f || 79423
GLASILO DELAVCEV PODJETIJ IMF
MAREC 1991, ŠTEVILKA 3, LETO XXV
■■■■■■■■■■■■
£9BHHHH@!£E

hhhhhhi

IMP Glasnik so ustanovila podjetja v sestavljeni obliki 1MP r.o. 1MP Glasnik izdaja Prelest, d.o.o. v nakladi 3000 izvodov. Uredništvo: Ljubljana. Likozarjcva 6. telefon (061) 314-562. Glavni in odgovorni urednik je Janez Votek. Člani časopisnega sveta so: Bojan Germovšek, Mojca Ipavec. Dragica Janežič. Dušan Jovanovič. Nevenka Kavkler. Lidija Kokotec. Biserka Lazar. Marija Leskovar. Anton Maček. Lidija Močilnikar. Iztok Munih (predsednik). Marija Scrvatzy, Štefan Šeruga. Ladislav Abraham. Primož Zupančič. Marjan Žnidaršič. Silva Škoda. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 16. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov.


neod/isnost
"i	- -	...
NEODVISNOST - KONFEDERACIJA NOVIH
— SINDIKATOV SLOVENIJE
Naša marjetica za večjo ločljivost
►ra
;o,
ra-
Vsako demokratično gibanje temelji na prostovoljnosti. To načelo tudi omogoča preprosto ustanavljanje novih sindikatov in enostavni članski prehod iz enega sindikata v drugega.
te-
m-
na
iga
ve-
rsi-
ve-
en-
iril,
de-
več-
ine'
ga
elj-
V razvitem svetu ni nič nenavadnega. če članstvo množično izstopa iz sindikata, ki je izgubil dobro ime zaradi zmotne sindikalne politike ali drugih nepremišljenosti, ki jih je zagrešilo vodstvo. Gibanje, ki zapravi ugled, si le težko opomore, četudi zamenja celotno vodstvo in si nadene povsem novo ime.
Zaposleni se bodo najraje vključevali v tiste sindikate, v katerih bo razvojno politiko usmerjalo prodornejše, učinkovitejše in uglednejše vodstvo, zlasti če bosta zaradi teh lastnosti ustrezno rasli tudi socialna varnost in zaslužek zaposlenih. Na tak način bo tudi najhitreje rasel "ugled sindikata in njegovega imena. To. da si NEOD-^ISNOST-Konfederacija novih sindikatov Slovenije želi tudi na I Prvi pogled jasne vizualne ločlji-! vosti od Zveze svobodnih sindi-j katov Slovenije, je torej znak, ki ! govori o samozavesti in dolgoročnih načrtih ter o optimizmu v vodstvu NEODVISNOSTI.
neodvisnost-konfe-t>ERACIJA novih sindikatov SLOVENIJE si bo na strpen, strokoven in korekten •tačin prizadevala:
iskr-
limf in
- zagotoviti vsem zap
I ■** nezaposlenim social
čusf%^X
ustaviti podedovani (tanje gospodarstva in z ---d vjtvijo novegt) sistema
I
L
podjetij in države sprožiti gospodarsko rast,
-	doseči zamenjavo tistih vodstev v podjetjih, ki ne razumejo novega časa in podjetja še naprej vodijo nepodjetniško, in zamenjavo za tiste, ki si prizadevajo še naprej vzdrževati enopartijski in enosindikalni monopol,
-	doseči, da se bodo plače zaposlenih in podpore nezaposlenim dvigale sorazmerno z rastjo uspešnosti podjetja in v skladu z ekonomsko močjo nove gospodarske politike; samo z novim gospodarskim sistemom in z oživitvijo konkurenčnosti in podjetniškega vodenja podjetij bomo lahko dvignili splošno kakovost življenja v Sloveniji na zahodnoevropsko raven,
-	doseči, da bomo vsi zaposleni; vključno z nezaposlenimi in upokojenci, ki podjetjem, v katerih smo delali, nismo povzročili škode in nismo krivi za propad slovenskega gospodarstva, postali LASTNIKI TISTEGA DELA PODJETJA, KI NAM V SORAZMERJU Z NAŠIM MINULIM DELOM PRIPADA!
Poiščite zaupnika vašega novega sindikata NEODVISNOST, kjer dobite naš znak marjetico, ki nas druži, nam daje POGUM ter tudi USTVARJALNOST in MOČ.
za NEODVISNOT KNSS Kržišnik Edvard
IMP
Bližnji vzhod
Neposredno po koncu vojne na Bližnjem vzhodu je osrednji slovenski medij Delo opravil anketo, kako se slovenske firme pripravljajo na tekmo s konkurenti za izvajanje del v Kuvajtu in pod kakšnimi pogoji so pripravljena sklepati posle v Iraku. Med anketiranci je bil tudi predsednik poslovodnega odbora IMP-ja Boris Gazvoda. Zaradi aktualnosti teme povzemamo njegovo izjavo v celoti.
»IMP s pomočjo svojih predstavništev v tujini skuša čimprej dobiti seznam zahodnih firm, ki so že sklenile velike posle v Kuvajtu, kajti IMP bo kandidiral na natečajih za podizvajalce pri teh firmah. Hkrati smo že pripravili ponudbe za samostojne nastope na natečajih za tista dela v Kuvajtu, ki še niso oddana. Pri tem smo zaprosili za pomoč svoje poslovne partneije v Kuvajtu, kjer je IMP že opravljal manjša dela. V ponudbah predstavljamo svoj kadrovski potencial skupaj z referencami, ki smo sijih pridobili v drugih arabskih državah, kajti zaradi razlik v podnebju se tam uporablja drugačna oprema kot v Evropi, sestavili smo tudi že ekipe, ki lahko takoj odpotujejo tja. Sicer pa v IMP-ju te dni skušamo ugotoviti, kako je z objektoma, ki smo ju začeli graditi v Iraku (kot je znano sta to civilna objekta), a smo zaradi vojne morali ustaviti dela na njih. Če sta poškodovana ali porušena, bomo morali spremeniti pogodbo z investitorjema o garancijah za izvedbo. Oba posla smo pridobili na javnem natečaju in je Irak do blokade zanju redno plačeval. Na enak način se nameravamo potegovati za dela v Iraku tudi v prihodnje. V plačilo z nafto bomo privolili le, če jo bodo Iračani ponudili po svetovni ceni,« je povedal Boris Gazvoda v izjavi za Delo.
KOVINARJI
Podpis tarifne pogodbe
V petek, prvega marca je bila podpisana kolektivna, bolje rečeno, tarifna pogodba za delavce kovinske in elektro industrije. Pogodbo so podpisali predstavniki vseh sindikatov, in sicer Svobodni sindikati kovinske in elektro industrije, Konfederacija novih sindikatov in Neodvisni sindikat, s predstavnikom gospodarske zbornice, strokovnim odborom strokovnega združenja kovinske industrije, črne in barvne metalurgije in livarn ter strokovnega odbora elektro industrije.
Dejavnost, ki je ta trenutek najmočnejši sindikati. Poleg v najhujših zagatah, je tako podpisa ali določitve pravil igre uspela priti do svoje pogodbe, med delavci in delodajalci je Zanimivo za podpis te pogodbe s podpisom te panožne (tarifne) je tudi to. da so jo podpisali trije pogodbe prišlo na nek način do
IMP GO GLOBAL
Znanstveni park Sophia Antipolis - francoska verzija silicijeve doline na Ažurni obali
Popotniku skozi Sophia Antipolis, po zelo uspešnem znanstvenem parku francoske znanosti na Ažurni obali, ki mu nekateri tudi pravijo SILICON AZUR, se bo oprostilo, če dobi občutek, da je v znani kalifornijski silicijevi dolini. Park je le pol ure vožnje oddaljen od znamenitih plaž Nice. V njem se nahajajo nizke hiše, ki so skrbno prilegajoče se v okolje.
Bazeni, teniška igrišča in življenje na prostem tudi v zimskem času so tam skoraj pravilo.
Za vsem tem pa stoji na tisoče znanstvenikov, raziskovalcev, ki se ukvarjajo z robotiko, biotehnologijo, računalniško znanostjo, fiziko, farmakologijo itd. Zaposleni so v 750 podjetjih, od največjih svetovnih firm, kot ameriški gigant DEC, Dow Chemical, IBM, Texas Instruments... do drobnih firm z enim ali dvema zaposlenima. Tudi mnogi instituti so tu odprli svoja vrata.
Skupno ta podjetja zaposlujejo 12500 znanstvenikov, ti pa so kreirali delovna mesta v pomožnih dejavnostih za ša najmanj 10000 domačinov.
Celotno področje znanstvenega parka meri 2300 hektarov - pričakujejo pa že v nekaj letih podvojitev. V letu 1987 se je tudi prvič zgodilo, da je industrija v tem področju imela večje prihodke, kot so jih imeli od turizma.
Prvi zametki Saphie Antipolisa so nastali pred 20 leti. Le malo ljudi je takrat verjelo v to potezo in mnoge agresivne marketinške poteze so bile potrebne, da je od začetnega poloma nastal današnji »boom«. Že od leta 1980 je napredek nazadržen.
Velik je anglosaški vpliv, saj angleške in ameriške firme omogočajo 15% celotnih delovnih mest. 30 velikih podjetij zaposluje 50% vseh zaposlenih, od katerih je 30% vseh vodilnih mest zasedenih s tujci, ki so jih pritegnili v deželo ugodni delovni in klimatski pogoji.
Podjetja tudi ugotavljajo, da so tu zemlja, kakor tudi vse druge usluge in storitve kot npr. v Parizu ali v drugih metropolah. Vse to pa so pogoji, vključno z infrastrukturo in bližino novo ustanovljene univerze v Nici ter privlačnim krajem z milo klimo, da je lahko francoska SILICON AZUR sploh nastala.
F. Veselko Jan. 1991
podpisa pogodbe med sindikati, kar je odraz konsenza med samimi sindikati na eni strani, na drugi strani pa je prišlo tudi do minimalne uskladitve med njimi, kar pomeni večjo varnost za delavca. Če je sindikatom uspelo najti skupni jezik - seveda v dobro delavca - pa jim pri podpisu pogodbe še zmeraj ni uspelo za-
gotoviti podpisa vlade, ki naj bi po besedah Franca Tomšiča bila garant za izpolnjevanje pogodbe. Še posebej se je zdela sindikalistom pomembna ta garancija zaradi prihajajočega lastninjenja, ki nas počasi pelje na začetke kapitalizma, so menili predstavniki sindikatov.
J. V.

\
,
Vse pogostejša slika današnjega dne
Delavska stranka
Polarizacija
političnega
prostora
Ko pišemo o polarizaciji v političnem prostoru, bolje rečeno ustanovitvi nove delavske stranke, ki je potegnila za sabo polarizacijo znotraj strank - ustanovitev socialnodemokratske frakcije znotraj SDP, ustanovitev krščansko socialnega gibanja, se moramo vrniti poldrugi mesec nazaj.
Spomniti se velja shoda sindikalistov pred skupščino na pobudo sindikata kovinarjev ob sprejemanju nove delovne zakonodaje. Takrat se je pokazalo, da na nek način Ravnikov sindikat bremeni hipoteka režimskega sindikata iz preteklosti, saj se s kakimi posebnimi dosežki v parlamentu ne morejo pohvaliti. Celo več, v parlamentu se je pokazalo, da skorajda vse stranke v celoti ignorirajo delavske interese in njihovo zaščito. Vse to je postopoma radikaliziralo nezaodovljstvo delavcev, ki se je manifestno odrazilo na shodu brezposelnih Panonijinih delavcev, kjer sicer ni bilo množičnosti, kot smo je vajeni z nekaterih drugih shodov, zato pa je ta shod do konca radikaliziral nezadovoljstvo delavcev, ki se je izrazilo v podpori Panonijinim delavcem skorajda iz vseh kovinskih podjetij v Sloveniji.
Da je radikalizacija delavskega nezadovoljstva na nek način upravičena, nam dokazuje strmo naraščanje brezposelnosti, ki se bo v tem mesecu po zaključnih računih še povečala. Po drugi strani pa nam to upravičenost ilustrirajo življenjski stroški. Po zadnjem izračunu so življenjski stroški za tričlansko družino znašali nekaj manj kot 21 tisoč dinarjev, povprečni stroški za štiričlansko družino pa okrog 26 tisoč dinarjev. Minimalni življenjski stroški za tričlansko družino naj bi znašali slabih osem tisoč, pri štiričlanski pa slabih
deset tisoč dinarjev. Povprečna plača v Sloveniji pa je okoli 7000 dinarjev in pokojnina 5500 dinarjev. In če k temu dodamo rast brezposelnosti, potem je na dlani potreba po artikulaciji delavskega interesa.
Sredi februarja smo tako dobili delavsko stranko, ki si je postavila naslednje temeljne programske cilje: socialno pravno državo, sodobno in učinkovito gospodarstvo zasnovano na priznavanju trga vseh proizvodnih dejavnikov, pravico vseh zaposlenih, da sodelujejo pri odločanju o temeljnih vprašanjih svojega ekonomskega in socialnega razvoja, ekonomske svoboščine kot temelj demokracije, spoštovanje človeka in njegovega dostojanstva ter njegovih temeljnih pravic in svoboščin, zavarovanih z demokratičnim pravnim redom v parlamentarni demokraciji in političnem pluralizmu, pravično olastninjenje tistih, ki so z odrekanji, delom, znanjem in lastnino ustvarjali. Na prvi pogled se programska izhodišča bistveno ne razlikujejo od programov ostalih strank. Toda kot zatrjujejo v delavski stranki, je njihov cilj, da ta program uresničujejo in da z borbo za delavske pravice potegnejo ločnico z ostalimi strankami.
Po zagotovilih vodstva stranke ne gre za stranko plavih ovratnikov, saj se vanjo vključujejo tudi intelektualci. Pravijo, da so stranka vseh. ki jim je do social-
nega pakta med delavci in kapitalom. Skratka uperjeni so proti uveljavljanju prvin liberalnega kapitalizma. Hkrati so tudi prepričani. da nobena parlamentarna stranka ne brani interesov delavcev in gospodarstva. So tudi proti delanju novih krivic, zato bodo radikalizirali zahtevo po delnicah, ki naj bi jih dobili delavci kot nadomestilo za minulo delo. Predsednik stranke Vlado Rančigaj pravi, da nova delavska zakonodaja ne upošteva evropskih standardov, socialni program ni kvantificiran, stanovanjska reforma pa posega v že plačane pridobitve, predlog podaljšane delovne dobe pa ne upošteva tisočev mladih intelektualcev, ki čakajo na zaposlitev. In ravno zaradi tega, tako pravijo v stranki, se ljudje množično vključujejo vanjo. Za razliko od ostalih strank poudarjajo v delavski stranki, da bodo gradili svojo moč na množičnosti. Pravijo celo, da je slovenska politika invalidna, ker ljudje niso vključeni v njeno oblikovanje.
Zaključimo z mislimi predsednika stranke, ki jih povzemamo po Delavski enotnosti: »Vse stranke so dokazale, da je njihovo zavzemanje za isto, za kar se mi borimo, gola demagogija. Najboljši dokaz za to je odločanje v parlamentu. Kaj je vreden še tako cvetlični program, če za njim ni rok v skupščini. Nam očitajo socialno demagogijo, patetiko - pač ne slišijo ali nočejo slišati vse huje krulečih želodcev. Kjer se bije bitka za oblast, ni več delavca - človeka. Kako naj oblastnike kdo spoštuje, če mu ne zagotovijo tistega osnovnega. da si eksistenco zagotavlja s poštenim delom. Samomori, ločitve, alkoholizem, narkomanija, mladinski kriminal, prostitucija - po vsem tem rinemo v evropski vrh. Brezposelnost bliskovito povečuje patologijo slovenskega naroda, ki mu je prav delo v vrhu lestvice vrednot. Torej se da katastrofo matematično predvideti. Delavska stranka kani temu stopiti na prste.«
J. V.
ODGOVOR NA ČLANEK
V nekaterih podjetjih IMP-ja so delavci brez zaščite
Da sem med svojim sindikalnim delom iskal le prijetnosti, nič pa storil za delavce, mi je prisodil g. Majzel Anton iz ZSS Lj.-Bežigrad. Pa ne samo to, za moje večletno delo v prejšnjih sindikatih me je nagradil z »agilni sindikalist z dušo in srcem«.
Kaj predstavlja narekovaj, si lahko predstavljam. Lahko odgovorim, da sem za delo v bivših sindikatih dobil srebrni znak sindikata, medtem ko me za delo zadnjega leta in pol g. Majzelj ni
pristojen ocenjevati, ker pač ne pripadam njegovemu sindikatu.
Družbene spremembe v Republiki Sloveniji so na področju sindikalnega gibanja uzakonile sindikalno svoboščino, varstvo
sindikalnih pravic in uporabo načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja. Predvsem pa so utemeljile sindikalni pluralizem.
Delavec se lahko vključi prostovoljno v tisti sindikat, za katerega je prepričan, da mu bo največ nudil.
Prepričan sem. da Svobodni sindikati niso tisti, od katerih lahko največ pričakujemo.
V podjetju IMP Klimat smo najprej delovali kot samostojni sindikat, a v septembru 1990 smo se odločili, da se vključimo v Neodvisnost - KNNS, kjer lahko samostojno delujemo in nam nudijo vse, kar nam je,potrebno za nemoteno sindikalno delo. Svobodni sindikati so brez članstva v IMP Klimat in zato težko razumemo g. Majzlja in njegove ocene ter ga zato prosimo, da v naprej skrbi le za svoje članstvo in ne bo mu zmanjkalo dela.
Mislim, da bi delavci imeli večjo korist, če bi se sindikalisti različnih sindikatov združevali in skupno zastopali delavčeve pravice. kot pa da se pregovarjajo po časopisih.
Še nekaj besed o presežnih delavcih IMP Klimat. Razreševanje problematike presežnih delavcev je primarna odgovornost in naloga tistih, ki sprejemajo razvojne in ekonomske odločitve. Sindikat IMP Klimat je od vsega začetka zasledoval oblikovanje kriterijev in določanje presežnih delavcev.
O vseh dogajanjih smo sprotno obveščali Neodvisnost - KNSS in se tudi posluževali pravne pomoči, zato smatramo, da delavec IMP Klimata le ni ostal brez zaščite, tako kot trdi g. Majzelj.	za sindikat
Neodvisnost - KNSS IMP KLIMAT Kržišnik Edo
DELO
Kruha ni - kruh je!
K temu zapisu meje spodbudilo nekaj tehtnih razlogov. V spominu mi je ostala misel Zorana Kosa, direktoija Alchroma in tudi Antona Pančuija ter Jožeta Kolariča v pogovorih iz prejšnjih številk Glasnika, ko so si bili na nek način enotni, da kljub trenutni podzaposle-nosti proizvodnih zmogljivosti odpuščanje delavcev ne pomeni dolgotrajne rešitve za podjetje, kajti ob strošku delovne sile se pogosto zanemaijajo ostali fiksni stroški, kiji podjetje ima, oziroma na katere ne more vplivati. Zato je po njihovi oceni nujno iskanje dela za polno zaposlenost. Na drugi strani je vse več podjetij, ki imajo nemalo število delavcev na začasnem ali trajnem čakanju (bolje rečeno, ki so definirani kot tehnološki višek), še posebej sedaj ob sprejemu nove delovne zakonodaje. Če poskušamo omenjeno problematiko osvetliti v luči IMP-ja, se je potrebno strinjati, da imajo prav eni in drugi. Srečujemo se namreč s preveč razlikami tako pri številu zaposlenih kot pri dejavnostih.
prevzemali riziko sindikalnega boja za pravice delavcev brez svoje računice.
Marsikomu, ki se loti primerjav v svetu, se poraja primerjava j s thacherizmom. Tudi sam sem pisal o t.i. poker kapitalizmu.
No pri nas ostaja prepričanje, če 1 razmišljamo na sindikalni ravni, 1 da je vlada v Angliji potisnila 1 sindikate v kot, pri nas pa so preprosto razpadli. Prav tako smo po drugi strnai še daleč od izhodišča - za vse enake možnosti.
Mala podjetja
S prvo tezo, ki jo zagovarjajo omenjeni sogovorniki, se je moč strinjati, ker le gre, gledano v evropski luči, za mala, v našem primeru pa za srednja podjetja, ki bi ob radikalnem zmanjšanju števila zaposlenih pristala na ravni obrtnih delavnic, kar pa jim proizvodnja, s katero se ukvarjajo ne dovoljuje, saj bi si s to potezo povsem zaprla vrata nadaljnjega razvoja v »boljših« časih. Škratka pristala bi pod kritično maso znanja in kapitalske moči. Seveda je nekaj povsem drugega, ko je govor o podobnih podjetjih brez programa ali pa z izrazito ekstenzivnim programom.
In kje je sedaj pri vsem tem delavec, če ga postavimo v luč nove delovne zakonodaje in socialnega programa? Vse skupaj je dokaj klavrno. Vse kaže, da se država sociale otepa in podobno je tudi s podjetji, ki naj ne bi prevzemale nase socialne funkcije. S tem se je moč sicer strinjati, vendar bi morali biti pogoji, bolje rečeno pravila igre, nekoliko drugačni, kot so sedaj. Brez pretiravanja in celo z gotovostjo lahko trdim in nenazadnje dokažem na konkretnih primerih, da nemalokrat ob tem vakuumu poslovodstva to spretno izkoriščajo za podaljševanje svoje vladavine in za prikrivanje svoje nesposobnosti. S to tezo, ki jo je podrobno razdelal v ponatisu članka v prejšnjem Glasniku prof. Jerovšek, se izpostavljam kritiki o svoji »globokoumnosti«, zlasti iz sredin, kjer se to dogaja.
Zakondaja
Po strokovnih ocenah strokovnjakov sedanja delovna zakonodaja ni preveč neugodna. Mnenje dr. Svetlika je, da se ravno na račun delovne zakonodaje delavcem v Sloveniji na dolgi rok piše bolje. To argumentira s tem, da če zadržimo v podjetjih ljudi, ki so brez dela, bi toi namreč pomenilo, da izgubimo tista podjetja, ki jih imamo, vendar pa k temu dodaja, da je delavcem. ki gredo iz podjetij potrebno nuditi vsaj minimalne možnosti za preživetje. To naj bi jim bilo zagotovljeno z nadomestili za bresposelnost in s socialno pomočjo, predvsem pa z usposabljanjem za to. da se pnoovno vključijo v aktivno delovno življenje. Po strokovnih ocenah sedanji zakon o delovnih razmerjih liberalizira zaposlovanje, da bi podjetja normalno ekonomsko poslovala, tudi kar zadeva gospodarjenje z delovno silo, hkrati pa je nujen zakon o zaposlovanju, ki naj bi bil tisti instrument, s katerim bi se blažili problemi, ki nastajajo zaradi odpuščanja. Skratka prišli smo do srži problema. Po nekaterih ocenah pomeni Zakon o delovnih razmerjih macolo, zakon o zaposlovanju pa aspirin. Ali drugače povedano, navaditi se bomo morali - predvsem navadni smrtniki - ki nam nista dana apriorna moč in vpliv. Prevzeti bo potrebno odgovornost za reševanje svojih ekonomskih in socialnih problemov. Torej ni skrbniške vloge države. Dana nam je torej možnost, da skrbimo sami zase. To je res, žal pa nas dogajanja prehitevajo. V mislih imam deregulacijo na državni ravni in s tem precejšnji prazen prostor, ki s tem nastaja. Podjetja preprosto tej deregulaciji zaradi zgoraj navedenega nočejo slediti. Če bi podjetja sledila podjetniški deregulaciji znotraj
podjetja, bi se izognila marsikateremu stresu v smislu odpuščanja in bi dosegla marsikaj koristnega zase. Da je temu res tako, lahko omenimo celo nekaj objavljenih iniciativ delavcev v nekaterih podjetjih, ki so kljub dobrim idejam ostali onemogočeni, še več, znašli so se na spisku odvečnih. Preprosto, dokler se bodo vodilni imeli za poklicane, da so edini in samo oni pametni, do takrat bodo ti stresi tako hudi. Sicer pa dokler jim bo omogočeno nastopanje s pozicije moči brez odgovornosti, se nimamo nadejati nič dobremu.
Participacija ali soodločanje
Povrh vsega ima nova zakonodaja eno od večjih lepotnih napak, ki nas vrača na začetek liberalnega kapitalizma. Zakonodaja omogoča direktorsko samovoljo. Odpuščanje je v domeni posameznika ali ozke skupine in tu je nezaščitenost delaca in hkrati sta blokirani njegova iniciativa in sposobnost. Izključena
Na tem mestu sem bom povrnil k neizkoriščenim proizvodnim možnostim, ki se odpirajo v podjetjih z odpuščanjem delavcev. Skratka trditev, ki sem jo navedel na začetku zapisa, se mi zdi nesporna. V to me je prepričala predstavitev enega od novonastalih malih proizvodnih podjetij - Unicema - iz Ljubljane, ki je uspelo v lanskem letu, ko je bilo ustanovljeno, plasirati na trg osem novih proizvodov. Zanimivo pri tem je, da se niso lotili postavljanja lastnih proizvodnih zmogljivosti, ampak so na osnovi znanja,' lastnih idej, razvoja in sodelovanja s tujimi partnerji vso proizvodnjo pognali v nezasedenih proizvodnih zmogljivostih različnih tovarn, od Kemične tovarne v Kamniku, do Leka in drugih. Brez pretiravanja lahko zapišem, da namesto razmišljanja o aktivni politiki zaposlovanja na globalni in mikro ravni (tudi IMP-ja) naš manegment deluje na aktivni politiki brezposelnosti. Ali kot pravi Svetlik, cilj nam je Chikago 1980, namesto Npmčija 90.
]
!
1
1
I
1
t
F
2
I
I
1
1
C
1
d
P
n
l<
k
n
r,
ti
s
8
n
v
je t.i. evropska »komponenta«, ki bi jo zakon moral vsebovati
-	soodločanje ali participacijo. Skratka ta pomanjkljivost ni vidna samo pri soodločanju o odpuščanju delavcev, ampak pri vseh vprašanjih, kjer bi morali biti delavci oziroma sindikati soudeleženi. Tu lahko najprej postavimo pod drobnogled sindikat. ki se je preprosto preveč ukvarjal s samim sabo, in to se še sedaj, novi sindikati pa še niso zadosti oblikovani, da bi lahko zares učinkovito nastopili kot partner v pogajanjih. Ne glede na nestrinjanja je dejstvo, da je marsikateri sindikalist v vpregi vodstva. To je tudi zaradi tega, ker je na ta način zaščitil svoj status, nekateri pa tudi zaradi tega, ker imajo hipoteko iz preteklosti, ko so v samoupravnih časih na osnovi politične aktivnosti napredovali. Zato mi nič ne pomaga, da se ob tem ali onem pikantem zapisu o sindikalistih vsuje plaz odgovorov in spodbijanj mojih razmišljanj. Preprosto tu kot kaže ni rešitve, ne v napadu in ne v obrambi, ampak v »šolanju«. Preprosto delavcem ne pomaga pridigati, da morajo delovati v sindikatu
-	to preprosto morajo spoznati sami. Ravno samopašnost direktorjev jih bo silila k temu. Preprosto povedano, v tem času se srečujemo z dvojno polarizacijo, ko se nekateri direktorji niso sposobni spopasti s podjetniškim rizikom, zato uveljavljajo svoj vpliv in moč brez odgovornosti, na drugi strani pa ni ljudi, ki bi
Samoorganizacija
In če še ostanem pri Svetliku, potem je nujno odpreti možnost samoorganizacije delavstva v podjetjih, in sicer v smislu spodbujanja podjetništva ter rasti velikega števila novih a malih po- ** djetjih v obstoječih prostih zmogljivostih, potem so seveda v šanse. kot pravi, da bo zares pj boljše, danes mnogo večje, kot nj so bile v preteklosti, ko so bili (,j ljudje zmerom mobilizirani od p] zunaj s političnimi kampanjami. nj K temu kaže le dodati še_ deblo-; [a kado mikrostistemov. Žal pri' j, nas (tudi v IMP-ju) se v zadnjem ra času srečujemo z navidezno de-1 V( blokado in spodbujanjem po- bj djetniške iniciative. Namreč pj z raznoraznimi reorganizacij- m skimi prijemi in navideznim podjetništvom se poskuša na ugla- ^ jen način in s čim manjšimi in Še s tistimi pravicami ne, ki delav; cem dejansko pripadajo, pognati k< delavce nz cesto.	pi
Kot primer deblokade nam ga lahko služi Panonija po stečaju. 0( Panonija je bila eno tistih podje; tj tih s strogo taylorističnim - torej preživetim - modelom organiza- ki cije; brez posluha za samoorga- Še niziranje in podjetništvo. Ob sn tem je presenetljivo, da je ste; Zu čajni upravitelj, ki je v »službi Pc kapitala«, našel interes in podpti; st< podjetniško iniciativo delavce'1; di in jim omogoča ustanavljanje po;; sIe djetij in oživljanje programov. Ki Ki so se sedaj pokazali kot tržno lei zanimivi, prej pa so bili odpisani ;30 J. Volek bil
SINDIKAT
V Livarju kritično
V Livaiju do nedavnega ni biio čutiti posebnih napetosti med delavci in poslovodstvom podjetja. Toda tudi v tem podjetju se je položaj precej spremenil in je v zadnjem obdobju čutiti več nezadovoljstva zaposlenih s trenutnim položajem v podjetju. Kot nam je povedal sindikalni poverjenik sindikata kovinske in elektro industrije Tomaž Trobiš pri uveljavljanju svojih zahtev, bolje rečeno pravic, ima sindikat precej težav. Kot ocenjuje, je kritični položaj v podjetju delno moč pripisati objektivnim okoliščinam, s katerimi se srečuje naša industrija. V veliki meri pa nastale probleme kaže pripisati notranjim slabostim v samem podjetju.
80 odstotne plače
Kje delavec najbolj čuti slab ekonomski položaj podjetja?
»Da je v podjetju položaj kritičen, dokazujejo rezultati poslovanja, saj smo poslovno leto zaključili z izgubo. No četudi predpostavljamo, da izguba ni realno Prikazana, nam o kritičnosti govori podatek, da prejemamo samo 80 odstotne mesečne plače. Pri tem pa moram izpostaviti, da imamo pri 80 odstotnih plačah še stimolativni dodatek, ki se giblje med -20 in +45 odstotki. To je po našem prepričanju skregano z logiko in je v nasprotju z določili kolektivne pogodbe.«
Kako je sploh s spravljanjem Pogodbe v življenje?
»Pogodba je vsaj delno zaživela, saj pri določenih segmentih, ki bi jih iz kolektivne pogodbe morali uresničevati, 'mamo precejšnje težave, bolje rečeno, srečujemo se s kršitvami teh določil. Glede na to, kar sem že prej povedal okrog plač, je jasno, da so kršene tarifne postavke. Nesporno je. da bi stimulacije oziroma gibljivi del plač lahko delili le ob normalnem poslovanju in normalnih pogojih dela. Ob sedanjih rezultatih dela in 80 odstotnih plačah stimulacij ni možno deliti. Čeprav so plače tajne, je znano, da se v podjetju prakticira tako negativna kot pozitivna stimulacija. Načelno prav, toda ob zagotovitvi minimuma za preživetje, z 80 odstotnimi plačami pa ta minimum ni več zagotovljen, Prepričan sem, da ta način delitve plač pomeni neposredni pritisk na delavca. Očitno se na ta način želi doseči druge cilje po bolj elegantni poti.«
Livar ni bil imun na čakanje na delo že skoraj celo lansko leto. Ali se v letošnjem letu s čakanjem še srečujete?
»Kot ste omenili se s problemom čakanja srečujemo že sko-rajda celo lansko leto in tudi v letošnjem letu. Največji problem s podzaposlenostjo je v programu armatur in v livarni barvnih kovin, delno pa tudi v servisni dejavnosti. Neposredno ob Pojavu pomanjkanja dela smo : Postavili pred vodstvo zahteve ku l P° temeljiti analizi vzrokov, zah-[OSt tevali smo tudi odgovornost po-
po-bu-eli-po-stih eda ires kot bili od
il
slovodnih delavcev, žal je vse to kaj malo zaleglo.«
Preseganje plana
»Vse bolj očitno je, da tudi v vodenju oziroma planiranju Proizvodnje in realizacije nekaj ni v redu. Opozoril sem, da dobivamo 80 odstotne osnovne °|U Pjače, zastavljen načrt proizvod-nje, postavljen za zadnji kvartal 3 . lanskega leta, pa smo presegli za TJ dobro tretjino. Ena od možnih razlag je ta, da se podjetje zavestno spravlja v slab položaj, da P , bi ga bilo potem možno ceneje
irCk nrix7ot;^,Vot-:	nt~
icij'
Privatizirati. No to je le ena od
možnih predpostavk.«
® ge ^labo trženje
*aV” l n' t° malo kontradiktorno, nat' ko pravite, da zastavljene plane Proizvodnje na eni strani prese-laif gate na drugi pa se soočate z 80 a)u' °dstotnimi plačami? Ali imate dje; vpogled na trženje? ore) »V sindikatu ocenjujemo, da iiza- kljub krizi vseh tržnih možnosti rga- še nismo izkoristili. Prepričani OB smo, da je dela, predvsem na s!e' pUnanj'h trgih, še zmeraj dovolj, užbj Po informacijah, ki so nam do-dphj stopne lahko z gotovostjo tr-,'ce'1, dimo, da svoje zmogljivosti pre-po; slabo ali pa nedosledno tržimo, v- ^ Kot mi je znano, smo v lanskem ržno) letu nastopili na trgu z več kot !anl' r-OO ponudbami, od tega pa je oteKj bilo pridobljenih sorazmerno
malo poslov - le dobrih pet odstotkov.«
Saj v povprečju to le ni tako slabo?
»Strinjal bi se z vami, če bi trg oziroma poslane ponudbe bile kakovostno obdelane od začetka do konca - torej če bi imeli na razpolago povratne informacije, toda teh ni. Saj v tovarni prodajalci sploh ne vedo, kam so bile ponudbe poslane. Žal časi niso več taki, da bi dogajanja na trgu zanemarjali. Trg je potrebno spremljati in iskati povratne informacije, kajti le na ta način se mu bomo lahko prilagajali in nenazadnje bomo lahko prodajali svoje izdelke in s tem bomo ohranjali polno zaposlenost.«
Koliko je trenutna brezposelnost prizadela komercialo in ali se je kdo na vodstveni ravni resno lotil problema, ki ste ga omenili? To je navsezadnje problem vodstva, ki bi moralo najprej reagirati ravno na področju prodaje in prilagajanja proizvodnje zahtevam trga.
»Na to bi težko odgovoril, vendar glede na ukrepe, ki smo jim priča, je očitno, da je bilo malo storjenega. Če pa je že bilo je bilo prepozno. Prepričan sem, da so v tej. zvezi neučinkovite nekatere akcije oziroma projekti - npr. izboljšanje kakovosti, nimamo povratnih informacij iz trga in ne poznamo njegovih zahtev. Občutek imamo, da seje vodstvo in podjetje v celoti v zadnjem času preveč ukvarjalo samo s sabo in s tem zanemarilo dogajanje okrog sebe, kar je samo poglobilo našo krizo. Zdi se mi, da smo ravno zaradi naše neprilagodljivosti začeli izgubljati prednosti, ki smo jih imeli na domačem in na tujem trgu. Namesto, da bi prednosti izkoristili, smo vse bolj v slepi ulici, ki se kaže v vse bolj nepriljubljenih ukrepih, ki se bodo prav tako negativno odrazili v podjetju.«
V kakšnem smislu?
»Povedal sem že, da imamo občutek, da se vodstvo preveč ukvarja samo s seboj. Dejal bi. da z delitvijo oblasti. Vse se začne in konča pri predlogih, ki nam jih ponujajo različne svetovalne organizacije, žal pa do končne rešitve še zmeraj nismo prišli. Zadnja predlagana rešitev reorganizacije je bil holding, toda ne glede na to, ali je dobra ali ne, je bila preslabo predstavljena, da bi jo sprejeli. V tej obliki je bila predvidena popolna delitev podjetja na pet ali več samostojnih družbenih podjetij. Občutek je, da se ponovno vračamo, kjer smo že nekoč bili, ali pa smo še, saj reorganizacija v podjetje ni prinesla nobenih vsebinskih sprememb. Skratka predlagana rešitev bo povzročila vrsto problemov, saj se bomo soočili, ali pa se že soočamo z delitvijo premoženja in delitvijo ljudi, kar je lahko izredno problematično. Istočasno bomo porabili veliko energije za razreševanje notranjih problemov, namesto da bi se prilagajali in bi iskali rešitve v pridobivanju novih trgov.«
Ni razvojne vizije
Ali se vam ne zdi, da to menjavanje svetovalnih organizacij kaže na nepripravljenost vodstva
Glasnik je tud vaš časopis!
Sodelujte!
Telefon uredništva: (061) 321-043
na spremembe in na pomanjkljivo razvojno filozofijo s strani vodstva?
»Glede na stanje in ukrepe je točno, da vodstvo nima razvojne vizije. Omenjeni koncepti reorganizacije lahko tudi pomenijo prenos bremena iz enih pleč na druga. Omejitev plač je dovolj zgovorna zahteva po pripravi sanacijskega programa, toda o tem še vedno nič. Edini ukrep, o katerem je delavski svet razpravljal in ga konec leta tudi sprejel, je bilo trajno ugotavljanje tehnoloških viškov.
Sindikat je na ta sklep odgovoril s pismom. Ugotovili smo, da razlogov za ugotavljanje prežkov ni. Preden bi se sploh lotili ugotavljanja presežkov, smo zahtevali ugotavljanje odgovornosti pri direktorjih programov, predvsem pri prej omenjenih direktorjih armatur in barvnih kovin, skratka v negativno stoječih programih. Postavili smo zahtevo, da se, preden se kakorkoli ukrepa proti delavcem, zamenja vodstva prej omenjenih programov in se spremeni izvedba vseh ostalih aktivnosti, ki morajo slediti v primeru negativnega poslovanja. Pri tem nas je na nek način podprl tudi delavski svet, ki je izglasoval sklep, da se v primeru negativnega poslovanja posameznih programov ukrepa v skladu s statutom podjetja in obstoječo zakonodajo. Tako do tega ni prišlo, kot tudi ni prišlo do ugotavljanja trajnih tehnoloških presežkov.«
Zame predstavlja tale pogovor precejšen radikalni zasuk glede na dosedanje poročanje iz Li-vaija, ki je bilo precej unifici-rano. Ali to pomeni, da pri sindikatu, predvsem pa pri delavcih, vodstvo ne uživa zaupanja?
»To, da ne uživa zaupanja je nesporno. Poleg tega je še cela vrsta pokazateljev, ki kažejo na nezadovoljstvo v podjetju. Po drugi strani je opazna velika razdvojenost, ki sojo povzročile tajne plače. Prihaja celo do razprtij med delavci. Poleg tega je velika ovira za enoten nastop precejšnja notranja organizacijska nefleksibilnost, saj je precej blokad v drugi in tretji vodstveni liniji. Nenazadnje to potrjujejo poteze pri določanju čakajočih in tudi velika fluktuacija strokovnega kadra.«
V kakšni zvezi sta čakanje in fluktuacija, saj je bil v preteklosti Livar pogosto omenjan znotraj IMP-ja kot podjetje z načrtno kadrovsko politiko?
»Morda na deklarativni ravni. Toda ob vseh teh problemih in težavah v programu armatur se je zgodilo, da se je znašel na čakalni listi diplomirani inženir, in to razvojni, ki pa se je vseeno vrnil na delo po velikih težavah, namreč po ugodni razrešitvi pritožbe. Iz podjetja odhajajo inženirji, prav tako pa v podjetju ni posluha niti za naše štipendiste, ki so končali šolanje in bi jim bilo potrebno zagotoviti opravljanje pripravništva na stroške skupnosti zaposlovanja. Podobno je z zaposlovanjem ostalih ključnih delavcev. Če se prijavi na razpis delavec z nadpovprečno izobrazbo in dobrimi referencami, ga vodstvo ni pripravljeno sprejeti, ker bi to ogrozilo njihov monopolni položaj.«
Kaj pa blokade na nižji ravni?
»To je stalni pojav. Hierarhični model se je dobro usidral, da bi pristal na kakršnekoli spremembe v sami tovarni. Najbo še tako dobra ideja, ki izvira s strani proizvodnih delavcev, je nihče ne upošteva, kaj šele. da bi jo uresničil in s tem zmanjšal strošek proizvodnje. Skratka kreativnost delavcev je blokirana.«
Socialni standard padel
Kako se vsa ta dogajanja odražajo na socialni standard ljudi, saj ste glede na proizvodnjo v povsem specifičnem položaju?
»S plačami smo še nekje v republiškem povprečju, medtem ko je na vseh ostalih ravneh standard močno padel. Ravno zaradi
izredno težkih pogojev dela si tega preprosto ne bi smeli dovoliti. V lanskem letu smo prešli na gotovinsko plačilo hrane. To se je odrazilo na število obrokov v družbeni prehrani, prej so jih namreč pripravili in razdelili okrog 500, sedaj pa le okrog 150. Ne glede na kakovost prehrane v kuhinji, je bil z gotovinskim izplačilom storjen korak nazaj. Celo več, s tem smo posegli v neposredno zdravje naših delavcev. Vemo, da so pogoji dela v Livarni izredno težki in ob neredni prehrani bo prej ali slej načeto zdravje delavcev. Posredno se bo še povečala invalidnost. Že to dovolj zgovorno priča, da je politika podjetja zastavljena izredno kratkoročno. Sedaj opažamo, da je število obrokov v začetku meseca v porastu, a konec meseca močno pade.«
Kako je nasploh organiziran družbeni standard vpodjetju, saj ste imeli objavljen razpis za zakup objektov družbenega standarda vključno z družbeno prehrano?
»Delno smo objekte družbenega standarda dali v najem, medtem ko smo prehrano umaknili in postopek za oddajo v najem ustavili do nadaljnjega. Na oddajo ostalih objektov v najem, in na prve izkušnje sindikat ne gleda z odobravanjem. Čiščenje smo predali zasebniku skupaj s 13 zaposlenimi delavkami. Res je sicer, da je bilo teh delavk preveč, toda ne po njihovih krivdi. Zastavlja se vprašanje, kdo je določal kriterije njihove »produktivnosti«, ko so jih nastavljali. Hkrati ugotavljamo, da
se ta strošek ni bistveno zmanjšal, če ne celo povečal, saj stroški čiščenja znašajo okrog 150.000 dinarjev. Stroški so celo višji, kot so bili prej.
V	najem je bil oddan počitniški dom v Kranjski gori za nekaj čez 3000 mark mesečne najemnine in z zaposlitvijo vzdrževalca. Povedano je bilo, da se s tem pogoji za oddih Livarjevih delavcev ne bodo bistveno spremenili, žal pa delavci oddiha v tem domu skorajda ne koristijo več.
V	januarju so bili ukinjeni prevozi na delo, ker je bilo pretrgano sodelovanje s Kompas rent - a čarom. Zaenkrat še ne vemo, če bomo dobili povrnjene stroške prevoza. Problem je tudi, da so delavci preprosto izviseli, saj na določenih relacijah sploh nimajo sredstev javnega prevoza. Skratka spet imamo opravka s kršitvijo kolektivne pogodbe. Delavci so namreč v nezavidljivem materialnem položaju, in če k temu dodamo še, da tiste plače, ki jih dobimo po osemnajstem, je že naslednja kršitev pogodbe. Izplačila plač so med 23. in 25. v mesecu.«
Pogodba
Koliko in kako uspevate uveljaviti zahteve sindikata in kakšen je vaš položaj kot sindikalnega poverjenika?
»V podjetju se vodilni težko sprijaznijo s tako zastavljeno aktivnostjo sindikata. Zaenkrat nam uspeva v veliki meri uveljavljati svoje zahteve na delavskem svetu, čeprav je ta polariziran. Hkrati se išče fine metode, kako me onemogočiti. Povedati
moram, da se je že poskušalo z mojo odstavitvijo kot predsednika komisije za delovna razmerja. V tem primeru sem sam ponudil odstop, vendar sem zahteval, da se predhodno ugotovi moja odgovornost in moje napake. Opozoriti namreč moram, da je tudi ta komisija morala sprejeti nekatere vsiljene odločitve.«
In zagotavljanje pogojev za normalno sindikalno delo?
»Ta čas se dogovarjamo z direktorjem o podpisu pogodbe o delu sindikata, kjer bomo uredili medsebojne odnose. Do podpisa še ni prišlo, ker se dogovarjamo o nekaterih določbah, za katere direktor meni, da so za njega preveč zavezujoča.«
Kakšno je stališče sindikata do lastninjenja?
»Čeprav se stališča delavcev tu negira, bo sindikat vztrajal, da bo pri lastninjenju soudeležen.«
Ali ste podrobneje informirani s prodajo sklada skupne porabe na ravni IMP-ja?
»O tem nimamo nobenih informacij. V tem primeru bi se morali organizirati in dejansko ugotoviti, kolikšen delež teh zmogljivosti je bil grajen iz prispevkov od naših osebnih dohodkov in na tej osnovi bi morali zahtevati lastniško pravico sindikatov do tega premoženja in na osnovi tega bi si moral sindikat izboriti soupravljalsko pravico in s tem tudi dostop do poceni letovanja, kajti delovanje teh zmogljivosti po tržnih principih je delavce oddaljilo od kakršnekoli možne oblike dopusta.«
J. Votek
PRELEST, d.o.o.
Titova 37, 61000 LJUBLJANA tel.: 314-957, 321-043 telefaks: 313-765 z.r.: 50102-601-3114
VELIKI LOŠINJ POMLADI
Naše podjetje vam nudi možnost letovanja v enem najlepših kotičkov Jadranskega morja.
V	našem domu na Velem Lošinju se boste prijetno počutili, saj je ta kraj znan po izredno blagem podnebju.
Veli Lošinj je prijetno, mirno staro mesto, ki ga obdajajo bujni gozdovi. Ti veliko prispevajo k temu, da je že od nekdaj in daleč naokoli znan po izrednem učinku na naša dihala in kožne bolezni, zato ga obiskujejo bolniki z astmatičnimi obolenji, ki se lahko tudi zdravijo v tujkajšnji bolnišnici.
Naš počitniški dom leži v starem delu mesta Veli Lošinj.
V	njem imate na razpolago:
-	6 dvoposteljnih sob,
-	4 troposteljne sobe,
-	6 štiriposteljnih sob.
Vse sobe imajo tekočo vodo, sanitarije a kopalnica je skupna za nadstropje.
V	okolici našega doma je veliko možnosti za sprehod, za ogled zanimivega starega mesta, sprehod po stezicah gozdov in ob morju ter tudi lažji vzponi na hrib Sv. Ivana in Ane s čudovitim razgledom po bližnjih otokih in zalivih.
V	času vašega bivanja v našem domu vam nudimo tudi organizacijo kopanja v bazenu in igranje tenisa na igriščih, ki so 5 minut hoje oddaljena od hotela Punta.
Po vaši želji se boste lahko tudi udeležili ribolova z domačimi ribiči.
Cena polnega penziona je do 1. 6. 1991 165,00 din. Otroci do sedmega leta starosti imajo 30% popusta.
Cena se lahko spremeni, če bi občutno zrasli življenjski stroški. Večjim skupinam nudimo poseben popust po dogovoru.
Način plačila:
-	30% ob prijavi,
-	40% ob pričetku letovanja,
-	30% v roku enega meseca po končanem letovanju.
Želimo vam prijeten dopust, predvsem pa spomladi, ki na Lošinju že prihaja.
Delavci IMP-ja izkoristite prvomajske praznike za oddih na Lošinju.
Prijave sprejema vodja sektorja turizem: Jožica Hren
SIINDIKAT DELAVCEV GRADBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE
Čim prej podpisati pogodbo
Zakon o podjetjih, ki je nadomestil zakon o združenem delu, ne ščiti več delovnega mesta in delavca, dovoli pa sindikatu delovanje v podjetju. Tudi delovno-pravna zakonodaja je bistveno drugačna kot pred letom dni. Priznati moramo - hočemo ali ne - da se z ozirom na sedaj veljavno zakonodajo, kakor tudi na zakone, ki se pripravljajo, položaj delavca bistveno spreminja, in sicer čedalje na slabše.
Panožna kolektivna pogodba
Tudi glede kolektivne pa-
Ker delavce ne ščiti nihče drug kot le sindikat (poslovodne strukture se z ozirom na pristojnosti iz zakonodaje obnašajo popolnoma suvereno, kot da so lastniki kapitala in tudi delavcev; delavski svet pa je tudi izgubil vrsto pristojnosti na področju delovno-pravne zaščite delavca; strokovni delavci pa izvajajo naloge, ki jim jih naloži poslovodstvo, te pa niso vedno v korist delavcev), je le-ta organiziran v večini podjetij ne glede na to, ali je novi ali stari ali svobodni ali neodvisni ali samostojni.
Gradbeniška peticija
Gradbeniki, ki v svojo dejavnost vključujejo poleg visokih in nizkih gradenj tudi montažerje in inštalacije ter zaključna dela v gradbeništvu in industrijo gradbenega materiala, ter vodno gospodarstvo in projektivo ter inženiring dejavnost, so v večini vključeni v Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti R Slovenije, ki deluje znotraj Svobodnih sindikatov Slovenije. Pristopne
izjave za gradbeniški sindikat je podpisalo 36.000 gradbenikov.
O akcijah, ki jih vodi Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti, smo se pogovarjali s sekretarjem Jernejom Jeršanom. »Sedaj sta dve poglavitni nalogi gradbeniškega sindikata, panožna kolektivna pogodba in peticija - gradbeništvo 91.
Za peticijo, ki smo jo naslovili na republiški izvršni svet in na slovensko skupščino, smo se odločili zaradi vse večjega pomanjkanja del za gradbenike in seveda tudi za montažerje, zaradi česar prihajajo podjetja v ekonomski propad, zaposleni pa v izredno težke socialne razmere in v vse večjo socialno negotovost in so vse bližje brezposelnosti.
Podpisovanje peticije kar dobro poteka, zaključeno pa bo v tem mesecu. Podprl jo je tudi minister za industrijo in gradbeništvo Izidor Rejc, obljubil pa je tudi hitrejše reševanje problematike slovenskega gradbeništva, saj smo tik pred začetkom gradbene sezone, ko bodo gradbeniki morali vedeti pri čem so.
nožne pogodbe se stvari prepočasi premikajo. V sindikatih smo pripravili predlog (poleg Zveze svobodnih sindikatov smo k sodelovanju povabili tudi vse druge sindikate) gradbeniške pogodbe, ki izhaja iz specifičnih pogojev dela v gradbenih dejavnostih, ki sodijo v našo branžo. Določili smo tudi vrednost enostavnega živega dela, ki naj bi
bilo kalkulacijska osnova pri oblikovanju ponudb in pod to osnovo, ki zagotavlja tudi normalne osebne dohodke za delavce, ne bi smeli iti.
Strokovne podlage za naš predlog kolektivne panožne pogodbe so ocenjene kot zelo dobre. Uporabili smo tudi vse znane metode, da smo tipična dela lahko razvrstili v ustrezne tarifne razrede in da smo ustvarili primerna razmerja med njimi.
• Program sanacije stanja v gradbeništvu in ukrepi za uveljavitev tržnega gospodarstva, ki sta ga pripravila sindikat in sekcija za gradbeništvo pri Gospodarski zbornici Slovenije, naj bi predstavil stanje, poglede in cilje, ki naj bi jih v prihodnje dosegli.
Za dosego teh ciljev so potrebne poleg korenitih in doslednih gospodarskih ukrepov tudi tiste politične odločitve, ki bodo omogočile gospodarstvu, da bo prešlo od besed o jutrišnji Evropi in tržnem gospodarstvu tudi dejansko v pravno in ekonomsko utemeljeno gospodarsko reformo. Tako so zapisali na koncu programa njegovi ustvarjalci, v njem pa predvidevajo čimprejšnje sprejetje zakonov o zidavi objektov, o prostoru in o urejanju naselij ter drugih posegov v prostoru. Prav tako bo moral biti kmalu sprejet zakon o standardizaciji, ki naj bi bil prilagojen evropskim standardom.
Pri zaposlovanju naj bi upoštevali olajševalna merila za predčasno upokojitev in omogočili naj bi dokup let. Posebne programe bi imeli za presežne delavce, zanje naj bi zaradi sezonskega značaja dela v gradbeništvu veljal rok devetmesečne socialne varnosti. Za sodelovanje s sindikati naj bi bila osnova kolektivna pogodba, ki naj bi bila obvezujoča tudi za naložbenike.
Še ta mesec bomo imeli usklajevalni sestanek z nasprotno stranjo, saj želimo, da bi bila kolektivna pogodba podpisana do 1. aprila, kot je to povsod po svetu, kjer pred gradbeno sezono določijo vse komponente v kolektivni pogodbi in jo tudi spoštujejo.
Edini argument, ki je ostal nasprotni strani v pogovorih in pogajanjih okrog kolektivne pogodbe, je bil, da podjetja ne bodo mogla nameniti 45, ponekod pa tudi do 60 odstotkov več sredstev za plače delavcem, ki naj bi jim pripadale na osnovi kolektivne pogodbe. Na sindikatih smo povedali, da pri nekaterih določbah kolektivne pogodbe vztrajamo, in tarifni del je tisti, kjer ne bomo popuščali, pri drugih pa bomo dali možnost pogajanju.«
gradbenikov, ne glede na njihovo sindikalno ali strankarsko
Sindikalni pluralizem
Kakšno je vaše stališče do drugih sindikatov v Sloveniji?
»V svobodnih sindikatih nismo nikoli nasprotovali porajanju novih sindikatov. Nasprotno, želimo si sodelovanja med vsemi sindikati, saj bomo vsi' enotni in združeni še močnejši, in šele takrat bo sindikat tudi pri nas dobil klasično pogajalsko in zaščitno vlogo, to je vlogo »delavske opozicije.«
Praksa v gradbeniškem sindikatu je takšna, da vsa gradiva, ki jih pri nas pripravimo, ponudimo tudi vsem drugim sindikatom v podjetjih, ne glede na to, ali so naši člani ali ne. To počnemo zato, ker želimo iskati in tudi najti skupne interese vseh
pripadnost. Samo enotni bomo v sindikatih tudi močnejši.« Organiziranost
»Pred dobrim letom dni, ko je stari sindikat prenehal delovati, smo se gradbinci skupaj z drugimi, ki sodijo v našo branžo, organizirali v Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije znotraj Zveze svobodnih sindikatov. Naš najvišji organ je skupščina, a glede na dejavnosti, ki jih združujemo, pa imamo pet odborov, in sicer: odbor za gradbeno operativo, ki združuje visoke in nizke gradnje, odbor za industrijo gradbenega materiala, odbor za montažerska in zaključna dela. odbor za vodno gospodarstvo in odbor za projektivo in inženiring. Predsedniki teh odborov ih predsedniki petih komisij so člani izvršnega odbora našega sindikata.
Težišče naše dejavnosti je na terenu, kjer imamo trenutno organiziranih 14 območnih odborov gradbeniškega sindikata. Njihova aktivnost je od kraja do kraja različna, želimo pa si, da bi bila čim večja v središčih, kjer je več gradbenih podjetij, kar do sedaj ni bil primer. Najmočnejšo skupino predstavljajo v gradbeniškem sindikatu delavci iz gradbene operative, in sicer 60 odstotkov, sledijo jim s 14 odstotki delavci iz montažersko-inštala-cijskih in zaključnih dejavnosti, s po 10 odstotki so zastopani IGM in projektanti ter inženiring dejavnost, najnižji odstotek, le 5 odstotkov, pa ima vodno gospodarstvo.«	C. Pavlin
ni
P<
di
tij
dc
lij
ra
PC
so
Za
th
US
ot
si
st:
m
di
nc
°ž
d;
st.
b<
SF
st
re
Šk
re
n<
ki
dj
vi
in
bi
vi
ki
ki
dt
PODPISOVANJE PETICIJE V GRADBENIŠTVU
ARIS
Več kot
14.000 podpisov
Konec samouprave - borba za pravice
Vse večje pomanjkanje del za gradbene dejavnosti, v katere so vključena tudi montažerska in inštalacijska dela, je pripeljalo do tega, da je Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije, ki deluje znotraj Svobodnih sindikatov Slovenije, pripravil peticijo - gradbeništvo 91. V podpisovanju peticije sodelujejo zaposleni v podjetjih gradbenih dejavnosti ne glede na to, ali so člani kateregakoli sindikata ali pa v sindikat sploh niso včlanjeni. Podpisovanje peticije kar dobro poteka in podprl jo je tudi minister za industrijo in gradbeništvo Izidor Rejc, zaključeno pa bo v tem mesecu.
preveč, da dela ni dovolj za vse, in da pravzaprav nihče ne ve, kaj bo z gradbeništvom v prihodnje.
Zaradi pomanjkanja del prihajajo gradbena podjetja, in s temi tudi vsa druga v tej verigi (pro-jektiva, inženiring, IGM, montažerji, inštalaterji in drugi), v izredno težek položaj, nekatera pa celo v propd. Tudi zaposleni v teh podjetjih so v izredno težkih socialnih razmerah, grozi pa jim tudi še večja brezposelnost.
Peticija je bila naslovljena na izvršni svet in skupščino R Slovenije z zahtevo, da sprejmeta ukrepe za:
- sprejem programov za preprečitev nadaljnjega padanja investicijskih sposobnosti gospodarstva.
- oživitev investicijskega ciklusa pri javnih delih, infrastrukturi ter stanovanjski zidavi in obnovi.
- razbremenitev gospodarstva z vse večjimi dajatvami za predrago državo.
S Gradbeništvo je kot samostojna panoga za trgovino druga največja gospodarska dejavnost v Sloveniji. Ustvaija od 9,2 do 12 odstotkov družbenega proizvoda gospodarstva Slovenije (industrija je namreč kot največja gospodarska dejavnost sestavljena iz večih panog, ki so vsaka zase manjša od gradbeništva).
Gradbeništvo zaposluje danes 10,75 odstotka vseh zaposlenih v gospodarstvu Slovenije in izvaža v desetletnem obdobju povprečno 253 milijonov US dolarjev gradbenih storitev letno. S tem zavzema gradbeništvo vidno mesto v slovenskem gospodarstvu in predstavlja enega ključnih elementov prestrukturiranja celotnega gospodarstva Slovenije.
Če bodo mlini na izvršnem svetu in v skupščini mleli prepočasi, bi se znalo zgoditi, opozarja sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Jernej Jeršan, da bo med gradbeniki počilo, saj bo konec njihovega potrpljenja. Stavkovni odbor, ki ga še vedno niso razpustili. bo prisiljen objaviti in pripraviti splošno stavko v gradbeništvu.
Z besedami »konec samouprave in borba za pravice delavca« sva začela pogovor s predsednikom sindikata v Arisu Karlom Jurčevi-čem. »Na prvi pogled bi lahko bilo najino pogovaijanje brezpredmetno, kajti zaenkrat smo podjetje oziroma družba, če seveda izhajam iz organizacijske forme, ki je kljub hudim časom solidno poslovala in ga še niso zatekli kaki hudi stresi.«
Ustvariti dobra izhodišča	zadovoljuje, zato so zahtevali,
»Morda - no ne morda, am-	da se kot izhodišče za določanje
pak dejstvo je, da moramo ta	tarifnih postavk po kolektivni
položaj izkoristiti in si zagotoviti pogodbi izhaja iz dejanskega de-
vedal nič konkretnega, o tem še niso razpravljali.
kajti
m
v
Sicer pa, pravi Jeršan, drugod po svetu, če je država v krizi, vlada izbere neko dejavnost, jo finančno podpre in poskrbi za njen razvoj, kar za seboj potegne tudi druge dejavnosti. Zakaj ne bi bilo pri nas to gradbeništvo, saj se nanj navezuje več kot 30 odstotkov drugih dejavnosti.
Gradbeniško peticijo je doslej podpisalo že več kot 14.000 zaposlenih v gradbeniških dejavnostih in upamo samo lahko, da za gradbenike ni vse zamujeno:
C. P.
čim ugodnejša izhodišča za naš položaj v podjetju,« razlaga Karel Jurčevič. Nedavno tega se je sindikat pogovarjal z direktorjem Jožetom Novakom in postavil določene zahteve. Cilj sindikata v tem času je podpis kolektivne pogodbe in si zagotoviti vpliv pri upravnem odboru delniške družbe. V ta namen je sindikat izvolil posebno pogajalsko skupino, ki bo poskušala delavcem zagotoviti maksimum pravic, ki izhajajo iz kolektivne pogodbe in pozitivne delavske zakonodaje.
Kot kaže v okviru samih pogajanj s poslovodstvom ne pričakujejo večjih problemov. Edino kjer se lahko zalomi, so tarifne postavke, bolje rečeno plače. Zaenkrat- jih argument o sorazmerno solidnem povprečju med 8 in 9 tisoč dinarji preveč ne
lavskega povprečja. Zahtevali so, da se pri izračunu povprečnega mesečnega osebnega dohodka izvzame vodilno ekipo oziroma poslovodstvo. Po prvih ocenah naj bi pogodbo podpisali okrog 15. oktobra. Karel Jurčevič pravi, da bodo v pogodbi dosegli več kot zgolj zagotavljanje minimuma pravic.
- sprejem razvojnih, zaposlitvenih in socialnih programov v republiki, ki bodo omogočili odpiranje delovnih mest in bodo zagotovili delo preseženim delavcem. delovnim invalidom in delavcem, ki so se izčrpali v težkih razmerah za delo v gradbeništvu.
- zahtevamo tudi podpis, uveljavitev in upoštevanje panožne kolektivne pogodbe za gradbene dejavnosti Slovenije ter ustrezno vrednotenje specifičnih razmer za delo in življenje zaposlenih
ZAHVALA
Ob prerani smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem IMP TEN za darovano cvetje in izraze sožalja. Posebej pa se zahvaljujem tistim, ki ste mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Marjan Velikonja Ljubljana, 6. 3. 1991
v gradbeništu. Ce program peticije pod geslom »Gre za mene. za moje delo in pošteno plačilo« ne bo dal rezultatov, sindikati predlagajo organiziranje stavke vseh zaposlenih v gradbenih dejavnostih Slovenije.
Ker je položaj v gradbeniških podjetjih veliko slabši, kot si nekateri predstavljajo, predstavlja ta peticija le gašenje požara, čeprav bi ga morali preprečiti že veliko prej. Seveda pa to ni naloga sindikata, ampak pristojnih teks v republiki, ki ne bi smela dopustiti, da se gradbeništvo znajde v tako težkem položaju.
Tako pa se sedaj govori, da je skoraj 40 odstotkov delavcev
Dvojnost ali trojnost
Ari s se je v lanskem letu takoj ob zahtevani zakonski preobrazbi preoblikoval v delniško družbo. V ustanovnem kapitalu delniške družbe so delavci udeleženi s tremi odstotki vrednosti razpisanih delnic. »Ne glede na to, da smo delničarji, se mi zdi, da je nujno, da si zagotovimo čim-boljše pogoje in čimveč pravic iz živega dela, saj od tega nenazadnje tudi živimo,« razmišlja Karel Jurčevič. Poleg podpisa za delavce ugodne kolektivne pogodbe je cilj sindikata, da si zagotovi predstavniško mesto v upravnem odboru družbe. Cilj predstavništva delavcev v sindikatu ni. da bi se vtikal v poslovno politiko, ampak predvsem. da bi bedel nad uresničevanjem delavskih pravic zapisanih v pogodbi.
Ob ugodnem poslovnem rezultatu imajo delavci zaenkrat še zagotovljeno socialno varnost. Zaenkrat v družbi še ni govora o viških ali spiskih, ki so sedaj pojav skorajda v vsakem podjetju. Po pogovoru z direktorjem in tudi po informaciji, ki je zapisana v internem glasilu, v Arisu še vedno uspevajo zagotavljati polno zaposlenost vseh delavcev. Dokler je tako, ne kaže jamrati, ampak si zagotoviti tisto, kar delavcu pripada. Karel Jurčevič pravi, da v tem času več ni v pristojnosti delavcev, da bi ocenjevali organiziranost in ukrepe v podjetju, toda očitno je, da daje nova organiziranost kljub začetnim pomislekom, določene rezultate. O nadaljnjem lastninjenju Karel Jurčevič ni po-
Sklada skupne porabe ne	1
kaže razprodajati	p
Na koncu nisva mogla mimo sklada skupne porabe IMP-ja. Karel Jurčevič je odkrito priznal, Va da sindikat žal nima o tem nobe- P1 nih informacij in da na sestanku v Črnučah o tem problemu niso vv razpravljali. Zato tudi ni vedel. re da se je poslovodstvo podjetja ^ odločilo za prodajo teh sredstev. Ob tem si je zastavil vprašanje. E ali je sedanje poslovodstvo pov- ~ sem kompetentno za odločanje o teh sredstvih. »Delavcem Arisa ni vseeno, kaj se dogajal s temi sredstvi, saj za razliko od ostalih podjetij mi nimamo nobenih počitniških zmogljivosti, »« ki bi jih koristili naši delavci, i« ^ če sedaj le-te razprodamo, osta- ^ nemo brez vsega. To je moje , osebno mnenje, kajti naš sindi- 1 kat o tem problemu ni razprav- jj ljal od omenjenega sestanka sin-dikalistov v Črnučah. Bomo pa ® o problemu razpravljali na prvi ' seji izvršnega odbora. Kot je |a znano, smo na sestanku zagovah jali stališče, da se ta sredstva j\' dajo v najem in se določijo po; goji, pod katerimi naši delavci lahko koristijo te zmogljivosti po zanje dostopnih pogojih.	$e|
Veste, meni osebno ni vseeno. ^ kaj se dogaja s temi sredstvi, pre- yj dolgo sem namreč v podjetju-hkrati pa sem ves čas opravljal jjj neke funkcije, tako da vem kako smo sprejemali takšne od' ločitve, in vem, kako smo se od- Sa povedovali, ko smo te objektf kupovali in kako smo odvajal' sredstva za obnovo. Kakorkoli obračamo, del sredstev za vse to )0j je šel tudi iz osebnih dohodkov jej In sedaj nas nihče nič ne vpraša- ^ ampak kar prodaja. Očitno jc fjn tudi, da sami sindikalisti na te v , probleme gledamo skozi različna ^ očala. Ne glede na to, pa bi m0' Va rali ugotoviti svoj delež iz oseb; ^ nih dohodkov in si zagotovit ^ upravljalske pravice, ali pa vsaj st{J povrnitev tistega dela sredstev- Sg ki smo jih vložili. S tem skladom pr je podobno kot z zagotavljanjem nQ pravic iz kolektivne pogodbe. O Vr| se ne bomo zganili, bomo ostali bjez vsega, kajti poslovodstvo st ra| v teh časih kaj malo zmeni za nas ^ interes in ga moramo zato sarm nj( uveljavljati,« je zaključil svojt^
' >1;
razmišljanje Karel Jurčevič. J. v'„
l-
0
O
e
i,
l-
),
:V
ie
i-
ie
i,
i-
i-
:a
i.
>
c-
ih
*a
ia
r-
a.
lo
bi
je
lo
>0
e-
i-
d-
ki
a-
:i,
ni
ti-
k,
10
n
Uti
ao
a.
ilJ
e-
cu
iso
el.
tja
?v.
je.
)V;
PODJETNIKI IN URADNIKI
Podjetništvo je postala magična beseda. Če bi ga imeli več, če bi se uveljavilo v večjih in majših podjetjih, bi bili bolj konkurenčni - takšno je splošno mnenje.
In kaj je pravzaprav podjetništvo? Ga je mogoče enačiti z začetnimi fazami delovanja podjetja? Toda kaj je potem s številnimi podjetji, katerih lastniki so želeli biti inovativni, fleksibilni in še vse drugo, kar enačimo s podjetništvom, a so propadli?
In nasprotno, veliko je podjetij, ki so zrela, srednje velika, dosegajo letno prodajo od 25 milijonov do milijarde dolarjev - in rastejo hitreje kot povprečje. In potem so tu še velikani, kakršni so IBM, 3M in Hevvlett-Packard, za katere vsi vemo, da so inovativni, da tvegajo in podpirajo ustvarjalnost.
Pozabimo torej na fikcijo, da obstajajo popolni podjetniki. Če si zamislimo kontinuum in na eni strani človeka, ki se veseli sprememb ter novih priložnosti, na drugi strani pa človeka, ki ga novosti samo vznemirjajo in ogrožajo, potem lahko rečemo, da je večina ljudi nekje vmes. Če ste bolj na prvi strani, ste po duši bolj podjetniški, če po naravi spadate bolj na drugo stran, pa ste po duši manj podjetniški ali, recimo temu tako, bolj uradniški.
Vendar pa takšna delitev ne-velja kar počez. Če gre za osebne interese, se ljudje na splošno vedejo podjetniško, ker so močno motivirani, si zamišljajo lepšo prihodnost in si jo želijo ter naredijo vse, kar se le da, da bi jo dosegli.
Podjetniško vedenje je zato rezultat tako osebne pripravljenosti na tveganje kot priložnosti, ki se ponujajo v okolju (podjetju). Če povežemo ti sestavini, torej ambicijo posameznika in priložnost, ki je v okolju, dobimo štiri skupine ljudi, kakor vidimo v prikazu 1. Po tem prikazu lahko tudi sklepamo, da je ključna naloga vsakega podjetja doseči identiteto med cilji posameznikov in cilji podjetja. Samo v tem primeru se bo podjetje optimalno razvijalo oziroma se bo v njem večina ljudi vedla podjetniško.
ftvine podjetništva
Obstajajo torej sile, ki zahtevajo ali spodbujajo podjetniški Prijem, in sile, ki ga onemogočajo ali zavirajo. Prve so zunanje (vedno hujša zahteva po konkurenčnosti), druge pa so notranje
(odpor tako imenovanih uradniških osebnosti). Uradniška osebnost se sprašuje:
-	Kakšni viri so mi na voljo (in to je dovolj)?
-	Koliko sme trg vplivati na podjetje?
-	Kako bi zmanjšal vpliv drugih na svoje delovanje?
-	Katere priložnosti ustrezajo podjetju?
Podjetnik, ki je na drugi skrajnostni točki, pa se sprašuje:
-	Ali je kje kakšna nova priložnost?
-	Ali bi jo lahko izrabil?
-	Kaj potrebujem za to?
-	Kako si lahko priskrbim vse, kar potrebujem?
-	Kakšna je najprimernejša organizacija, da dosežem cilj?
Razlike v enem in drugem prijemu bodo postale še večje, ko jih bomo razčlenili.
Nova priložnost
Prva podjetniška poteza je odkriti priložnost. Podjetniški tip ves čas opazuje okolje in išče nove priložnosti, medtem ko uradniška osebnost želi ohraniti stanje, kakršno je (glej prikaz 2, točko A). Toda iskanje priložnosti ni samo pasivno opazovanje. Podjetnik mora tudi nekaj prispevati. Nova priložnost je morda le uspešna kombinacija starih idej. V računalništvu, na primer, je veliko podjetij, ki prodajajo le neznatno različne programske pakete, prilagojene različnim tržnim segmentom.
Na splošno lahko rečemo, da je razcvet številnih podjetij povezan prav z dejstvom, da so pravi trenutek zaslutila, kje so nove priložnosti znanja, in nasprotno, propad številnih drugih podjetij lahko pripišemo dejstvu, da so se trmasto oklepala starega posla.
Mnoga podjetja pa se ne odzivajo na spremembe na trgu tudi zato, ker se zavedajo neprijetnih posledic (na primer odpuščanja delovne sile), ki bi jih povzročile spremembe v poslovni politiki. Toda takšno zapiranje oči ponavadi na koncu prinese samo
slabše rezultate (značilen primer zato je železarska industrija). Tudi zelo formalno tri-ali petletno načrtovanje lahko povzroči popolno slepoto za pomembne spremembe na trgu.
Kako izrabiti priložnost
Opaziti priložnost je seveda samo del naloge. Iz tega je nato treba nekaj narediti. Zato je za podjetnike značilno, da po tistem, ko priložnost opazijo, hitro ukrepajo. Seveda pri tem tudi tvegajo, vendar tveganje ne sme biti slepo. Podjetnik mora poznati »ozemlje«, na katerega stopa, vedeti mora, kaj je mogoče in česa ni mogoče. Računalnikarji, na primer, pogosto napovejo novosti in svoj prihodnji prodajni program, čeprav izdelka še niso skonstruirali do konca. Ocenjujejo pač, kaj bodo morali narediti do roka, ki so ga napovedali.
Uradniško naravnani posamezniki ali podjetniki pa se zelo počasi odzivajo na spremembe in se spuščajo v dolgo pregovarjanje z vsemi, ki bi jih spremembe lahko prizadele. Uradniki pravzaprav vsako spremembo in novost doživljajo kot napako v načrtovanju.
Razliko med enim in drugim prijemom si lahko ogledamo v prikazu 2, točka B. Najboljši primer za prvi prijem je japonska industrija, v kateri sprejemajo vse odločitve s soglasjem, mimo birokratskih pravil, in to zelo hitro, značilen primer za drugi prijem pa je ameriška elektornska industrija. •
Kaj potrebujem?
Po tistem, ko odkrijejo novo priložnost in se odločijo, da bodo poskušala iz tega nekaj iztržiti, mnoga podjetja (pa tudi vladne agencije ali nevladne organizacije) angažirajo zelo veliko virov, gmotnih in drugih, ter upajo, da bodo uspela. Toda izkušnje kažejo, da uspeh ni povezan z obsegom sredstev in virov, ki jih namenimo za neki cilj. Bolj primerna je misel, da je nuja mati odkritja. Uspešni podjetniki znajo namreč zelo smotrno izrabiti tudi skromna sredstva in možnosti - in to je tisto, kar je pomembno.
Pogosto so skromna sredstva tudi vse, kar podjetnik premore, zato imajo ljudje velikokrat vtis, da podjetniki tvegajo, ker postavijo na kocko vse, kar imajo. Toda pri tem ni bistvo, da tvegajo, temveč to, da izredno smotrno in zbrano izrabljajo vire, ki jih imajo na voljo. Kako previdno mora ravnati podjetnik s svojimi viri, kako mora tehtati ugodne in neugodne možnosti, da se mu bodo sredstva povrnila, kaže točka C v prikazu 2. Kot vidimo, obstaja pri podjetnikih nevarnost, da se lotijo posla s preskromnimi viri, pri velikih podjetjih ali korporacijah pa je nevarnost, da začnejo posel s prevelikimi viri. Zato velja tako za male kot za velike podjetnike oziroma za dobra podjetja, da se je pametno vsakega novega posla lotevati postopoma. Tako se je na primer IBM postopoma spustil na mikroraču-nalniški trg strojne in programske opreme. Naštejemo lahko kar nekaj dejstev, zaradi katerih je pametno postopoma angažirati svoje vire:
-	V bistvu ne vemo vnaprej, kaj vse (tehnologija, znanje itd.) bomo potrebovali, da bomo speljali posel do konca.
-	Razmere na trgu (cena nafte itd.) in politični dejavniki se lahko čez noč spremenijo.
-	Danes se zelo naglo spreminjajo tudi navade ljudi, zato ni mogoče vnaprej napovedati, kako se bo »prijel« neki novi izdelek. In zakaj ljubijo uradniki nasprotno taktiko?
-	Prepričani so, da bodo z velikanskimi sredstvi zagotovo osvojili trg.
-	Menedžerji menjavajo službe oziroma hočejo napredovati, zato potrebujejo hitre dokaze (tržni uspeh) za svojo sposobnost.
-	Previdno osvajanje trga ne prinaša opaznih finančnih rezultatov, ki bi vplivali na plače menedžerjev.
-	V sistemu načrtovanja oziroma pripravljanja proračunov za prihodnja obdobja je laže prodreti z velikimi postavkami kot z majhnimi.
-	V velikih organizacijah vse razdelijo v predalčke, zato za novi projekt le s težavo dodelijo na primer novega človeka, ki pa bi bil ključen za uspešen razvoj
tistega projekta. V velikih organizacijah doživljajo podjetniško naravnani ljudje pri vsaki spremembi težave.
In vendar velja, da je najboljša spodbuda za razvoj novih projektov ta, da tisti, ki jih vodijo, dobijo tista majhna dodatna sredstva in pomoč takrat, ko jih potrebujejo.
Kako si priskrbim potrebno?
Velike založbe imajo urednike, tehnične urednike, marsikdaj tudi svojo tiskarno in veliko prodajno mrežo. Nove založbe sestavljajo denimo trije ljudje, ki po potrebi najemajo zunanje sodelavce oziroma podjetja za posamezne storitve. Za podjetniško dušo je dovolj, če so različni viri na voljo takrat, ko jih potrebuje, uradnik pa želi imeti vse vire sam in seveda zaposlovati toliko ljudi, da so pokrite vse možnosti. Podjetnik izrablja vire drugih, vendar so vrata njegovega podjetja odprta za nove ljudi, za nove stalno zaposlene, če to zahteva naraščajoči obseg posla. Primerjamo to razliko v prikazu 2, točka D.
Okolica včasih obravnava podjetnika kot izkoriščevalca, vendar pa je takšno ravnanje pravšnje v današnjih spreminjajočih se razmerah, in sicer zaradi naslednjih vzrokov:
-	Zaradi visoko specializiranega znanja si ni mogoče predstavljati, da bi podjetje plačevalo nekoga ves čas, če ga potrebuje le občasno.
-	Zaradi visokih stroškov ni gospodarno kupiti vse tehnologije, ki jo podjetje potrebuje; Gospodarnejši je zakup ali skupno lastništvo ali kakšna drugačna rešitev. - Na splošno velja, da začasni najem nekega vira (materialnega ali ljudi) zniža stroške razvoja novega projekta. Takšnemu ravnanju je nasprotno uradniško ravnanje, ki je pogosto rezultat dejstva, da je status, ki ga nekdo uživa, povezan s sredstvi, ki jih upravlja, ali s številom ljudi, ki jih vodil. Uradniki so prepričani, da imajo prav in trdijo, da:
-	Veliko osebja hitreje izpelje projekt, kot če se je treba za vsako fazo pogajati z zunanjimi sodelavci.
-	Stabilnost je mogoče doseči le, če ima podjetje svojo teh-
Blisk
nično opremo, zaloge in tako naprej.
-	In naposled so še navade. Mar nimajo vsi svojega računalniškega centra, svoje marketinške mreže, svoje proizvodnje?
Kakšna je primerna organizacija?
Koliko ustvarjalnih ljudi se je že naveličalo dela in življenja v velikih organizacijah in si zaželelo ustanoviti svoje podjetje! Seveda je razlika med tem, kako delo organizira podjetnik in kako uradnik, zelo velika. Podjetnik je v stiku z dogajanjem in čuti, kako se stvari razvijajo, uradnika pa zanima samo to, kako so razdeljene odgovornosti in pravice in kdo odloča. Pripravljen je sprejeti odločitev, ne da bi povprašal za mnenje ljudi, ki jih bo ta odločitev prizadela.
Podjetja, ki nimajo veliko virov, temveč so odvisna od zunanje pomoči, razvijejo neformalne informacijske kanale tako zunaj kot znotraj podjetja. Podjetja, ki imajo svoje vire, razvijejo birokratske strukture, ki z njimi upravljajo. Toda neposredno kontaktiranje se po sili razmer razvije tudi v velikih podjetjih. Primerjavo med obema prijemoma vidimo v prikazu 2, točka E.
Mnogi mislijo, da te razlike izvirajo iz tega, ker podjetniki niso sposobni delegirati odgovornosti in dejavnosti, v resnici pa gre za različno filozofijo in prijem in ne za podjetnikovo nesposobnost. Podjetnik ukrepa zato, ker:
-	Mora nadzorovati vire, ki jih nima. Motivirati mora zunanje partnerje, da bodo delali tako, kot da bi bili podjetnikovi viri.
-	Mora biti prožen. V današnjih naglo spreminjajočih se razmerah je ključno, da je podjetnik v tesnem stiku z okoljem in da iz njega sprejema pomembne informacije.
-	Z nehierarhično organizacijo spodbuja ustvarjalne ljudi v podjetju.
Uradniki seveda mislijo drugače. Trdijo, da je z rastjo podjetja potrebno uvesti formalno načrtovanje in nadzor nad vsemi dejavnostimi.
Nadalj. na nasl. str.
ije.
Kabelska televizija v Murski Soboti z okolico
Bliskov! monterji so z deli pri montaži kabelske televizije v mestu Murska Sobota z okolico nekje na sredi. Kljub temu, da so v nekaterih naseljih že obstajali sistemi kabelskega prenosa, so se v Murski Soboti odločili za povezavo celotnega sistema. Do tega bo prišlo jj.1 izgradnjo sistema v Murski Soboti. Do omenjene povezave naj bi aV- Prišlo predvsem zaradi širše možnosti gledanja internega kanala. Po jn. besedah vodje projekta inž. Vlada Juta so v Murski Soboti začeli pa resno razmišljati o kabelskem sistemu v lanskem letu. Takrat je bil na j-vi r8vni občine sprejet odlok o kabelski televiziji in pri izvršnem svetuje bil imenovan odbor. Kaj več občina za sistem ni naredila. Aprila lanskega leta je bil že razgrnjen lokacijski načrt. Po končani »upravni proceduri« je v septembru prišlo do razpisa del za izvajalca gradbenih, montažnih in finomontažnih del.
Glede na razpisano opremo in zahtevan rok za dokončanje je dela po Pridobil Blisk. Tako so bliskovci v prvi fazi montirali 100 priključkov ,n v naslednji fazi še 700. Vzporedno z montažo primarnega in 10 sekundarnega voda so začeli še z montažo glavne postaje na Kocljevi nlici. Glede na precej dolg upravni postopek so imeli še srečo, pravita vlado Jut in Franc Friškič, da so v zadnjem trenutku uspeli zagotoviti
3je
cal Prostor na omenjenem stanovanjskem bloku, sicer bi morali čakati na ^končanje naslednjega bloka vsaj do jeseni letos.
od’
od Samofinanciranje
kte
. .j Kljub uradni podpori sobo-' |j skega izvršnega sveta je ta le in j samo papirnata, kajti razen od-' , |°ka se soboška vlada pri pro-Kktu ni angažirala. Tako naročij niki sistema kabelske televizije '£ financirajo sami. Priključek x a v stanovanjskem bloku, in sicer
0.če so nanj priključeni vsi stanovalci, stane 200 mark, v vrstnih viti v ah 700 mark in v individualnih /saj bišah 800 mark. Sedaj, ko je si-gV stem v mestu skorajda zaključen, o/e je odločila za sofinanciranje :efIi Priključka stanovanjska skupnost, ki bo pokrila 15 odstotno tal' ^dnost priključka. Po besedah ’ $£ "lada Juta, je to svojevrsten pa-> (adoks, kajti po njegovih precej gfdi Tgatih izkušnjah s projektiranjem in vodenjem del v drugih ' ^občinah je to prvi primer, ko vlada tudi finančno ne podpira
projekta, kajti po njegovi oceni gre le za infrastrukturno naložbo. Ne glede na to ima odbor dosedaj podpisanih okrog 990 pogodb z individualnimi in 900 z lastniki priključkov v blokovskih stanovanjih. Predvidoma bodo z deli zaključili v treh letih. K temu še dodajmo, da se je projekt v tem času razširil in zajema že okoliška naselja. Moravske toplice. Krog, Tišino, Pu-conce in Černelavce, v pripravi pa je že dokumentacija za priključitev Bakovep.
V času izgradnje sistema naj bi prišlo do ustanovitve podjetja za vzdrževanje in nadaljno izgradnjo sistema. To naj bi se delno pokrivalo iz dohodkov iz oddajanja internega kanala, torej na račun ekonomske propagande in naročnine, ki naj bi znašala vrednost 10 odstotkov RTV naročnine.
Razdelilna postaja
Oprema
Zanimivo je, da so se projektanti kljub poplavi domače opreme za kabelsko in satelitsko televizijo odločili za opremo in inštalacijski material iz uvoza. To je nekoliko presenetljivo zaradi bližine Elrada in tudi »vpetosti« Bliska v IMP, ki naj bi proizvajal prav tako kakovostno opremo. No Vlado Jut nas je pri tem uspel prepričati, da preprosto domača podjetja zaenkrat niso konkurenčna tujim, pa četudi nekatere vitalne dele same uvažajo ali pa jih izdelujejo v kooperaciji. Zato so se odločili za nemškega dobavitelja, ki je bil konkurenčnejši tako pri postaji kot tudi pri primarnih in sekundarnih kablih.
Programi
Sama montaža je po besedah Franca Friškiča in Vlada Juta precej zahtevna, saj se praktično srečujejo z vsemi razvodi, in sicer od prostozračnih do zemeljskih.
Ne glede na probleme in precej hudo zimo, saj je znano, da pri zelo nizkih temperaturah ni bilo moč delati, dela potekajo po načrtih. Do sedaj obratuje 6 domačih in 8 satelitskih kanalov. Ta mesec bo začel poskusno obratovati interni kanal. Namesto kanala za Koper pa so vključili sprejem in distribucijo madžarskega drugega kanala, za katerega je vladal v mestu velik interes. Do poletja bo začelo z obratovanjem 24 kanalov na frekvenčnem območju od 70 do 300 MHz. Sistem in oprema dosegata frekvenčno območje od 5^100 MHz.	j. v.
TOLMIN
Širitev in obnova mesarije
Primorci se zadnje čase pritožujejo nad pomanjkanjem dela. Pravijo, da tako sušnega obdobja ne pomnijo, pa tudi nobenih izgledov ni, da bi se premaknilo na bolje. Da je zares hudo, se vidi tudi iz razpoloženja monteijev, ki precej črno vidijo svojo perspektivo.
Ne glede na težave se kljub To je monterjem tudi samo-
vsemu nekaj dogaja, tako da povsem brez dela niso. Večja skupina monterjev je v tem času prisotna na obnovi in širitvi MlP-ove predelave mesa v Tolminu. Monterji sicer pravijo, da je to v primerjavi s prejšnjimi časi srednje velik objekt a za sedanje sušne čase velik. Ne glede na velikost je omenjeni objekt izredno zahteven. Poleg visokih zahtev pri klasičnih inštalacijah je v samem objektu precejšen obseg tehnoloških inštalacij. Ob zahtevnosti izvedbe so tu še izredno kratki roki. Kratki roki so v zadnjem inflacijskem času,, a to je danes že postala stalnica.
umevno, saj pri tem malem številu naložb, kar jih je, vlagatelji težijo k temu, da naložbe zaključijo s čim manjšimi stroški.
cija za potrebe kuhinje, bolje rečeno pripravo mesnih polizdelkov, obsega nizkotlačni in visokotlačni razvod s plinsko postajo. Pri izvedbi uporabljajo brezšivne jeklene cevi, kot to zahtevajo predpisi za izvedbo tovrstnih inštalacij.
Inštalacije
Dosedaj je opravljena v MIP-u dobra tretjina monterskih del, so povedali vodilni monterji klime Dinko Ferbežar, kurjave Bojan Čebon in vode Viktor Drnovšek. Ostali dve tretjini bodo zaključili do konca aprila. Inštalacijska dela, kot smo lahko razbrali iz projektne dokumentacije, obsegajo gretje, vodo, hlajenje in plinske razvode. Plinska inštala-
Svojevrstna novost je izvedba inštalacij za hladilne komore. Kot je znano, se v hladilnikih iz ekoloških razlogov več ne uporablja freon, ampak sta ga nadomestila amonijak in glikol, zato so tudi nekoliko večji. S hlajenjem je povezano prezračevanje. Dinko Erbežar pravi, da ta obsega dovod in odvod zraka, postavitev klimatov in ventilatorskih enot, s samo tehnologijo pa je povezana hladilna tehnika. Hladilne celice so opremljene
Pogled na gradbišče
Vgrajeni tehnološki kotli
z avtomatiko, ki vzdržuje temperaturo pri predpisanem režimu. Poleg tega ima še vgrajeno avtomatiko za odtajanje, vgrajeni pa so še izmenjevalci in uparjalniki. Monterji so povedali, da bodo tla hladilnih celic ogrevana do določene temperature, to pa zaradi tega, da poleti ne bi prišlo zaradi nizkih temperatur v hladilnici do zamrzovanja tal in s tem do dvigovanja le-teh. To bi potem lahko povzročilo dviganje tal in deformacije hladilnic.
Poleg klasičnega ogrevanja »kurjavarji« montirajo pripravo
tehnološke pare za kompromi-ran zrak. O vodi v objektu za živilsko industrijo ne kaže izgubljati besed. Oprema, ki jo vgrajujejo monterji je pretežno je italijanska in sicer tako za tehnološki kot tudi za strojni del - strojnico. V času obiska na gradbišču so v strojnici že imeli nameščene posebne energetske kotle. Del tehnološke opreme iz nerjaveče pločevine je prihajal, vendar ga še niso mogli vgrajevati, ker objekt ni bil gradbeno dovolj daleč, da bi lahko začeli z montažo. Ravno zaradi tega so bili monterji nekoliko nejevoljni, saj kot so nam povedali, se malo bojijo, ker nimajo pravih skladiščnih prostorov, da bi opremo skladiščili.
Ne glede na zagnanost na gradbišču je bila med monterji
opazna nervoza. Precej časa je bilo potrebno, da smo izvrtali odkod ta nervoza. Po ovinkih so začeli, da jih skrbi zaradi po- ^ manjkanja dela. Na direktno Vsa vprašanje, ali se bojijo za delo, pp pa so le odgovorili, da je sklican ;e zbor delavcev. Povedali so, da Jtrjl] na tem zboru verjetno ne bodo samo potrjevali zaključnega ra- < čuna, ampak bo verjetno govora Pol o že napovedani reorganizaciji, tak verjetno pa tudi o spiskih tehno- na loških viškov, o katerih se po v'n firmi govori, nihče pa še ni prišel me na dan s konkretnimi podatki, hot Bili so mnenja, da je malo mož- Po; nosti, da bi se glede na trenutni 'jei položaj lahko temu izognili. Za-nimivo je, da niso udrihali čez vodstvo, kot je v takih primerih da navada.	'
J. V. se : Ijal Šte suj Izk nai Vre je I
Nadalj. s prejš. Str.
Vsega tega pa podjetniški prijem ne omogoča, saj pri njem ni mogoče razviti:
-	kompleksnosti dela,
-	reda in ustaljenih navad,
-	nagrajevanja na temelju merljivih rezultatov.
Tako pravijo uradniki.
Spodbujanje podjetništva
Notranjost enega od novih prostorov
Tako vidimo, da ni neke preproste formule, ki bi pokazala, ali je nekdo podjetnik oziroma ali se neko podjetje vede podjetniško. Res pa je, da je podjetniškega prijema več v manjših kot v večjih podjetjih. Večina podjetnikov namreč preprosto ne prenese birokratskega prijema. Toda tudi mnogo majhnih podjetij se prelevi v birokratska, če se lastnik na primer odloči, da njegovo podjetje ne bo več raslo, ker meni. da je ves smisel podjetja v tem, da mu omogoča primerno življenjsko raven, za kar pa tveganje seveda ni primerno.
Na podjetništvo oziroma podjetniški prijem lahko vplivajo tudi zunanji, družbeni dejavniki. Država ga lahko podpira z davčno politiko, z odpravo protekcionizma nad posameznimi industrijami, s spodbujanjem tehnoloških raziskav, ki se lahko prelijejo v razvojne pro-
jekte v podjetjih in tako naprej. Na razvoj podjetništva lahko vplivajo univerze, ki vzgajajo bodoče poslovneže.
Toda vse to ni dovolj, če tega prijema ne sprejmejo tudi v podjetjih. Zato je treba v podjetjih spodbujati iskanje priložnosti, iznajdljivost pri uporabljanju virov in odpravo hierarhije. Takšna sprememba je za podjetje velik zalogaj. Tako lahko podobno kot za posameznike tudi za podjetja narišemo matrico, ki pokaže, kaj se lahko zgodi s podjetjem (prikaz 3). Premik v levo na tej matrici pomeni, da je podjetje med sodelavci razširilo prepričanje, da je spremembo mogoče doseči in da je zaželena. Premik navzgor pa pomeni, da je vodstvo podjetja prepričano, da ima na voljo vire, potrebne za pozitivno spremembo.
Da bi lahko podjetje doseglo ta zaželeni premik, mora narediti naslednje:
1.	Poiskati mora notranje ovire podjetništvu. Vprašati se je treba, ali so v podjetju sploh pozorni na nove priložnosti in ali imajo poslovneži sploh čas razmišljati o novih priložnostih. Kaj se zgodi, ko ima nekdo neko novo idejo? Čez koliko ovir se mora pretolči, da drugi postanejo pozorni?
2.	Zmanjšati mora negotčnep
vost, ki jo doživlja posameznik^ če ukrepa podjetniško. Vprašal p se je treba, kako v podjetji/ obravnavajo ljudi, ki so inovi^kuj tivni. Ali jim naložijo vso krivdofo^, če neki poskus ne uspe? Ali d<yo k puščajo, da kak poskus ne pit? nese denarja?	Vile
3.	Izrabiti mora vse virefirT?
Večja podjetja imajo velike virJrec s tem pa tudi velike rezerve. Z mrn kaj ne bi ljudem omogočili, dftop, poskusno uporabijo vire za no'w« i ideje?	Va
4.	Biti mora prožno pri nagrafef, jevanju. Podjetnik se odloča Melje samostojno podjetniško pot, kete upa, da bo bogato nagrajetMf/> Tako nekako mora biti tutro c v večjem podjetju. Torej motfcec biti človek, ki uvaja v podjejtjW< nekaj novega, nagrajen z delni cami ali deležem pri novem pnVar jektu, če ta projekt uspe. [>'ei
W
Sklepna misel	^ 3
. >rav
Stare poti se zdijo varne. Toč1?^ v tem času negotovosti bodo pr£ \0j’e živela samo podjetja, ki se bod ietw spreminjala in ki bodo spodbu 0 ^ jala k eksperimentiranju. blu To je priredba članka The Heart <:n0l entrepreneurship Howarda D. S'1 ijg/, vensona in Davida E. Gurnpeh rat v Harvard Business Review, mad<trv - april 1985.	ij\0
Arihova peč!
Zimski pohod nad Arihovo peč in na Bleščečo planino (1069m)
1 vsako leto privabi pohodnike iz štajerskih, kranjskih in ljubljanskih • PD, tako daje obisk množičen. Ta pohod je postal že tradicionalen in 1 je bil letos že trinajsti in z obilo snega ter sonca. Čeprav je bil 1 trinajsti, se ni zgodilo nič posebno pomembnega.
mobilov niti ne tovornjakov in niti ne avtobusov. Na vsem mejnem prehodu smo stali sami. Službojoči miličnik je prav hitro prišel. Tudi on ni delal nikakršnih težav in vsakemu posamezniku se je glasno zahvalil, ko je vračal pregledani potni list. Nad prijaznostjo in korektnostjo smo bili presenečeni, saj nas na mejnih prehodih največkrat obravnavajo kot številke in ne kot ljudi. Tako je bil potreben le kratek čas in že smo se zapeljali v tunel.
Na drugi strani tunela je avstrijska carina. Sprejel nas je carinik z brzostrelko preko ramen. Že smo pričakovali strogi pregled, a se od pričakovanega ni nič zgodilo. V lepi slovenščini je vprašal: »Koliko imate ljudi in kam potujete?« Naš vodja Marjan Požar mu je odgovoril in že smo lahko nadaljevali pot. Presenečeni smo bili nad prijaznostjo tako jugoslovanskih kot avstrijskih mejnih organov in prav o tem je celoten avtobus dolgo časa razpravljal. Bil pa je tudi čas za razpravljanje, saj je na drugi strani Karavank ležala debela megla in ni bilo ničesar videti. Šofer in vodja Marjan Požar sta morala kar dobro napeti oči, da sta nas pravilno pripeljala v Št. Jakob in naprej do Poljanca, kjer je bil začetek pohoda. Na meglo se nismo prav nič jezili, saj smo vedeli, da za meglo pride sonce.
. Člani PD IMF Ljubljana se i pohoda udeležujemo že vrsto let , tako, da smo že skoraj veterani . na tem pohodu. Burna je zgodo-) vina pohoda, zaradi prehoda 1 meje. Ko smo se udeleževali pohoda, smo morali uporabiti vsa . poznanstva, da smo dobili dovo-i Ijenje za prehod državne meje.
. Že nekaj let je prehod državne i meje bolj svoboden in želimo si, i da bi tako tudi ostalo.
V nedeljo, 3. marca 1991 smo se zbrali na Titovi 37 in se odpeljali na pohod. Obisk ni bil tako Številen kot druga leta, kar pripisujemo slabi napovedi vremena. Izkazalo se je, da so tudi vremenarji zmotljivi, saj smo imeli yreme kot naročeno. Res je, da pije bila Ljubljana še vsa meglena, j Zaspana in neprijazna, ko smo S odhajali, ali nas to ni motilo. V tako resnih trenutkih pridejo na dan skrite rezerve in kar dobro dene kakšen požirek in se tako lažje poslovimo in ne razmišljamo preveč o težavah.
Avtobus je veselo brnel in požiral kilometer proti Kranju in Prav kmalu smo bili na mejnem Prehodu Ljubelj. Pripravili smo Vse potrebno, kar se zahteva za Prestop državne meje, da ne bi bilo nepotrebnega čakanja, saj smo računali, da bo prehod polno zaseden. Začudeni smo bili, da je bil mejni prehod Ljubelj popolnoma prazen. Na celotnem platoju je bilo kot pome-i teno. Ni bilo niti osebnih avto-
» Tibet - streha sveta
Globoko sem vdihoval svež |zra/r visokogorja, ko sem stopil M tla letališča, ki je kakšnih 100 kilometrov oddaljeno od mesta s Lhase. Jasnost oblik in barv okoliških hribov, ki so bili zaradi Nadmorske višine letališča 3600 Petrov videti kakor griči, me je moč osupnila. Redek zrak mi '•1\ie pokazal novo zmotnost mo-flkga vida. Za nama s Tomajem je Lil dolg in naporen dan na chen-Udujskem letališču; boj za dodatno vstopnico na letališko platformo, odpoved poleta in noč v letališkem hotelu. Končno smo $e naslednji dan ob vidni zaskrbljenosti potnikov bele polti nad kvaliteto kitajskih prevozov odlepili od tal in po čudovitem pano-ramskem letu preko tibetanskih °Čakov, katerih krona so bili beli Vršaci Everestove skupine, smo-Pbstali v središču gora.
Planota Tibet je s svojo povprečno nadmorsko višino 4500 .jftietrov najvišja in največja planota na svetu. V tem odmaknjenem svetu, obdanim s prečudovitimi gorskimi vršaci, se je rodil in fkozi stoletja oblikoval narod, ki P svojo kulturo, religijo, običaji, }eZikom in zgodovino predstavlja ^Neprecenljiv dragulj svetovne za-vJ-kladnice narodov.
SaI! Po prihodu v Lhaso in nastani-e#’i v hotelu so umetno nastale Skupine razpadle prav tako hitro. 'do\kakor so tudi nastale. Zasvetile kakor zvezdni utrinek na nebu P* Za toliko časa, da so zadovoljile bistroumju kitajskih držav-'irtiiTi organov, ki so za ta del sveta 'predpisali samo organizirani turi-ZiZeni. Za naju pa so se spet pričeli . d oporni dnevi, ko sva se po me-in okolici potikala od jutra do ^raka, bodisi na kolesu, bodisi grafe gnana od tiste nevidne sile in s tielje spoznavati ter doživeti. Prvi ki fe, ki sem ga zaznal v svoji od ijemšine in sonca razboleli glavi, je tu<w/ občutek olajšanja. Nepopisno lOtftoečo kitajskih ravnic, ki mi je jetjpričela presedati in me navdajati S*nl agresivnostjo, je nadomestila pr oprava pravcata praznina v čudo-htem gorskem svetu. Ljudje so H drugačni, visoki, temne vča-H skoraj čokoladne polti in po „ Arm’ilu prijazni. Njihova obla-‘°A okrasje, dolgi noti, način P Jj°/e in obnašanje so izžarevali ponos gorjana. Hiše !° bile velike, kamnite, trapezne pike in z ravnimi strehami. trl zjoličnost kamnite sivine so raz-■vjjale lesene površine, podboji Pervat, okvirji oken, ki so bili po-nar<Vrvani z živimi barvami. Prav po se je spremenila tudi hrana.
Naenkrat je izginil riž, prišla pa sta kruh in krompir, sicer na drugačen tibetanski način, vendar precej bolj domač za moj evropski želodec in okus. Prav tako se je spremenila klima, ki je postala bolj alpska - hladne noči in prijemi dnevi. Pojavila se je tudi druga, malo manj prijetna značilnost. V nasprotju s Kitajsko, kjer nisem videl niti enega primerka pasje vrste, in kjer so bile tiste redke mačke kakor tigri z debelimi verigami priklenjene na prodajne pulte uglednih trgovin, ker bi v nasprotnem primeru končale v loncih najbližjega soseda, so se tu pojavili tropi psov. Ti neugledni kožuharji različnih velikosti in zmesi so se v skupinah preganjali po mestnih ulicah, ležali na dvoriščih pred svetišči, renčali po ozkih uličicah samostanskih mest ter patrulirali po mestnih krčmah. Skupna značilnost jim je bila ta, da niso imeli lastnikov in da so jih vsi dvonožci neizmerno tolerirali. Mene so prve dni, dokler se nanje nisem navadil, s svojo zanemarjeno zunanjostjo in neposrednostjo navdajali s strahom. K temu pa je v do-brišni meri pripomogla tudi novica, ki se je med belci plazila kakor demon po krčmah in hotelskih sobah, in sicer da so psi okuženi 5 steklino. Ko je ta novica prišla do mojih ušes, je bil po znameniti logiki ljudskega sporočanja celoten tibetanski živelj zaradi te bolezni že v zadnjih zdihljajih.
Ko govorimo o Tibetu, ne moremo mimo budizma, ki je v teh odmaknjenih krajih doživel svojo največjo zmago. Tu se je rodila teokracija, ki ima svojo osnovo na verski gorečnosti prebivalcev. Budizem je na tiffbtanski dvor prinesla poroka v 7. st. med tibetanskim kraljem Songzan Gen-bujem in kitajsko princeso. Med ljudstvom so ga širili predvsem indijski menihi. Tibetanske množice je zajela oblika budizma, ki je najbolj oddaljena od prvotnega nauka, Tibetanci pa so temu dodali še magijo in čarovništvo svoje prejšne vere. Leta 1000 je postal budizem tako močan, da je tudi politična oblast prešla v meniške roke. Na čelu tibetanskih budistov je eden od dveh velikih Lam, ki od leta 1575 nosi ime Dalai Lama. Živel je v samostanu Potala v glavnem mestu Lhasa in je imel politično oblast. Taši Lama pa je živel v samostanu Tašilumpo in je bil duhovni voditelj ljudstva. Dalai Lama je po verskem in ljudskem prepriča-
jo izstopu iz avtobusa smo si najprej pretegnili kosti od sedenja in oprtali nahrbtnike. Nekaj se jih je usmerilo k stojnici, da vplačajo startnino, drugi pa so se usmerili na pot da, ne da bi vplačali startnino. Vsa leta nazaj je bilo to možno, letos so pa tudi nekaj zakuhali in brez vplačila startnine niso nikogar pustili na pohod. Nastalo je nekaj preplaha. Startnina je bila 50 Ats ali 100,00 din za odrasle in 40 Ats ali 80,00 din za mladino, kar pa ni tako majhen znesek, če je potrebno plačati za več članov družine. Nekateri so se temu vplačilu izognili. Izogib je bil možen, a zelo težaven, vendar je nekaterim vseeno uspelo. Meter debela snežna odeja je slabo držala, in tisti, ki so ta izogib delali, so ta denar skoraj zaslužili. Večina je startnino plačala in se podala na pot. Presenečalo nas je, zakaj je bila tako slaba menjava, kot da nimamo drugih bankovcev, kot samo po sto dinarjev.
Problemi nastajajo, a karavana gre svojo pot, ne da bi se zanje menila. Brez vplačila startnine ne moremo normalno nadaljevati poti, pa slaba menjava, pohoda na Bleščečo planino pa se je vseeno udeležilo večino pohodnikov.
Pot je bila slaba. Ozka gaz. globoke stopinje, in če smo stopili iz gazi, smo bili takoj do mednožja v snegu. Ves ta napor smo z voljo premagovali, saj nam je jasno nebo in sonce vlivalo poguma. Napor je bil takoj pozabljen, ko smo stopili na Bleščečo planino (1069m), kjer je tudi koča Slovenskega planinskega društva Celovec. Planina in koča je bila pokrita z debelo snežno odejo in v jasnem soncu
nju ponovno utelešeni Buda. To, in pa dejstvo, da je vsak četrti tibetanski moški budistični menih, pomaga razumeti prežetost tibetanskega naroda z budizmom, ki ga je čutiti prav na vsakem koraku. Vseeno je nenavadno, da je ljudstvo, ki je po svojem zemljepisnem položaju odmaknjeno od sleherne civilizacije zaradi svojega izrednega religioznega zanosa, postalo varuh budističnih svetih knjig in je ustvarilo čudovito umetnost, ki izžareva v tibetanskih samostanih.
Prijazni nasmeški menihov so naju spremljali, ko sva se sprehajala po ulicah samostana Dre-pung, kjer živi 10.000 menihov v pravem pravcatem mestecu, postavljenem v strmino skalnih gričev. Nemoteno sva se plazila po meniških celicah, kuhinjah, strehah stanovanj, svetišč ter opazovala menihe pri njihovem vsakdanjem opravilu: pometanju, šivanju, počitku, zabavi, molitvi. .-. Oster duh dišečega olja me je dražil v nosnicah, ko sva hodila v polmraku gorečih oljenk mimo strah vzbujajočih kipov, mimo stenskih slikarij, ki so govorile o zgodovini Tibeta, skozi poslikane oboke, mimo ogromnih polic obloženih z verskimi in Zgodovinskimi teksti. Tu pa tam naju je presenetil menih - otrok, ki je v kakšnem odmaknjenem kotu svetišča, pa vendar pod budnim očesom učitelja, na pamet drdral vsebino stoletnih zapiskov. »Kako se izgovori ta stavek?« je hotel vedeti mladenič v rdeči meniški opravi in je kazal na ročno zapisano angleško besedilo v svojem zvezku. »Neodvisen Tibet«, je kazal drugi prav tako na zapis v zvezku. »Kitajščina slaba, angleščina dobra«, je mrmral tretji. Sliko Dalai Lame je zahteval zopet drugi. Vse to in verska gorečnost množic, ki so obiskovale samostane in mesta, kjer je živel in se gibal njihov vladar Bog Dalai Lama, je govorilo o bolečem nestrinjanju tibetanskega naroda s kitajsko okupacijo, z oblastjo, ki je pregnala njihovega voditelja, rušila samostane, in ki je zato. da bi ohranila grozeči mir na tem odmaknjenem koščku sveta, pripeljala sem prav toliko Kitajcev, kot je Tibetancev, pretežno seveda vojakov. Še vedno je globoka in sveža rana iz časov kulturne revolucije, ko je skupina starcev na oblasti v svoji anarhični ideološki bebavosti pustošila po Tibetu in tudi po Kitajski.
Poleg Drepunga je samostan Sera s 6500 menihi drugi največji samostan Tibeta. Tu sva v rtiolil-
ODMEV
Komentar k delu članka z naslovom: »V nekaterih podjetjih BMP-ja delavci brez zaščite« objavljenem v IMF Glasniku št. 2
se je svetilo na miljone kristalov, ki so dajali poseben čar in lepoto tej snežni belini. Že skoraj otroškega veselja je bilo na pretek. Kepanja, valjanja po snegu in drgnjenja s snegom so bili marsikateri deležni. Le plesalci niso prišli na svoj račun, čeprav sta bile na cilju dve harmoniki in en ansambel. Tudi naš zvesti harmonikar Ivan Blažič je raztegoval meh na Bleščeči planini, a podplati so ostali nemi zaradi visokega snega.
Težko je zapustiti tako lepo okolje in razpoloženje udeležencev, a čas je neusmiljeni priganjač. Ob povratku se vsakokrat vračamo mimo Resnikove lovske koče, kjer je še druga kontrolna točka. Tudi ob povratku nas pot še dodobra utrudi, zato smo se vrnili kar precej oznojeni. Čeprav je bilo naporno, smo bili vse eno zadovoljni, da smo trinajsti zimski pohod na Arihovo peč uspešno opravili. Prejeli smo diplome, značke in malico za opravljeni pohod. Seveda samo tisti, ki smo vplačali startnino.
Naš vodja Marjan Požar je napovedal odhod. Povedal je nadaljnji program, kje se bomo ustavili za nakupe, in da se bomo ustavili še v slovenski gostilni pri Seherju. Vse je potekalo po dogovoru, zato je bilo tudi prijetno vzdušje, predvsem zaradi Ivanove harmonike in dobre postrežbe v gostilni SEHER.
V Ljubljano smo se vrnili v zgodnjih večernih urah polni lepih spominov in užitkov. Izražena je bila želja, da se drugo leto spet odpravimo na pohod, kar smo vsi v en glas obljubili z »DA«.
Zdravko Nastran
niči zalotila ogromno skupino menihov, ki je sede ob spremljavi glasbe v zateglih neskončnih pesmih ponavljala svete besede - mantre. V ta samostan, ki je tri kilometre zunaj Lhase, sva prišla tudi zaradi tega, ker je znan po tem, da njegovi prebivalci kljub prepovedi še vedno opravljajo obred nebeških pokopov. Vendar tokrat nisva imela sreče. Zaman sva se potikala med molilnimi zastavicami, med kupi kamenja z vklesanimi besedami svetosti, pod stenami z naslikanimi budami in se ozirala v nebo za jatami ptic krokarjev, ki bi označevali prisotnost izpostavljenih človeških trupel.
Palača Potala je poleg templja Jokhang, ki je najstarejši tempelj v Lhasi, najlepša in največja Zgradba Tibeta. S svojimi 117 metri višine, 360 metri dolžine ter 999 sobami je tudi največja palača sveta. Ta veličastna stavba na rdeči planini s svojo velikostjo in z barvami suvereno kraljuje nad mestom. Tu je na rdeči planini pod bakreno streho do zadnjega prihoda Kitajcev bival in kraljeval Dalai Lama, obkrožen s svojimi lamami. Današnjo veličino in izgled je stavba dobila v 17. st. V mestu sončne svetlobe je omembe vreden tudi tempelj Yaowang Miao s svojo mirno in-prijazno atmosfero ter Narbu-linka - vladarjeva letna rezidenca.
Vrhunec tedna doživi mesto v soboto in nedeljo, ko v starem delu mesta med stoletnimi stavbami vzkipi življenje. Mestnim prebivalcem se pridružijo vaščani okoliških zaselkov in nomadi iz najbližjih šotorišč. To so kralji nepreglednih tibetanskih ravnic, ki so prav v vseh pogledih odvisni od jakov - močnih goved. Te ladje visoke planote, kot jih tudi radi imenujejo, jim poleg konj, govedi in drobnice služijo za transport, hrano in obleko. Na trgu so se med to nepopisno množico različnih barv in oblek ter med krdeli psov mešale hrana, obleka in okrasje. Tu je tibetanski kavboj izbiral med konjsko opravo, tam je lepotica iskala okrasje za svoje dolge črne lase, tam spet je berač s svojim molilnim mlinčkom prosil vbogajme. Tudi za naju je bil tržni dan vrhunec in konec bivanja v tem prelepem koščku sveta. Z očmi sva požirala visoke kavboje, ki sva jih že srečala v šotoriščih na najinem potepanju po okolici mesta ter jim zavidala njihovo svobodo in samozadostnost. Zanimala sva se za vse in vsakogar, izbirala, barantala in kupovala.
Janez Jaklič
Gospod J. Votek nas s svojimi komentarji in intervjuji že dalj časa kratkočasi. Odpira nam nova obzorja in nas bogati z informacijami, za katere bi bili brez njega in IMF Glasnika sicer prikrajšani.
Tudi tokrat ni drugače. Razlika pa le obstoja. G. Votek in njegov sogovornik g. Tone Maj-zel sta se namreč v klepetu dotaknila - po njunem pa »obdelala« - ne le občutljive teme zaščite delavcev, temveč tudi poslovanja in delovanja našega podjetja.
Na konkretne žalitve enega naših delavcev bo delavec odgovoril sam.
Očitati g. Majzlu posplošene, predvsem pa neresnične navedbe ter nepoznavanje osnovne terminologije delovnopravne zakonodaje, je na tem mestu popolnoma nesmiselno, saj vse njegove navedbe lahko razumemo le kot reakcijo na več kot 200 izgubljenih članov »njegovega« sindikata in s tem tudi na več kot 200 izgubljenih članarin. In konec koncev, g. Majzel je le zunanji sogovornik, ne pa bivši delavec bivše SOZD IMF.
Tisto, kar moti v delu članka, ki se nanaša na Klimat, je dej-
PREJELEI SMO
Danilo Šipoš, ki je vodil protestni shod, je bil nekdaj v IMP Panoniji predsednik sindikata, nato predsednik stavkovnega odbora in sedaj vodja odpuščenih delavcev. Po štrajku 19. in 20. decembra lani je sicer »odletel« dotedanji direktor Emil Zelko, a se za delavce praktično ni nič naredilo, bile so samo obljube s strani izvršnega sveta občine, da bodo poizkušali najti rešitev za okrog 172 delavcev, ki bi jih naj bilo preveč. To bi naj rešili s preusmeritvijo posameznikov v kmetijstvo ali zasebno obrt.
Pred koncem leta so delavci IMP Panonije dobili prvi obrok plače za mesec november, po novem letu pa še drugi obrok. Januarja se je že začela agonija. IMP Panonija je šla v stečajni postopek. Iz dela IMP Panonija je bila ustanovljena nova firma z imenom Pan-agra. Dotedanji v.d. direktor Viktor Vrečič (bil je vodja marketinga) je prevzel novo firmo, ki je vzela na delo 179 delavcev nekdanje IMP Panonije. Prej je sicer bilo rečeno (decembra 90), da je takšno število delavcev v Panoniji odveč, a jih je pravzaprav bilo odveč 461, ki sojih napotili na zavod za zaposlovanje.
Ti so se zatorej odločili za organiziranje protestnega shoda, ki bi naj bil opomin ostalim delavcem v občini ter Pomurju, kaj se jim lahko zgodi, pa tudi, da postavijo zahteve do vladajočih ljudi v občinski vladi. Postavili so na shodu troje zahtev: zagotovitev plač za december 90 in za januar 91, kakor tudi zahteve za reševanje nastalih problemov brezposelnih (na zavodu bodo prva nadomestila prejeli verjetno šele v mesecu marcu) in seveda zahtevo zagotoviti, da IMP Panonija v stečaju ne bo šla v prelahko razprodajo in da se novi firmi Pan-agra s 179 delavci zagotovi prihodnost. Delavcem IMP Panonija so se pridružili številni predstavniki sindikata delavcev kovinske industrije iz vse Slovenije in tudi predstavniki republiškega strokovnega sindikata delavcev kovinske in slek-tro industrije.
Predstavnika občinske vlade podpredsednika Janka Halba so delavci na protestnem shodu na
stvo, da je g. Votek vprašanje: »... kako pa je z zaščito delavcev v Kimatu?« naslovil na napačno osebo.
Delavci Klimata so namreč včlanjeni v neodvisne in ne v svobodne sindikate, torej bi upravičeno pričakovali, da bo g. Votek vprašanje naslovil na njih.
Pričakovali bi tudi, da se bo pred objavo - kot inovativni novinar - poslužil vsaj telefona in direktno v Klimatu povprašal, »kako je z zaščito delavcev?«.
Namen komentarja že objavljenega članka seveda ni namigovanje na neprofesionalizem G. Votka ali celo protestiranje proti klevetam, ki jih je na račun našega podjetja izrekel g. Majzel.
Klimat je stabilno podjetje z enotnim kolektivom in zavidljivim delovnim vzdušjem, ki mu naštetega pač ni potrebno dokazovati .
Komentar je le brezplačen nasvet tako prvemu kot drugemu gospodu, in ker sta oba že dolgo v poslu, ga bosta med vrsticami zanesljivo odkrila.
Za KLIMAT MILKA MILORADOVIČ, dipl. iur.
veliko izžvižgali a se je pogajalski odbor stavkajočih le podal na razgovore z izvršnim svetom. Pogajanja so trajala skoraj tri ure in sprejet je bil dogovor o zagotovitvi izplačila plač za december 90. To se je res zgodilo in delavci nekdanje IMP Panonije so plače prejeli 1. februarja po 12. uri, kot nam je povedal stečajni upravitelj IMP Panonije Milan Bratkovič. Za te plače so morali pri izvršnem svetu najeti premostitveni kredit. Plače niso bile zajamčeni OD, ampak so bile izračunane po stečajni metodologiji. Za izplačilo zajamčenega OD bi bilo dovolj 1,7 milijona dinarjev, a so najeli kredit v višini 2,7 milijona ter to izplačali delavcem, za december.
12. februarja se je sestal na izredni seji zbor združenega dela SO M. Sobota, ki je razpravljal o zahtevah delavcev IMP Panonija s protestnega shoda. Pridružil se je stališčem izvršnega sveta in za januar 91 so bile plače delavcem spet zagotovljene iz najetega kredita, a tokrat le v višini zajamčenega OD 2.830 dinarjev za opravljenih 184 ur. Člani odbora odpuščenih delavcev IMP Panonija so protestno zapustili sejo ZZD, ker so menili, da iz samega govorjenja ne bo koristi, tudi ne, če razpravljajo o reševanju brezposelnosti v občini M. Sobota, ki je trenutno najvišja v Sloveniji. Dejstvo je, da je 461 delavcev nekdanje IMP Panonija dejansko na cesti in zanje ni perspektive. Na protestnem shodu 29. januarja jim je bilo naklonjeno samo sonce.
FILIP MATKO
Protestni shod brez večjih rezultatov
29. januarja letos so se odpuščeni delavci IMP Panonija (sedaj že v stečaju) iz Murske Sobote podali s tovarniškega dvorišča v protestni povorki do središča mesta, da bi pred zgradbo skupščine občine izrazili svoj gnev zaradi nefer odnosa do delavcev, ki so že veliko časa poprej opozarjali na neznosen položaj v svoji delovni sredini. Vendar so se odločili zbrati pred spomenikom zmage na trgu (tik trga je poslopje skupščine), da bi odmev pretesnega shoda bil bolj odmeven.
Kdaj ,.J...
stalno in nepreklicno
Kje
pri vsakem porabniku
Kako
z regulacijskimi sistemi AR IS
več kot 500.000 regulacijskih sistemov AR IS v rabi jamči:
optimalno porabo energije kakovost vgrajenih enot dolgo brezhibno delovanje možnost dogradnje sistema možnost sprotnega obnavljanja in - tehničnih izboljšav zadovoljne kupce tudi v prihodnje
VAŠ PARTNER
Nasvet, projekt, izvedbo, zagon, vzdrževanje za novi sistem, ali servis obnovo,
posodobitev za obstoječega, kličite 061557141 Opremo in naprave regulacijskih sistemov za ogrevanje, prezračen
klimatizacijo; opremo in naprave za varnostne in nadzorne i opremo in naprave za druge procese, kličite 061 557143


Pogone za regulacijo in procesno tehniko, armature za industrijo m
široko potrošnjo, kličite 061 557 145 Izdelavo oroi 061 557 166
. . ...
Izdelavo orodij, zahtevno mehansko obdelavo, izdelavo po vaših načrtih, kličite

F

ARIS d.d. 61210 Ljubljana - Šentvid, Jožeta Jame 16, p.p. 20 Telex 39500 YU SL, Telefax 061 555 787 Telefon (06i) 557-141

Obvestila PD IMF
V soboto, 30. marca 1991 se bomo člani PD IMP Ljubljana podali na prvi organizirani turni smuk. Odpravili se bomo na priljubljeni turno smučarski vrh Viševnik (2055 m) nad Rudnim poljem. Vabljeni tudi nesmučaiji.
gli
re;
Zbirališče bo v Ljubljani na avtobusni postaji pod uro ob 6. uri 45 minut. Avtobus odpelje
Šport
Pr
de
na Bled ob 7. uri. Na Bledu bomo prestopili na avtobus za Pokljuko in se peljali do Šport hotela na Pokljuki. Od tu imamo 3km peš do Rudnega polja, kjer se prične vzpon, ki bo trajal 2-3 ure.
Tisti, ki boste imeli smuči, se boste lahko iz vrha vozili, ostalim je sestop možen le peš. Pridite v čim večjem številu, kajti pomladno sonce in zasneženi Viševnik vabita.
Vsi, ki vas zanimajo dodatne informacije turnega smuka in sama oprema, pokličite na št. tel. (061) 653-784 - Katja.
Organizator Primož Fajdiga.
V Polhograjske Dolomite na Ključ se bomo podali v nedeljo 7. aprila 1991. Ta pohod je že štirinajstič, zato bo poskrbljeno za žrebanje številk, za ples na Ključu in za vse kar spada k tradicionalnemu pohodu. Zbrali se bomo do 9. ure pred gasilskim domom v Dragomeiju, kjer se začenja pohod.
Iz Ljubljane se bomo odpeljali z rednim avtobusom Ljubljana-Vrhnika, ki stoji na peronu 29 ob 7. uri 30 min. ali pa ob 8. uri 30 min. Izstop v Dragomeiju. Informacije: Franc Požar tel. (061) 347-161.
V<
v
V1
0(j
In
trt
na
Prt
do
sta
Ku
Gr
Po,
vis:
Opi
So
Po;
tud
Vabljeni na tradicionalni pohod PD IMP Ljubljana.
Tretja etapa Vrhniške planinske poti se pričenja iz vasi Jezero pri Podpeči v soboto, 13. aprila 1991. Pot bo vodila preko Planince na sedlo Krima in nato v Rakitno.
Iz Ljubljane se bomo odpeljali z rednim avtobusom Ljubljana-Podpeč ob 6. uri 45 min. Zbrali se bomo 15 min. pred odhodom avtobusa na peronu 30, kjer stoji avtobus.
Pohoda bosta vodila člana PL V PD IMP Ljubljana Janez Seliškar in Leon Lavrič. Obiščimo področje medveda!
Nastran Zdravko
>
ter
-I

	In medias res	* I
Iračanom	Svet 91	SFRJ 91	j
Republikanska garda	Irak je končan.	Jugoslavija nam ni
bila je res elitna.	Na vrsti je - Balkan!	več ideal.
Končala je kot garda		Postala je že
starokopitna!	Pakrac 91	evropski škandal!
Balkan 91	Srbi nepreklicno postajajo nomadi.	Svet 91
Tudi JLA ima tajno orožje. Stane Brovet in Stevan Mirkovič ,,	bosta prevzela, vsak svoje-okrožje!	Pozimi bodo v mestih, poleti pa na - livadi!	Kuvajt ni več iraška provinca. A Srbijo čaka taista dolinca! Adolf Pušnik 	J*