-ra st; upira prestopu, naslanjajo se na poročno pogodbo, ki določuje vzgojo olrok na podlagi katoliške »vre. — Tudi Stoilovo nunislt-r-slvo se baje kuja, ker noče v prestop privolili Koburžanova rodbina in grozi z odstopom. --- Govorica se širi, da poSlj« bolgarsko sobranje drugo odposlanstvo v Pelro-grad.
Rusija. — »Frankfurter Zcilung" naznanja, da nekatere banke v Hruseljii, Lvonu, Parizu in Petrogradu ušla navijajo novo obilno banko s scdeZoiii v Carkovu. Nje glavnica bo baje znašala 25 milijonov frankov. — Ruska cesarica si jo dala napraviti kronitbeno obleko v Parizu, katera bode izvezana z zlatom in biserji. Stala bode 300.000 mark. — V PotrourailH zidajo novi konservatij, kateri končajo v kratkem.
Poslano.*)
Na odgovor, komu se ta-e: ftu^i dopimr is Mirna v 15. in 16. Stv. »GoriSkepi Vestoika*. v 29. aurPrtin.LL.ta- in 40. Stv. .Sofc* občudovati morajo * kako dopisnik v istih Številkah nepremišljeno udriha po županstvu, starešinstvu, krtpnrjih in »ted-„jL proti celi obrtni, s kojha činom nisb *g**»V veHo slavo. — Ali žali Bojt nasprotno ker,«m fc sumljivimi fcrazi in lažjo ista obreša. Ako vw., da iuninstv-o, oziroma starešinstvo bi prestopalo «o.>c meje, postopa naj postavno.    -   .                             „
Da pretita isli pisatelj svoj dopi.-, 2» »**: .«L Lisla* »tal bodo, .plesali «=» na cesti pred cerknjo „.Ua Jo nekateri krtmarii U*ej razprodal sumljivo vino?* in zraven Se dostavlja, .Uospod dopisnik &čin in iHdlenjakV-Torej b,jde»up^P*p. dopisnika, je J: res, da so plesal« pred cwkwjo na Lti? Ne, ampak v obzidanem dvor** fritaj W Pahona. - Ako pa iipraiamft &<&>, J* " f«-i'•¦«¦ -.° nekateri krčmarji razprodajah sumljivo vino? Ako je res, naj dotiine kramarje po imenu pojajm. a nei «a oblikuje in jemlje fe»t vrim pnvprefno. Tak doniatm (.1 Sleje se jio^lenjak, koji udriha bresrestan¦>» nepremišljeno in da lastne ouPinane pred sv-tam Mah. Sramuje naj se! Na enake dop.se v pnbodine t odpisani si ne Štejejo v tel, odgovora dajati. V Miro u, 17. okt. I8!>5.
(Sled« podpisi ve.'- Man-Sia).
•) Z.i »mLivL« >i<''1 tem n.i,l»v.>m uretlnUtvo o.Ul.Pja ¦•>'-
ittaaoaaaaaoagogaaoaat
frOltflUil
Nir-lilliili  ste
Poslanica.
uikdo   prav
Izbijale ho z:i inicnitni .•,.l,:britrt.> na kiikcua  jhim'1
'"KI
,/. dihurju v (»oriri
m-  v »ion.-i. Prišli >ti- k im :   „il   k..,!,  kaj .-t« bih m •¦' Jikarja. [.roti kaf.-r.-m polju. Tmla n k.lo še ni
>  dela, ¦»•dnu
i to li
jeziki delajo odlivi Vaše. Da bo vse j:i-uiti. Javnost imst pikaj prav za pr.iv zi ' le iipru&injii, v m 1. Katere a k
dni
k.lo
iariikaj Vin) .zvnlell: kaj si . at»>. /ali-j/adi-lj .-.t.nljiiiii li da odjrovoiile na nj<-¦»Mi? (T
!!ZahtcvaJte!!
obširii cenik, katerega brezplairno in franko razpošiljajo
bratje Placht,
prva In medimrodiiii
F tovarna za strune in t ________glasbeno orodje,   g
5chonbadv 379 pri rjebu, Čdko.      |
2 ZasIavnoZBanasvojagedaUiiistrsaejami-imo. J
J* Gosli fcr«« I«*«.   -  t-oU.         Cflla »a   %
2 k«MC*rt«, fino delo. —  Citr« z naji-islejaim   t,
S: ro.^ikom. - CKre>  z najVtu.jšiin_ mJnikoiii.   «.
2  •    MMall (¦•ul«) *¦ honcarl« a ^r.-nadd-   J
Z ne^a lesa V., H, Fuss. — Klarineti za hon-   Z
4! e»rl« iz ^renadilnega lesa <:, B, Es, D. -   L»ki   g
2   »»»Otllitd.                                          VM.iO-l   *
4h$«n piit»w pmetji. - lar n mja,it rado oMfi. V 2            Naslov prosimo „Uratje PUchf nli            Z
4                             .BratH l*lwht«.                             J;
'   Itnpi.iuje *e nemiko. Itiki', ^      mm Mi ittnftM »
,. f.-nn,
******
)Utt\atuto
Podpi,
juž«i-ir» i*»«U".»-
ideli,
že iZKolnvili VI,
1. Kaj znan i ..izprašan izvedtnee •'. .Iteprufler Fni-hinann »li izprufani? Kaka zveri Ali mali hodijo k Vam cerkvpjja prav mariiiid mi reehtes' "
>|>i»ko\ali!l, kjer ste dobili na-likar*V Katere :ijo Vam tak na-Vaših   po«elM<-ah
».historični
edurži  ta
Kje in kdaj ste delali skušnje za izwd.-ii.'a v teh le uiiietni.«lih : »likar-tvo, kipar.-lvn, pi.zlaiaislvo, nrliilekhira    pnriinu-ntika.          T- um«liio,t. m zn.it.-
slva naznanjate s poselniraini! UlaKovohle _poied..li, >, kako piavieo m; to trmli? Ako je r.-ni.a. .la sle ,K«prUfter Ka.h.,.an.»"   v vseh  t.-h strokah, t.d.j
klobuk pred   Va......»li,   Slovenci naj  bi pa kar prah
popihali, ko,l,-ik..|ina.H-ses,Wa, .lu pri.Ie tolik urenjak med nji;.       iMlje: kateri  ..Kiidiumiiiu* li. ,(!le." Kaj  ste  Mt. pftvejle!   Kj.;   -le   n.ir mausko«   skušnjo za „.:l<\" ?
\. Vi .urejat«* hhke zu ,1. I.i"l   •   HI.i.I-ok pnvi-ilali:   Ali  ste  VI   na-cbl.ili   .K^'1 naslikali nailškr.fu in r. HariiiPlaV »lile, potem bomo »lalje govorih.
'INilikft ii|irnšuiij bodi dovolj za d, lile na kratko pa jederualo   oil^ivorili!
liljn zelo radoveden na oilirovor.
r.lili   .farli-
'   Ali ste \
. Illapit
itazpošil^ i... dr..b frunko po p»«!l p.
R!!» tint po "   I''" Sani«-*           .   « ""
»*!ab*r       ,  «**-' 1'ortorlko    .  i'
ISlaco.ki bi Kupuji
,    d       II1.IP!
,r,jb.,^
deb.-lo  "d .'» klbtirnimiM
-l.Ml,.rib i-er.ah:
k/.    Ht. Ileiiilnir« p'» I'-1 H"> U'.
(•»Id Jata     .   ,)'"'.
.      Ci-jloii IVil   .   .-'IT.   .
Mokka arabska , -' !•>  .
II-  HJ.-IJ
.lrii/e. «l»i. Na
.v pr:
!•   pil
i»   pili.'.'! l.l.(.V<dj>l'
>  fl?.ol,
1    0) .-,     LV 1^2    n		1 Ss 1
h	j^j	l     mm  .-g o -s 1
1    ho       [1	|Si	1      ,^_    ?         5 1 ^ 1 f=\ i 1
1     rJ)    II		
\>	pm\	=Z išl\
1°	f^Ta	K  —i j ^ 11
O	P^j	m        o     * 43      I H        rL      a  O       1 a    1   " N    1
K Wl		9             -          1
jCQ^—		"^         &        j
N«r*vn«   mineralna vod* Iz raznih studencav.
Kemični, farmacevtičnl In drogarijskl Izdelki najbolj čislano  domače in tuje zdravllake posebnosti. Ribje olje, naravno In izvrstno, prijetnega okusa In kemično člrto« Ribje  olje z železom   aH   železnim
jodom. Najčistejše žveplenokislo apno c. kr. kmetijske šole v Gorici za vinarska rabo. '"in"" '"Vov.tij.1 I Zdravila   xm   živino,    konjski   cvet, '           .-     i koni*ki Prašek, goveji prašek.
A*  RfipGSlC    Homeopatična zdravila.
TlHt
I
firJakob Štrukelj - Trs*  L
^ili Citem.it. ti.
Štrukelj-Trst W
i. Miti f\un a Bil a C»»er«a *iJ
Književnost in umetnost.
„SU>van*k<> knjižice' dvojnali snopič št. 42-43 imajo naročniki že v rokali. Izvirna povest „S m o d i n* k okolice Vipave obsega 132 slranij. — Daljnih 44 stranij obsegajo slovaško povest ,Z a negotovi rn i tež-n j a m i" iz peresa znane pisateljice Ljudmile Podjavorinske. — Dvojnali snopič 44-45. izide 15. decembra;obsegal bo drugi zvezek Krilanovih poezij.
„Jus"OsliivjstnskcL*i» stenografa" smo prejeli dvojnato število 7. in 8. — V »Glasniku" prinaSa lepo izdelano sliko po fotografiji g. Srečka MagoliCa »Pred nevihto«, ki menda kaže prizor ob Savinji pri Celju. Dalje je v »Glasniku* raznih Član-kov in poučnih sestavkov v štirih jugoslovanskih jezikih. — Enako je v .Stenografu" raznih člankov posebe o stenografiji ali hitro-pisu. — Dalje je 16 stranij stenografovanih, tudi to v štirih jezikih. Slovenski je tudi cela „H a j d u k o v a oporoka* Gregorčičeva. — Ta list zares krasno izvršuje nalogo jugoslovanske vzajemnosti! Izdaja ga g. prof. A. Bezenšekv Plovdivu, tiska pa D. Hribar v Celju. Cena za 10 snopiCev 5 kron.
»Ctlasbena Matica" je izdala dvoje skladb. Gosp. K. Hoffmeister nas ie razveselil s tremi skladbami za klavir; Scherzo, Intermezzo in ValCek. Te skladbe so že za jako izurjene igralce, sposobne za sleherni salon. Cena 1 gld. 30 kr. — Dalje so v posebnem zvezku štirje večji zbori: 1. Občutki. Moški zbor s samospevom za bariton. Zložil Jakob Aljaž; 2. »Pomlad in jesen*. Moški čveterospev; zložil Stanko Pirnat; »Kitica". Mešan čveterospev, zložil Anton Foester; 4. »Žalost«. Osmeroglasen mešan zbor, zložil S. Pirnat. — Cena s 6 glasovi po 1 gld. 50 kr., posamezni ženski glasovi 8 kr., moški po 12 kr.
»Čuvajmo stojo prastar*ne". — Pod-tem naslovom je izdal g. M. A. Lamurskij v posebni knjižici nekaj podlistkov v »Edinosti" ; tu tolmači nekaj znanih, a zelo zanemarjenih pravil o naši slovenski pisavi, še več pa svojih posebnih nazorov, s katerimi se niti mi ne moremo sprijazniti. — O tej knjižici spregovorimo pozneje kdaj. obširneje v podlistku. ~ Knjižica ni na prodaj; pisatelj, ali po njegovo »pisec", jo je razposlal znancem brezplačno.
»Bio ne scampl dal Scgnanl". Rac-conto storico. Tradusse dal croalo Ivan Kušar. Str. 255; cena 50 kr. — Ponatis iz lista »Pensiero Slavo". —• To je izboren, v vsakem pogledu dovršen prevod Šenovine krasne povesti »Čuvaj se serijske ritke*. — Knjiga se dobiva pri omenjenem listu v Trstu.
j Slovenci! Spominjajlc s« «» vnuki J $ priliki šolske »leče v »Slogiuili" zavodih. &
Razglas.
Naznanja se slavnemu občinstvu, da bode zaprt most čez Sočo v Plaveh od ponedeljka ™pw»j ™k vre-
meščenja.
Cestni odbor
v Kanalu, dne 15. oktobra 1895.
Načelnik.
Dve sobi s pohištvom
si; oildasla K« Travniku štev. 3, I.
Mlekarija M. Wasmeyr i JiMliji" (tommm - Klina talin) pri Birici,
priporoča dnevoma sveže zdravilno In za
dojenee prirejeno mleko. Dobiva se t »rodftjaliilel jestvln pri
Ivanu Janeseh-u
(proj F. Al|.i & G.)
v Vrtni ulici (vi:i Giardino).
—-Pn zdravnikih priporočano rrr:
Prazne posode
prodajata V GORICI.
Ivan Oej
via dal Corno it. 18 v Gorici
priporoča svojo uosato zalogo sladkega oglja, katero prodaja po najnižji ceni in dostavlja na dom po naroČilu. Ne boji se tekmovanja od nijedne strani.
Gostilna Antona Vodopivca
(1*0 donmfe .jiri rri»fki»*ru,*i v Trslu,  uffca Solilario ilav. 12
se priporoča i» objavlja slav. slovci^kcniii občinstvu Trstu in okolici*, «'a ji- piv^ltr-bljena za svoje prostori« in za veselici' »'I r/. Sokola" iz laitin' zaloifi; pratrira <'iii'rM in   belega,   m'pokvarj<«iie«-'a   vina   po   doli
uznatVnili ceuali. CniO prvaSko (novo) po HI kr.ijf«-rj«M   !i!<t Belo       ,       («»vo)   .   40        ,            .
Ui/liiii: sladki, prvaski (novo) po |S bt-»r Modra frankinja prva*, (nova)   .   U)   .
Stara vina.   bela in črna. vvflHna,   toči v sodih po 10 in   18 kr.  liter, v Hti-kleuicab pa liter prve   vrste p-- WK dni^e pr Družinam  od 5 Ilirov naprej X kr.
A.
prodaj;
Gliubich
.lanovljeiiii lekarna
v Robatišcu,
Raznovrstne
prazne sode
predaja
Iv. Pečenko
trgovca :: vinom
<;i> kr
¦noje.
Za trgovce in | Stroinlarja!
Najl.ul.iš..   in na
Henneborg-SciAe             J
—   mir flclit, wenn direkt ab incinen Fabrikcn bezogen
—  schvvarz, weiss und fiirbig, von 35 kr, bis 11.14.65 p. Meter—glatt, gostreift, karriert. geinualcrt, Dainasle etc. (ca. 2w verseb. Qual. und 2000 verseh. Farben, Dcssin.s etc), porlo- und s(«u«rV«l ins Haus. Muster umgeliend. Doppeltes Bricfpoilo n. d. Selnveiz. Seidon-Fabriken G.Hcimeborg-(k.u. k. Hofl.) ZUrlch
^adjfi let pripoznarso za najboljše omrvalno nh|
OLLOlgl ___«\IL0
Pravo samo z jjorpnjim otiskom. Pred ponarejenim se svari,
|                  Odvetnik                  %
1 Dr. OTOKAR RIBAR
"-1                                 *    si iiii/jiutijiiti p. n. oIifiu>lvii. il:i j«-  svn'"
odvetniško pisnrno'
odpri
w Trstu
v ulici S. Spiridione št. 3, v II. nadstr.
Ribje olje m
lekarne        »4
Cristofoletti M
v Gorici.          ||
Wrm~ Ti fristal ilM je i*w« sn^t" P« F»i« -?«1«««« » ^ *$*® itaeii|!islt -Wl g
Cena originalni steklenici naravno vrste rnione 70 kr.. bele 1 gld.                ^
z železom.Tn 0,je se f ¦> oljezželeznim okisom. ?eT g
Z._________-- 1»™«»   P<>s«*no  <lrav\juv,;ratkcm prav polovo vse bolezni r"
n;i kosteh, Skrufoli. poiiituikanjo krvi in splošna obneiiiojrkist. Cena stckl. <0 kr.
OLIOdiFEGATO/
lOVO VSt; um«.r.   ^^
"i0. HrA"115
st r. NorveSki-jM. prodno ?ti nalivam v stekle- H lom garantova« pristnost m M
reni svojim odjem
nervoznim in *il)kini  otrokom.  —  Cona steklenici 70 kr.
Opomin. Olje. katero dobivam naravn niče, vselej ketniSki pivižOeni, tla morei zdravilnost.                                                  ,                     r, . ,   „ .   ...
EHzir iz kine-žoleza      Cnstoioiottf.
najbolje sodelujoče sredstvo z ribjim oljem, je najbolje proti po-mm                                            maiijktiiijti krvi
f|                Cena steklenici 60 kr,
K3[XSBHa^
37