Primorski dnevnik NEDELJA, 29. MAJA 2016 št. 126 (21.666) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , NOVOMAT. AVTO STEKLO CENTER d.0.0. kultura - Na 12. strani Trst in Gorica vCannesu Amidei, Sosič in ... »Pedočin« gorica - Na 18. strani Šolsko leto sklenili v družbi Matilde Muzikal učencev Dijaškega doma šport - Na 25. strani Zlata kolajna za jadralca Čupe Regata Eurosaf na Nizozemskem trst - Podpis pomembnega sporazuma ob udeležbi predsednika vlade Mattea Renzija Pakt za staro pristanišče nabrežina - Slavnostna prireditev ŠD Sokol slavilo 50 let delovanja i. ; ft' ^fï f WÊKm&kW-m * ® TRST - Predsednik italijanske vlade Matteo Renzi je v starem pristanišču včeraj podpisal sporazum z deželno in tržaško občinsko upravo ter Pristaniško oblastjo, s katerim je dejansko prižgal zeleno luč za preporod tega območja. Na osnovi tega dogovora se je po eni strani sprostilo 50 milijonov evrov, ki jih je za rast stare luke namenil medministrski odbor Cipe in jih bo treba po Renzijevem mnenju potrošiti pred koncem prihodnjega leta. Dogovor pa je še predvsem pomemben, ker so po drugi strani s tem postavili temelje za razvoj območja, o katerem bo težko odločala ena sama ustanova, temveč bodo nosili odgovornost vsi podpisniki. Sporazum so podpisali v skladišču št. 26 v starem pristanišču, ki je že postalo simbol za prizadevanja za preporod stare luke. Na 4. strani «t1 gorica - Zdravljenje raka dojke Želijo si vzpostavitve čezmejnega sodelovanja _16 Ko steklo poči, ^ doNovomata skoči! OBRTNA CONA SERMIN SERMIN 72A, KOPER T: 00386 5 62 62 888 trst - Pristanišče Terminalisti veliko vlagajo v železniške tire Matteo Renzi v Trstu fotodamj@n TRST - Danes si bo mogoče ogledati peti, sedmi pomol, terminal ro-ro, skladišča in različne dejavnosti v tržaškem pristanišču. Na sporedu bo namreč že četrti dan odprtih vrat, edinstvena priložnost, da radovedneži stopijo na območje, na katerem se običajno zadržujejo samo tisti, ki tam delajo. Obiskovalci se bodo lahko prepričali, da se v pristanišču v zadnjem obdobju nekaj spreminja - izboljšujejo se zlasti železniške povezave, v katere veliko vlagajo posamezni terminalisti. Na 5. strani Pri Fernetičih zasegli V V , • • • I I • v se štiri pasje mladiče Na 5. strani Knjiga o kanclerki Angeli Merkel Na 6. strani Arhitektka iz Križa in razkošni hoteli Na 10. strani Jošku Gravnerju podelili nagrado Noe Na 18. strani Štandreškemu Valu ni uspel podvig Na 26. strani migranti - Včeraj Še en brodolom: 45 mrtvih, ženske in trije dojenčki RIM - V že tretjem brodolomu v Sredozemlju v zadnjih treh dneh je včeraj umrlo še najmanj 45 ljudi, 135 pa so jih ponoči z napol potopljene ladje rešili. Med žrtvami so tudi trije dojenčki, ki so utonili v Sicilskem prelivu skupaj z materami. V zadnjih dneh se brodolomi v Sredozemskem morju kar vrstijo, močno pa se je povečalo število migrantov iz libijskega mesta Zuvarah, zatočišča za tihotapce ljudi ter začetne točke za morska potovanja do Evrope. Od ponedeljka so italijanske oblasti na morju koordinirale reševanje več kot 12.000 prebežnikov, približno 200 je ugotovljenih mrtvih, več sto pa je domnevno pogrešanih. Na 2. strani DOBAVA IN MONTAŽA Leseni podi Blindirana vhodna vrata Notranja vrata Okna in okvirji ¿1 vrata pvc okna in okvirji GIOMA S.r.l., Ulica Remis 50 - 33050 S. Vito al Torre (UD) Tel./Faks 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it podi 9771124666007 2 Nedelja, 29. maja 2016 AKTUALNO Primorski ki Ji migranti - Vse več migrantov se z libijske obale odpravlja proti Siciliji V enem tednu rešili 12.000 ljudi, več kot 200 jih je umrlo Včeraj v tretjem brodolomu v treh dneh utonilo še 45 ljudi, med njimi tudi trije dojenčki Savdska Arabija sprejela dva milijona Sircev, trdi minister BERLIN - Savdska Arabija je od začetka vojne v Siriji sprejela dva milijona Sircev, je po poročanju časnika Frankfurter Allgemeine Zeitung povedal zunanji minister Savd-ske Arabije Adel al Džubeir. Od tega jih 700.000 še vedno biva v Savdski Arabiji, je še dodal. Savdska Arabija prav tako finančno podpira prebežnike in begunska taborišča v Turčiji, Jordaniji in Libanonu, in sicer z več kot milijardo dolarjev. V boju proti verskemu ekstremizmu Džubeir zahteva odvzem naziva pridigarjem, ki pozivajo k netolerantnosti. Po njegovih besedah Savdska Arabija preverja, kaj pridigarji povedo v državnih mošejah. »Če lahko to storimo mi v Savdski Arabiji, lahko tudi Nemčija«. Poudaril je še, da brez kopenskih sil skrajne skupine Islamska država ni moč premagati. Ob tem je treba po njegovem mnenju odstraniti tudi sirskega predsednika Bašarja al Asada in okrepiti sirsko opozicijo. Islamska država prodrla v uporniško mesto ob turški meji ALEP - Skrajneži Islamske države so včeraj uspeli prodreti v eno od dveh preostalih mest v rokah upornikov v bližini turške meje nedaleč od Alepa, je sporočil Sirski observatorij za človekove pravice. »Med skrajneži IS in uporniki so znotraj mesta Marea ponoči potekali hudi spopadi,« navaja observatorij. Skrajneži so presenetljivo ofenzivo v provinci Alep začeli v petek zgodaj zjutraj in tako presekali glavno cesto med mestoma Marea in Azaz, 20 kilometrov severovzhodno, v bližini turške meje. IS je napadla Mareo večinoma z vzhoda in severa ter pri tem uporabila tanke in dva avtomobila bombi. V akciji so skrajneži zajeli okoli 15.000 prebivalcev, ki so ostali v Marei. Medtem skupine za človekove pravice opozarjajo, da je zaradi napredovanja IS v provinci Alep več deset tisoč razseljenih Sircev ostalo ujetih vzdolž zaprte turške meje. Na vzhodu province Raka pa so vojaška letala koalicije pod vodstvom ZDA napadala položaje IS severno od mesta Raka, je med drugim še sporočil vodja observatorija Rami Abdel Rahman. Erdogan kritičen do ZDA, ker podpirajo Kurde v Siriji GAZIANTEP - Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je bil včeraj kritičen do ZDA, ker podpirajo kurdske upornike v Siriji. Francoska tiskovna agencija AFP je namreč objavila fotografije, na katerih so ameriški komandosi z oznakami skupine, ki jo je uradna Ankara uvrstila med teroristične organizacije. »Podporo, ki jo nudijo YPG, obsojam,« je dejal Erdogan. »Tisti, ki so naši prijatelji, ki so z nami v Natu, ne morejo pošiljati svojih vojakov v Sirijo z oznakami YPG.« Turške oblasti obtožujejo kurdsko milico YPG, da je sirska veja Kurdske delavske stranke (PKK), ki se že tri desetletja bori proti turškim oblastem. »PKK, PYD, YPG, Islamska država, nobene razlike ni med njimi. Vsi so teroristi,« je bil odločen Erogan. Že dolgo je znano, da približno 200 ameriških komandosov na severu Sirije pomaga lokalnim milicam v boju proti Islamski državi in usmerja zračne napade koalicije pod vodstvom ZDA. Ker se ZDA ne želijo zaplesti v spor z zaveznico Turčijo, so v petek pohitele s sporočilom, da pripadniki posebnih enot na severu Sirije odslej ne bodo več nosili oznak YPG. Reševanje migrantov z ribiške ladje, ki je pred 7 dnevi odplula iz Aleksandrije ansa RIM - V že tretjem brodolomu v Sredozemlju v zadnjih treh dneh je včeraj umrlo še najmanj 45 ljudi, 135 pa so jih ponoči z napol potopljene ladje rešili, je včeraj sporočila italijanska vojaška mornarica. Med žrtvami so tudi trije dojenčki, ki so utonili v Sicilskem prelivu skupaj z materami. Med smrtnimi žrtvami je največ žensk. Obračun te najnovejše tragedije pa je morda še veliko hujši, saj so preživeli povedali, da je bilo na krovu potopljene ladje več sto migran-tov, ki jih pogrešajo. Koliko jih je utonilo, če na desetine ali stotine, najbrž ne bomo nikoli izvedeli. Reševalne ladje obalne straže, mornarice in evropske misije Eunavfor Med so včeraj v Catanii izkrcale 890 v petek in včeraj ponoči rešenih migrantov, 657 so jih pripeljali v zbirni center v Pozzal-lu, drugih 600 v Porto Empedocle in 450 v Trapani. Med slednjimi je bilo več kot 300 žensk in otrok, mladoletnih brez spremstva, mnogi so imeli na telesih rane zaradi strelnega orožja. Mornarica je včeraj v okviru drugih reševalnih operacij rešila še dodatnih 668 ljudi in jih prepeljala na obalo Sicilije. V zadnjih dneh se brodolomi v Sredozemskem morju kar vrstijo. V četrtek so pripadniki evropske misije Eunavfor Med iz potapljajočega se plovila rešili 96 ljudi, okoli 20 trupel pa so našli v vodi. V sredo je italijanska mornarica rešila več kot 550 ljudi ter pet trupel s čolna z mi-granti, ki se je prevrnil. Glede na navedbe preživelih, je bilo na čolnu 650 ljudi, pri čemer usoda 100 potnikov ni znana. Večina reševalnih akcij v tem tednu se je odvijala okoli 55 kilometrov severno od libijskega mesta Zuvarah, znanega zatočišča za tihotapce ljudi ter začetne točke za morska potovanja do Evrope. Število prihodov prebežnikov v Italijo bo po pričakovanjih v prihodnje le še naraščalo, saj prihajajo toplejši meseci, vremenske razmere pa omogočajo več odhodov iz Libije. Od ponedeljka so italijanske oblasti na morju koordinirale reševanje več kot 12.000 prebežnikov, približno 200 je ugotovljenih mrtvih, več sto pa je domnevno pogrešanih. Ganljiv poziv v pomoč beguncem je včeraj izrekel papež Frančiška, ki je na avdienci sprejel 500 begunskih otrok iz Kalabrije. Pokazal jim je rešilni jopič sirske deklice, ki je prostovoljci žal niso uspeli rešiti iz Egejskega morja. Z mislijo na tisto deklico, eno tisočerih, ki so umrle na nevarni begunski poti, je papež pozval italijansko in evropsko javnost na sočutje in solidarnost z begunci. »To niso ljudje, ki bi nas ogrožali, to so ljudje, ki so sami ogroženi,« je dejal. Marinec Salvatore Girone od včeraj ponovno doma RIM - Ministra za zunanje zadeve Paolo Gentiloni in za obrambo Roberta Pi-notti sta včeraj na letališču Ciampino pričakala pristanek vojaškega letala, na katerem se je po štirih letih iz Indije vrnil marinec Salvatore Girone, obtožen umora dveh indijskih ribičev. Indijsko vrhovno sodišče je odobrilo izpustitev do konca arbitraže v sporu med Italijo in Indijo. Zadovoljstvo ob vrnitvi obtoženca sta izrekla tudi premier Matteo Renzi in predsednik republike Sergio Mattarella, ki je včeraj sprejel Gironejeve svojce. V Argentini obsojeni generali zaradi zločinov diktatur BUENOS AIRES - Sodišče v Argentini je 15 nekdanjih visokih častnikov obsodilo zaradi zločinov v času vojaških diktatur v 70. in 80. letih. Med obsojenimi je tudi nekdanji vodja vojaške hunte v Argentini Reynaldo Bignone, ki bo moral za 20 let za zapahe. To je bilo prvo sojenje za zločine med operacijo Kondor, med katero so vojaški režimi v Argentini, Boliviji, Braziliji, Čilu, Paragvaju in Urugvaju umorili na tisoče političnih nasprotnikov. Argentinski general Santiago Riveros in urugvajski polkovnik Manuel Juan Cordero Piacentini sta bila obsojena na 25 let zapora. Cordero Piacentini je bil spoznan za krivega 11 ugrabitev, med drugim noseče hčerke argentinskega pesnika Juana Gelmana. Njeno hčerko, ki jo je rodila v ujetništvu, so dali v posvojitev urugvajski družini, potem ko so njeno mamo ubili. Prvotno je bil med obtoženimi tudi nekdanji argentinski diktator Jorge Videla, ki pa je leta 2013 umrl. Žrtve zločinov med operacijo Kondor so bili Urugvajci, Či-lenci, Paragvajci, Bolivijci in Argentin-ci, ki so jih ugrabili, mučili in umorili. Streli v Nemčiji in Franciji poškodovali 46 ljudi FRANKFURT, PARIZ - Na nogometnem igrišču v Nemčiji je včeraj strela poškodovala 35 ljudi, med njimi tri huje. Nesreča se je zgodila na otroški nogometni tekmi v kraju Hoppstadten. Strela je udarila direktno v sodnika na tekmi, ki so ga prepeljali v bolnišnico. V parku Monceau v Parizu pa je včeraj strela poškodovala 11 ljudi - osem otrok, starih od sedem do 14 let, in tri odrasle. Šest oseb je hudo poškodovanih. Trije otroci in ena odrasla oseba so v kritičnem stanju. zda - V Kaliforniji spet spopadi ob shodih razvpitega milijarderja Trump si ne upa tvegati javne debate s Sandersom NEW YORK - Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump je zavrnil možnost nastopa na javni debati z demokratom Bernardom Sandersom z izgovorom, da bi to sicer zelo rad naredil, vendar se mu z drugouvrščenim med demokrati ne zdi primerno. Sanders ga je nemudoma vprašal, česa se boji. Trump je najprej v sredo med komično oddajo San-dersov izziv sprejel pod pogojem, da se iztrži tja med deset do 15 milijonov dolarjev, ki bi šli za dobrodelne namene. »Donald Trump je v zadnjih dneh povedal, da si želi debate, potem si je ne želi, potem si je spet želi, sedaj si je ne želi. Upam, da si bo še enkrat premislil in debata bo,« je sporočil Sanders in se vprašal, česa se boji tak velik nasilen fant, kot je Trump. »Televizije bi s tem veliko zaslužile, ampak niso velikodušne z dobrodelnimi donacijami, v tem primeru za žensko zdravje. Čeprav bi se rad pomeril s San-dersom, bom počakal na zmagovalca pri demokratih, verjetno bo to pokvarjena Hillary Clinton,« je sporočil Trump. Denarni pogoj je sicer bil izpolnjen, saj je televizija Bernie Sanders ansa ABC ponudila ves dobiček od prenosa za dobrodelne namene, oglasilo pa se je tudi več podjetij, ki so bila pripravljena sponzorirati debato. Trumpov odstop od soočenja s Sandersom dokazuje, da newyor-ški milijarder včasih vendarle koga tudi posluša. Svetovalci so ga namreč prepričali, da bi lahko s soočenjem le izgubil. Ponovno pa se je izkazal kasneje v Kaliforniji, kjer je prebivalcem države, ki se sooča z eno najhujših suš v zgodovini, razložil, da suše ni. Težave so menda le zato, ker vlada spušča vodo v morje, da ohrani ogroženo vrsto rib, namesto da bi vodo dala kmetom za namakanje. Ko bo on predsednik, problema ne bo več in več tisoč navdušenih podpornikov v Fresnu mu je glasno ploskalo. Tam in tudi v San Diegu pa je ponovno prišlo do nasilja. Na njegovo zborovanje v San Diegu je prišlo tudi več kot tisoč protestnikov, ki so se besedno in fizično spopadli z njegovimi privrženci. Morala je posredovati policija v polni bojni opremi in najmanj trije ljudje so končali v zaporu. Newyorški demokratski kongresnik Jerrold Nadler ga je medtem pozval, naj vrne 150.000 dolarjev, ki jih je dobil iz zveznega sklada za pomoč drobnemu gospodarstvu po terorističnih napadih 11. septembra 2001. Nadler pravi, da naj bo Trum-pa sram, ker je vzel denar, namenjen majhnim podjetnikom, kar naj bi dokazovalo, kako majhen človek je v bistvu. južni sudan - Pozitiven razplet Tomo Križnar izpuščen iz južnosudanskega zapora LJUBLJANA - Slovenskega humanitarnega delavca in aktivista Toma Križnarja so izpustili iz južnosu-danskega zapora in se v prihodnjih dneh vrača v domovino, so včeraj za STA potrdili na slovenskem zunanjem ministrstvu. Drugih podrobnosti za zdaj niso razkrili, po vsej verjetnosti zaradi njegove varnosti. Križnar je bil aretiran 19. maja. Zunanje ministrstvo je o priprtju Križnarja pred dobrim tednom dni obvestila njegova soproga. Takoj zatem so stopili v stik s slovenskim veleposlaništvom v Kairu, ki je za konzularno zaščito slovenskega državljana zaprosilo nemško veleposlaništvo v Južnem Sudanu. Kri-žnarja je obiskal nemški diplomat, ki je preveril razmere v zaporu v prestolnici Juba. Slovensko zunanje ministrstvo je južnosudanskim oblastem tudi posredovalo dve diplomatski noti, v katerih je zaprosilo za čimprejšnjo in čim ugodnejšo reši- tev primera. Česa je bil osumljen, uradno ni znano. Kot je v petek povedala vodja oddelka za varstvo interesov slovenskih državljanov v tujini, za mednarodno pravno pomoč in legalizacijo na MZZ Jožica Bračun Bokor, naj bi Križnarju zasegli kamere, poleg tega naj ne bi imel ustreznega dovoljenja za potovanje po tem območju, vendar te informacije niso bile uradno potrjene. 61-letni aktivist in humanitarni delavec je bil že večkrat zaprt v tujini. Leta 2006 je bil zaprt v Sudanu, kjer je v zaporu v kraju El Fašir preživel približno mesec dni. Policija ga je aretirala, ko je želel nezakonito vstopiti v državo, saj ni imel vizuma. Po diplomatskem posredovanju Slovenije ga je sudanski predsednik Omar al Ba-šir pomilostil. Leta 2003 je bil zaprt tudi v zaporu v Etiopiji. Tamkajšnja policija ga je aretirala na območju omejenega gibanja, saj naj bi bil tam brez potrebnega dovoljenja. / Primorshi AKTUALNO Nedelja, 29. maja 2016 3 gospodarstvo - Slovenski predstavniki s parlamentarci DS Združitev trgovinskih zbornic za Goriško in Tržaško naj ne okrni slovenskega zastopstva Senator Francesco Russo ter poslanca Tamara Blažina in Giorgio Brandolin na srečanju s predstavniki slovenskega Gospodarskega foruma fotodamj@n TRST - Vprašanje združitve trgovinskih zbornic iz Trsta in Gorice v Trgovinsko zbornico Julijske krajine je bilo v ospredju srečanja Gospodarskega foruma s poslancema Demokratske stranke Tamaro Blažina in Giorgiom Brandoli-nom ter s senatorjem Francescom Rus-som. Predstavniki manjšinskega gospodarskega omizja, v katerem sodelujejo Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Svet slovenskih organizacij, Slovensko deželno gospodarsko združenje, Kmečka zveza, Zadružna banka Doberdob in So-vodnje, Zadružna kraška banka in Finančna družba KB 1909, so parlamentarcem izrazili bojazen, da bi v nastajajoči Trgovinski zbornici izpadla prisotnost slovenskega predstavnika gospodarske stvarnosti. Dosedanji pravilniki namreč tega ne predvidevajo in upoštevajo številčnost posameznih stanovskih organizacij, kar seveda močno pogojuje manjšinske stanovske organizacije. Parlamentarci Demokratske stranke so podprli prizadevanja Gospodarskega foruma in obljubili, da bodo stopili v stik s predstavniki vlade, ki se ukvarjajo s tozadevno zakonodajo. Težko bi bilo namreč razumeti, da bi goriško-trža-ška trgovinska zbornica delovala (doslej je bil slovenski predstavnik v izvršnem svetu tržaške zbornice) brez predstavnika naše narodne skupnosti, ki bi, kot je doslej, veliko prispeval k vlogi tega organizma, predvsem kar zadeva povezovanje z bližnjo Slovenijo in bi obenem predstavljal bogato stvarnost našega gospodarstva in kmetijstva. šolstvo - Vest Natečaj za slovenske šole že v kratkem? RIM, TRST - Kaže, da bodo v kratkem končno razpisali toliko pričakovani natečaj za slovenske šolnike v Italiji. Vest, da bo do razpisa prišlo nemudoma, je v četrtek poslanki Ta-mari Blažina zagotovil vodja Deželnega šolskega urada za Furlanijo Julijsko krajino Pietro Biasiol, potem ko se je dan prej Blažinova pozanimala pri generalni direktorici direktorata za osebje pri ministrstvu za šolstvo Marii Maddaleni Novelli. Z ministrstva so pred dnevi Deželnemu šolskemu uradu poslali ustrezno dokumentacijo, s čimer je Rim dejansko prižgal zeleno luč za razpis natečaja in naznanil, da so težave, zaradi katerih razpisa svojčas niso objavili skupaj s tistim za italijanske šolnike, odpravljene. Vodja Deželnega šolskega urada Biasiol je napovedal, da bo razpis objavljen v nekaj dneh, s tem v zvezi je za torek sklical tudi sestanek s predstavniki sindikatov. Pianisti in harmonikarji na tekmovanju Tomaž Holmar v Naborjetu TRBIŽ - Od 2. do 6. junija bo v Kanalski dolini izjemen glasbeni dogodek, 4. mednarodno glasbeno tekmovanje Tomaž Holmar. Prireditev organizira Glasbena matica, ki ima v Kanalski dolini podružnico v Ukvah, v sodelovanju z društvom Planika. Pobudnik in umetniški vodja je Manuel Figheli, glasbenik in pedagog na GM. Tekmovanje bo v beneški palači v Na-borjetu pod pokroviteljstvom Gorske skupnosti za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino. V Naborjetu bo tekmovalo čez osemdeset pianistov in harmonikarjev iz Italije, Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Nemčije, Češke, Poljske ter Bosne in Hercegovine. Komisiji bodo sestavljali priznani glasbeniki in pedagogi: za klavir Luca Trabucco iz Videmske-ga konservatorija, Suzana Zorko iz konservatorija za balet in glasbo v Ljubljani, Elisabeth Vath-Schadler iz Celovškega konservatorija ter Mojca Ši-škovič iz Glasbene matice. Komisijo harmonikarjev pa bodo sestavljali: Borut Zagoranski iz Ljubljanske akademije, Fulvijo Jurinčič in Claudio Fur-lan iz Glasbene matice ter Adolfo Del Cont iz videmskega konservatorija. Gasilci na pogorišču tovornjaka s tovorom športnih čevljev autove venete Tovornjak zgorel na avtocesti A4 PALMANOVA - Tudi včerajšnji dan ni minil brez že skoraj vsakodnevne zapore na avtocesti A4 zaradi prometne nesreče z vpletenimi težkimi vozili. Tokraj je okrog 11. ure zagorel priklopnik s tovorom telovadnih čevljev med San Stinom in Cessaltom v smeri Benetk. Zaradi vnetljivega tovora so se plameni naglo razplamteli in v kratkem času povsem uničili tovornjak z vsem tovorom vred. Voznik ni utrpel poškodb. Gasilci so prihiteli z več protipožarnimi vozili, da so pogasili zadnje plamene in sprali cestišče. Avtocesta je ostala več ur zaprta, promet pa so v Por-togruaru preusmerjali na obvoz po avtocestah A28 in A27. V smeri Benetk se je zaradi gostega prometa kmalu ustvarila do 5 kilometrov dolga kolona. Zaradi številnih avstrijskih in nemških turistov namenjenih na morje se je že v jutranjih urah na avtocesti A23 ustvarila do 14 kilometrov dolga kolona. Čez dan so se razmere nekoliko izboljšale, občasno pa so se še pojavljali zastoji. Dodatne težave je povzročila tudi prometna nesreča brez hujših posledic med San Giorgiom di Nogaro in Latisano v smeri Benetk. Vojni invalidi z Brglezom na srečanju v Sežani SEŽANA - Zveza društev vojnih invalidov Slovenije je s srečanjem v Sežani obeležila več okroglih obletnic: 25-letnico slovenske samostojnosti, 75. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte in 75. obletnico partizanske sanitete na Slovenskem. Kot slavnostni govornik je nastopil predsednik DZ Milan Brglez, ki je pozval k solidarnosti in pogumu. Brglez je opozoril, da vojna na ljudeh in družbi pusti velike brazgotine, tudi telesne, kljub temu pa je treba vztrajati v solidarnosti. »Solidarnost je namreč v nas skrito bistvo, čut, na katerega moramo biti ponosni, čut, ki nas dela ljudi,« je dejal. V Portorožu odprl vrata prenovljen Hotel Slovenija PORTOROŽ - V Portorožu je včeraj odprl vrata nov Hotel Slovenija. Gre za popolno obnovo hotela, pri katerem je bil ohranjen le kalup zunanjih sten, notranjost in fasada pa sta dobili popolnoma novo vsebino hotela s petimi zvezdicami. Prenova je bila vredna devet milijonov evrov. Naložbo so financirali iz lastnih sredstev, del pa je prispeval tudi lastnik, holding Istrabenz. To ni edina naložba v portoroški turizem letos. Z obnovo Hotela Mirna, preurejanjem plaže ter prenovo bazenskega kompleksa bodo investicije do konca leta skupaj vredne okoli 11 milijonov evrov. Prenovljen hotel se nahaja tik ob portoroški promenadi in vključuje 144 sob. V nesreči pri Kobaridu umrl 30-letni motorist KOBARID - Včeraj ob 13.20 se je na cesti Tolmin-Kobarid pred naseljem Idr-sko zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl 30-letni motorist iz slovenske Istre. Motorist je v blagem levem ovinku zapeljal s ceste na travnik, trčil v manjše drevo, padel in obležal. Zdravnik Zdravstvenega doma Tolmin je na kraju nesreče lahko pozneje le potrdil smrt motorista. Zanje je bila odrejena sanitarna obdukcija. Policisti še vedno preiskujejo vzrok nesreče, o kateri so obvestili tudi preiskovalnega sodnika in državno tožilstvo. Nocoj Klepelutke TRST - Na slovenskem tv programu Rai3bis bo nocoj na sporedu oddaja Kle-pelutke. Zvedave prijateljice z Mavrične jase v nocojšnji epizodi čaka nepozabna morska dogodivščina. Krokodilji kapetan Krok se bo odpravil na plovbo po neznanih pomorskih poteh v družbi plašne Korenčice in s ptičkom Pti-kom. Veter jim bo nepričakovano po-nagajal in nenavadno posadko odpeljal daleč stran na odprto morje. Na sporedu nocoj ob 20. uri, ter v ponovitvi v četrtek, 2. junija, ob isti uri. 5 prispevkom»petih tisočink« davka Irpef lahko pomagaš slovenski ustanovi.,. Skia I Foridazione OBRAZEC TJ0-1 lADLTtT+VFrhM^f ----'-'■»■'«MRB«»" BB3 KMEČKA AkHKlaihiiK H^rkoltiürl ZVEZA Letnih *pet d»&iik« davki m fotodiet FiiKnih ClllPtF} raminlti Skladu Dw£t Sariof, ki pctJc(]4c Siipcndije lüluinlrrt In mirtj prerfttlrtirri ikhrfilkirn iTudinDOm. Od usarvjvHw pnelenulo idpendije Sklada Drät Sankrf mdl učeni dwidralCre ¡de v Spttni- KZ - Zeleni slswm, referenti» podjetje z* izpoänjwajije prijave dofcodkov In ibkraq^a prlipevfca S tlsoilnk, ViBdi, ki bodo S tlioimk namenili iklajdu, bo K1 priznavala popuit pri Izpofnjeuuijti obrazu 7J0. jteirillu Ji Dorfe Sardoč je; KOrWUíidiSI ULOHI Iii TU fn Häl H9SJJ ¿awi a ¡d.M««Ml Ü^ 36! 1H5 £*dtd ul.M*rtMrti II teur.™ ÍHJ¿ num 1 6 Nedelja, 29. maja 2016 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu trst - Predsednik vlade Matteo Renzi podpisal pomemben sporazum z Deželo FJK, Občino Trst in Pristaniško oblastjo Pečat Rima na prihodnost tržaškega starega pristanišča Predsednik italijanske vlade Matteo Renzi je v starem pristanišču včeraj podpisal sporazum z deželno in tržaško občinsko upravo ter Pristaniško oblastjo, s katerim je dejansko prižgal zeleno luč za preporod tega območja. Na osnovi tega dogovora se je po eni strani sprostilo 50 milijonov evrov, ki jih je za rast stare luke namenil med-ministrski odbor Cipe in jih bo treba po Renzijevem mnenju potrošiti pred koncem prihodnjega leta. Dogovor pa je še predvsem pomemben, ker so po drugi strani s tem postavili temelje za razvoj območja, o katerem bo težko odločala ena sama ustanova, temveč bodo nosili odgovornost vsi podpisniki. O starem pristanišču bodo odločali Rim, Dežela FJK, tržaška Pristaniška oblast in Občina Trst, ki bodo sestavljali posebno omizje. Za to omizje bo pristojna italijanska vlada, sklicala pa ga bosta lahko tudi dva od omenjenih subjektov. Skratka, o bodočnosti stare luke bodo odločali v sozvočju državna in krajevne oblasti in bodo imele vsaka svoje pristojnosti. Sporazum bo veljal, dokler ne bodo udejanjili vseh predvidenih dejavnosti. Skrajni čas je za obnovo starega pristanišča, je namreč poudaril Renzi med svojim govorom v zadnjem nadstropju delno obnovljenega skladišča št. 26 v starem pristanišču. To skladišče je že postalo simbol za prizadevanja za preporod stare luke in so v njem predstavili več pobud ob udeležbi raznih italijanskih ministrov, od tistega za infrastrukturo Graziana Delria do tistega za kulturo Daria Franceschinija, ki je bil včeraj spet v Trstu. Med občinstvom so bili številni predstavniki Demokratske stranke in javnih uprav, kot so poslanka Tamara Blažina in vodja skupine DS v poslanski zbornici Ettore Rosato, mnogi deželni in občinski odborniki (med temi je bil tržaški občinski odbornik za razvoj in za gospodarske dejavnosti Edi Kraus) ter dolinski in miljski župan Sandy Klun in Nerio Nesladek. Dogovor so podpisali tik po prihodu predsednika vlade, ki je bil dopoldne v Benetkah, kasneje pa so ga čakali v Kalabriji. Sporazum so podpisali premier Matteo Renzi, predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani, tržaški župan Roberto Cosolini in izredni komisar tržaške Pristaniške oblasti Zeno D'Agostino. Podpisniki so se med drugim obvezali, da bodo udejanjili predvidene projekte, začenši z obnovo in krepitvijo infrastrukture ter vključevanjem starega pristanišča v mestno tkivo prek ustreznih ukrepov na urbanističnem in drugih področjih. Dodatna pomembna točka je odločitev, da se bo novo omizje sestalo v roku najkasneje 30 dni od podpisa dokumenta. Podpisu sporazuma so sledili krajši govori. Premier Renzi je poudaril pomen dogovora, ki bo končno zdramil več desetletij zapostavljeno staro pristanišče v brk tržaškemu zloglasnemu geslu »no se pol«, kot je na to opozoril tudi Cosolini. Skrajni čas je, da se v Italiji preneha metati skozi okno oziroma v smeti lepote italijanskih dežel, je dodal Renzi. Med temi je nedvomno staro pristanišče, ki je navdušilo pre-mierja in ki mora odslej gledati izključno naprej, nikakor nazaj. Aljoša Gašperlin Valorizzazior Porto Vecchi Podpis sporazuma, desno premier Matteo Renzi Višji ukaz Obnovljena dvorana skladišča št. 26 je bila tokrat razdeljena na dva dela. V nasprotju z raznimi ministri in ministricami, ki so se med obiskom Trsta rade volje tudi ustavili za intervju z novinarji in z njimi tudi po-kramljali pred, med ali po institucionalnih srečanjih, so morali novinarji slediti podpisu sporazuma v zadnjem delu dvorane, ki je bil ločen od glavnega. Delo novinarjev, snemalcev in fotografov so budno nadzorovale oči policistov v civilu in politične policije Di-gos. Skratka, novinarji so sledili predstavi, ki se je začela s ploskanjem dvorane ob prihodu Renzija in se po govorih zaključila z njegovim odhodom. Nasvidenje. Vendar se nekateri novinarji niso vdali. Če je bilo jasno, da so bili že domenjeni intervjuji za nekatere televizijske postaje (v glavnem RAI), ni bil jasen razlog za vso to tajnost. Novinarju Primorskega dnevnika je nazadnje s kolegom dnevnika Il Piccolo in kolegice italijanske TVKoper-Ca-podistria Silvie Stern uspelo in so se mimo policistov prebili vse do Renzi-ja. A po 52 sekundah intervjuja je neki najbrž premierjev varnostnik podpisanega vprašal za istovetnost in ga nato fizično (nenasilno, a energično) odstranil ob navzočnosti deželne predsednice Debore Serracchiani, poslanca Ettoreja Rosata in še drugih. Isto se je še prej zgodilo s kolegico Stern in njenim snemalcem. Protest in zahteva po pojasnilu, zakaj kolega Piccola lahko ostane z Renzijem, a Primorski dnevnik ne, sta ostala brez odgovora. Isto vprašanje sta postavila tiskovni predstavnik deželne predsednice in deželnega tiskovnega urada. Odgovor je bil »ordini superiori« (višji ukaz). (ag) fotodamj@n Volitve 2016 trst - Ovrednotenje Starega pristanišča Poročilo Ernst&Young na spletni strani Občine Na spletni strani Občine Trst www.retecivica.trieste.it (pa tudi na strani http://portovecchio.comune.trieste.it) je v celoti objavljeno poročilo oz. delovni dokument svetovalne družbe Ernst&Young, posvečen strateškim smernicam za ovrednotenje tržaškega Starega pristanišča. Dokument, ki so ga bili že orisali v okviru dneva odprtih vrat v skladišču št. 26 v Starem pristanišču preteklega 11. maja, obsega 50 strani s podatki, ugotovitvami, hipotezami in predlogi, zdaj pa je na voljo javnosti za ogled in poglobitev. V prihodnje bo občinska uprava sporočila načine, preko katerih bodo združenja in občani lahko posredovali svoja mnenja, zamisli in predloge. Ul. Flavia: nadaljujejo se dela za novo krožišče Dela za ureditev krožišča med ulicami Flavia, Caboto in Carletti ter Cesto za Glin-ščico potekajo ob spoštovanju časovnih rokov in predpisanih načinov. To so sporočili iz tiskovnega urada Občine Trst, potem ko so si predstavniki občinske uprave včeraj ogledali delovišče. V prvi fazi del so postavili začasne pregrade tipa »new jersey«, pretežno v nočnih urah odstranjujejo nekatere prometne otoke, druge pa preurejajo skupaj z bližnjimi pločniki. Načrt predvideva tudi izgradnjo osrednjega prometnega otoka, postavitev nove signalizacije in prehodov za pešce ter krepitev razsvetljave. Na Občini računajo, da bodo 400 tisoč evrov vredna dela zaključili konec avgusta ali v začetku septembra, v juliju pa je predviden začetek preureditve bližnjega območja nekdanjega avtomobilskega salona Dino Conti, kjer naj bi veriga Obi odprla trgovino. V dogovoru s Pokrajino Trst in Občino Milje pa urejajo tudi krožišče ob vstopu v Žavlje. Roberto Cosolini danes v Bazovici Kandidata Demokratske stranke za tržaški občinski svet Valentina Repini in Matej Iscra ter slovenski kandidati DS za rajonski svet Vzhodnega Krasa se bodo danes od 10.30 do 13.30 srečali z volivci in volivkami v Bazovici pri spomeniku ob cerkvi. Od 12.30 dalje bo prisoten tudi župan Roberto Cosolini. Majda Canziani in Mirta Čok danes na Padričah Kandidatki občanske liste Insieme per Trieste-Cosolini sindaco za tržaški občinski svet Majda Canziani in za vzhodnokraški oz. zahodnokraški rajonski sosvet Mirta Čok se bosta srečali z občani danes ob 10.30 v Baru Guštin na Padričah. Spregovorili bosta o zdravju, o enakih možnostih, o ovrednotenju kulturne dediščine Krasa ter o možnostih razvoja našega ozemlja s pomočjo evropskih projektov. Igor Švab in Barbara Campana danes v Škednju Kandidat stranke Slovenske skupnosti na listi Demokratske stranke za tržaški občinski svet Igor Švab in kandidatka SSk na listi DS za rajonski svet Barbara Campana se bosta srečala z volilci danes ob 11.30 v Škednju v društvenih prostorih doma Jakob Ukmar. Kandidati SEL danes dopolne v Trstu in popoldne na Krasu Stranka Svobode, ekologije in levice prireja srečanje z volivci danes od 10. do 13. ure na Trgu Cavana. Sodelovali bodo kandidati SEL Jacopo Lillini, Emily Men-guzzato, Stefano Barzelatto, Franco Passeretti in Paolo Maria Milazzo. Kandidati SEL Sabrina Morena, Dana Čandek, Emily Menguzzato, Emanuele Zaja, Vesna Stanic in Jacopo Lillini pa bodo popoldne od 16. do 19. ure obiskali Bazovico, Padriče, Trebče, Opčine, Prosek, Kontovel in Križ. Kandidati Demokratske stranke za Vzhodni Kras v Gropadi Kandidati Demokratske stranke za vzhodnokraški rajonski sosvet se predstavili in soočali z občani ter prisluhnili njihovih problemom na srečanju, ki bo jutri ob 20.30 v Domu Skala v Gropadi. V pripravi sta srečanji v Bazovici in na Opčinah. V Križu jutri volilno srečanje Združene levice Združena levica prireja jutri ob 18. uri volilno srečanje z občani v ljudskem domu (Bita) v Križu. Udeleženci bodo lahko spoznali program liste in kandidate za občinski in rajonski svet ter županskega kandidata Iztoka Furlaniča, obenem pa seznanili kandidate s krajevnimi problemi. / Primorshi TRŽAŠKA Nedelja, 29. maja 2016 5 trst - Danes dan odprtih vrat tržaškega pristanišča Luka se je usmerila v razvoj in gradnjo železniških povezav Predvidenih je osem organiziranih ogledov, obiskovalce bo po terminalih vozil avtobus Tržaško pristanišče bo danes že četrto leto odprlo vrata za obiskovalce. Dneva odprtih vrat, ki se bo začel pred Železniškim muzejem pri Sv. Andreju ob 9. uri, zadnji vodeni ogled pa ob 17. uri, se bo sodeč po prejetih prijavah udeležilo okoli 650 oseb. Obiskovalci si bodo lahko ogledali različne terminale pristanišča in pobliže spoznali, kaj točno počno vsi tisti žerjavi, ki se vidijo z obvoznice. Ker gre za zelo veliko območje, se obiskovalci na pristaniški dan lahko odpravijo le z organiziranim prevozom, saj je pešačenje po pristanišču prepovedano in nevarno. Mimogrede naj še povemo, da je letošnjo brošuro o dnevu odprtih vrat grafično uredil mladi zamejski ilustrator Jan Sed-mak. Za novinarje so vodeni ogled organizirali včeraj dopoldne, ko smo se na lastne oči prepričali, koliko ton tovora dnevno pride v tržaško luko. Upravitelji posameznih terminalov so predstavili svojo dejavnost in skoraj vsi so opozorili, da pospešeno vlagajo v izgradnjo novih tirov za močnejšo železniško povezavo z zaledjem. Paolo Spada iz družbe Samer Seaporst & Terminal Srl je povedal, da so pred kratkim kupili terminal, na katerem Skoraj vsi upravitelji terminalov pospešeno vlagajo v izgradnjo novih tirov za močnejšo železniško povezavo z zaledjem. bodo postavili nove tirnice. S tem bodo potencirali dozdajšnjo (15 vlakov na teden) železniško povezavo drugega terminala z zaledjem, z gradbenimi deli pa naj bi končali junija prihodnje leto. Podobno logistično vizijo ima tudi Francesco Parisi, ki upravlja šesti pomol. Z njihovega terminala vsak teden odpelje 37 vlakov oz. pet vlakov na dan, lani pa so z njimi odpeljali več kot 70 tisoč enot to- Na terminalih razpolagajo z najsodobnejšimi mostnimi dvigali; tovor prihaja v Trst z vseh koncev sveta; luka želi povečati svojo konkurenčnost z novimi železniškimi tiri fotodamj@n vora. »S krepitvijo železniške povezave smo omejili cestni tovorni promet (dnevno do 250 tovornjakov manj), ki je zaradi okoljskih vplivov dražja izbira,« je strategijo železniških koridorjev upravičil Parisi in pristavil, da njihovi vlaki blago peljejo v severno Italijo, Nemčijo, Avstrijo, na Madžarsko, Slovaško in Češko. Nato nas je avtobus popeljal na kon-tejnerski terminal, ki ga upravlja družba Trieste Marine Terminal. Tu tovor premikajo najsodobnejša mostna panamax dvigala, vtis na obiskovalca pa naredijo tudi 40-metrski žerjavi in ogromna pristaniška vozila. S terminala, ki na leto pretovori 800 tisoč TEU, na teden odpelje 40 vlakov, na terminal pa se letno priveže 700 ladij. Prioriteta te družbe, kot je razložil njen komercialni upravitelj Marco Zollia, ni toliko ladijski pretovor kot intermo-dalni pretovor na železnico za dosego ciljnih trgov, saj ima le tak pretovor večjo dodano vrednost. Zanimiv je bil tudi obisk skladišč, ki jih upravlja družba Pacorini. Ta je usposobljena predvsem za pretovor in skladiščenje kave, ki prihaja z vseh koncev sveta. Kot zanimivost naj povemo, da družba Pacorini poleg klasičnega preto-vora izvaja tudi storitev ločevanja oz. selekcioniranja in prepakiranja kavnih zrn (Silocaf). Da je tržaško pristanišče enoten sistem, smo se prepričali še na drugih ter- minalih, ki so prav tako uspešni kot omenjeni. Ob koncu ogleda smo prišli do zaključka, da so ambicije Pristaniške oblasti visoke in da se razvoj tržaške luke nadaljuje z novimi tirnicami, novimi dvigali, skladiščnimi površinami itd. Te investicije so nujne za doseganje konkurenčnosti pristanišča v primerjavi z drugimi pristanišči, ki se tudi pospešeno modernizirajo, je bilo slišati včeraj. Sanela Čoralič fernetiči - Finančni stražniki zalotili voznika kombija Tihotapil je psičke Živali so mlajše od 12 mesecev, potovale so brez potrebne dokumentacije - V šestih mesecih zasegli 17 mladičev Izvidnica proseškega poveljstva finančne straže je pri bivšem mejnem prehodu pri Fernetičih zasegla štiri pasje mladičke malteške pasme, ki so potovali v kombiju, ki je prihajal iz Slovenije. Psički so se nahajali v prtljažniku v kletkah za prevoz živali, pri čemer so finančni stražniki s pomočjo veterinarja deželne zdravstvene službe ugotovili, da so živali mlajše od 12 mesecev ter da so potovale brez potrebne dokumentacije, se pravi evropskega potnega lista in potrdila o opravljenem cepljenju proti steklini. Zaradi tega romunski državljan, ki je upravljal kombi, tvega denarno kazen v višini od 6000 do 12.000 evrov. Psičke (na posnetku sta dva od štirih v rokah stražnikov), ki so sicer v dobrem zdravstvenem stanju, so izročili v varstvo zavetišču za pse v Ul. Orsera, kjer bodo poskrbeli tudi za zdravstveno nego mladičev, so sporočili iz pokrajinskega poveljstva finančne straže. Kot izhaja iz omenjenega sporočila, so v zadnjih šestih mesecih finančni stražniki zasegli 17 pasjih mladičev in tri vozila ter izdali štiri kazni v skupnem znesku, ki gre do 33.000 evrov. V Barkovljah od 13. junija parkirna mesta za krajane Tržaška občinska uprava je tudi za letošnje poletje potrdila ukrepe, ki jih je lani sprejela, da bi v obdobju navala na barkovljanske plaže omejila promet in parkiranje na tem območju. Od 13. junija do 11. septembra bodo na območjih, ki jih je ukrep zaobjel že lani, veljala ista pravila. Na Trgu 11. septembra bodo parkirna mesta od pločnika pri avtobusni postaji do zelenice pri Ul. Grilz namenjena le krajanom, kot tudi na Miramarskem drevoredu med številkama 229 in 267/1 (za bencinskim servisom). Parkirna mesta lahko uporabljajo krajani, ki nimajo garaže oz. zasebnega parkirnega mesta, zaprositi pa morajo za dovolilnico, ki jo izdaja lokalna policija. nabrežina - Čistilna akcija Legambiente Pri Čupah manj odpadkov kot lani Prostovoljci na plaži z nabranim »plenom« fotodamj@n Včerajšnja dopoldanska čistilna akcija okoljevarstvene organizacije Legambiente na plaži Pri Čupah pod Na-brežino bi bila morala trajati tri ure, poldrugo uro po začetku akcije pa je bilo dela dejansko konec. Prostovoljcev je bilo letos več kot lani (ob posredovanju Italijanskega konzorcija za solidarnost ICS je sodelovalo tudi nekaj afganistanskih azilantov), odpadkov pa znatno manj, kar je nedvomno razveseljivo. Morda je to znak, da so kopalci nekoliko bolj spoštljivi do okolja. Dejavnost sodi v vsedržavno akcijo Spiagge e fondali puliti (Čiste plaže in čisto morsko dno). Prostovoljci so bili dejavni tudi na plaži Golameto pri Grade-žu, danes pa bodo v sodelovanju s potapljači združenja ASD Gradese Subacquei čistili morsko dno pri nabrežju Zaccaria Gregori v Gradežu. Akcije potekajo v okviru projekta Dnevi mokrišč, letos pa je mogoče tudi fotografirati najbolj nenavadne odpadke ter slike objaviti na družabnih omrežjih instagram, twitter in facebook (hashtag #schifidaspiaggia). 6 Nedelja, 29. maja 2016 TRŽAŠKA Primorski ki Ji trst - Predstavitev knjige Michaela Brauna v Novinarskem krožku Angela Merkel in njen vzpon na politični olimp »Nemčija je vedno bolj prisotna v našem življenju. O njej govorimo praktično vsak dan. Ključno vlogo je dobila predvsem od konca leta 2009, ko je Grčija kot prva izmed štirih držav v evroob-močju zašla v finančno krizo. Takrat je ostalim državam Evropske unije postalo jasno, kakšno veliko moč ima ta država. Pa lahko res trdimo, da ima Nemčija hegemonski status? In kakšno vlogo ima pri vsem tem Angela Merkel?« O tem je na četrtkovi predstavitvi knjige Mutti: Angela Merkel spiegata agli ita-liani (Založba Laterza) v Novinarskem krožku razmišljal Pierluigi Sabatti, predsednik krožka, ki je bil z društvom za politične in družbene študije Che Guevara glavni pobudnik srečanja. Avtor publikacije je Michael Braun, italijanski dopisnik za nemški dnevnik Die Tageszeitung, ki že dvajset let živi in dela v Rimu, kjer lahko od blizu spremlja italijansko politiko. Tokrat se je odločil, da se bo preizkusil v obratni smeri in Italijanom predstavil lik Angele Merkel, jim orisal njeno politično pot od vzpona do današnjih dni in jim predstavil glavne značilnosti nemške državne voditeljice. »Ob padcu berlinskega zidu je nemška kanclerka imela 35 let. Do takrat se ni ukvarjala s politiko, kar odstopa od običajne politične poti vodilnih državnih politikov. Preden prevzameš vodilni položaj, imaš po navadi za sabo več let aktivnega angažmaja v okviru delovanja Avtor knjige Michael Braun fotodamj@n Naslovnica knjige fotodamj@n neke stranke. Ze to Merklovo postavlja v edinstveni položaj in kaže na njeno veliko spretnost,« je dejal Braun. Niso manjkale anekdote in ironični komentarji, na trenutke so bila prisotna demagoška razmišljanja. Vstop Merklo-ve v politiko je bil za Brauna tako naključen, da bi lahko celo postala članica socialdemokratske stranke, če ne bi imeli njeni člani »grde navade, da se med sabo tikajo in prepevajo uporne in delavske pesmi.« Kakorkoli že, otroštvo in večji del svoje mladosti je preživela v Vzhodni Nemčiji, kjer je delala in razi- skovala kot fizičarka. Njen oče je bil protestantski pastor, ki se je iz zahodnega dela Nemčije preselil tistega leta, ko je Mer-klova privekala na svet (1954). »Za tiste čase je bilo to nenavadno, saj je migracija potekala v obratno smer, z vzhoda na zahod . O tistem, ki se je v tistem času preselil v Vzhodno Nemčijo, so pravili, da je nor ali pa komunist.« Po mnenju ekonomista Gabriela Pastrella lahko pri Angeli Merkel zasledimo nekatere podobnosti s predstavniki poljske katoliške stranke. »Mnogi ključni politiki postsocialistične tranzi- cije na Poljskem so namreč leta komunizma preživeli v skoraj popolnem zatišju. Niso podpirali režima, niso pa mu niti ostro nasprotovali. Nekaj let po menjavi državnega ustroja pa so bili na vodilnih položajih,« je povedal govornik. Oba predavatelja sta si bila enotna, da je Merklova krizna obdobja znala izkoristiti kot priložnost. Kriza skupne denarne va- »Angela Merkel pojmuje evro kot skupno nogometno igrišče, na katerem igrajo vse države članice, vsak pa igra v svojo korist, s svojim dresom.« lute EU je npr. bila podlaga za dokončno osvojitev položaja glavnega političnega akterja. Michael Braun je tudi spomnil, da Nemčija evra sprva ni hotela prevzeti, potem pa je iz situacije potegnila vse, kar se je dalo. »Naj bom jasen: Angela Merkel pojmuje evro kot neko skupno nogometno igrišče, na katerem igrajo vse države članice, vsak pa igra v svojo korist, s svojim dresom. Njena vizija bodočnosti ne zaobjema cele Evrope, temveč zgolj Nemčijo,« je bil oster gost četrtkovega srečanja. Vesna Pahor TRST - Pridobitev Zaživela bo spletna stran revije Galeb Revije Galeb ni potrebno posebej predstavljati. Ze več kot šestdeset let skrbi za ohranjanje slovenske besede med osnovnošolci na šolah s slovenskim učnim jezikom in si počasi utira pot tudi v matični domovini. Svojo pot je začel leta 1954 in se s časom razvijal, tako vsebinsko kot oblikovno in tako so se v uredništvu odločili, da naredijo korak naprej. Glede na to, da so današnji otroci pripadniki »digitalne« generacije in jim sodobna tehnologija ne dela preglavic, so Galeb preselili tudi na splet. Kmalu bo zaživela Galebova spletna stran, na kateri bo mogoče brezplačno prelistati in prebirati starejše letnike, na njej bodo v sliki in besedi predstavili sodelujoče avtorje in prispevke otrok, ki jih v velikem številu pošiljajo šole. Gale-bovo spletno stran, ki je nastala s podporo Dežele Furlanije Julijske krajine, so si zamislili kot stičišče, na katerem bodo objavljali vse novosti, dogodke in projekte, ki zadevajo šole. Na ta način si bodo šole lahko izmenjavale informacije in, zakaj ne, bodo med seboj tudi sodelovale. Grafično podobo spletne strani je ustvaril Peter Ferluga iz oblikovalskega podjetja Pika, za tehnično plat je poskrbelo podjetje Entersiste-mi, urednica spletnih vsebin pa je Ivana Soban. Kako pa bo vse skupaj zgle-dalo, bodo pokazali v torek ob 10. uri v Tržaškem knjižnem središču. Prvi bodo svoje mnenje in pripombe podali učenci 3. in 4. razreda COŠ Pin-ka Tomažiča iz Trebč, ki bodo spremljali predstavitev. Sergio Gnesda fotodamj@n opčine - Srečanje v dvorani ZKB Suha gradnja - kulturna in etnološka dediščina Krasa Suha gradnja predstavlja kulturno in etnološko dediščino Krasa, ki jo je potrebno ohranjati in ovrednotiti ter omogočiti, da to znanje pridobijo starejši in mlajši. Tako je bilo slišati na predavanju, ki ga je v okviru prireditve Opčine v cvetju 2016 v sredo zvečer v dvorani ZKB priredilo Združenje za zaščito Opčin. Na srečanju, ki se ga je udeležilo precejšnje število poslušalcev, je arhitektka Monika Milič spregovorila o tem, kako je človek na Krasu v teku stoletij s svojim delom oblikoval krajino. Z odstranjevanjem kamenja so, denimo, nastale griže (groblje, grouma-si), ograde in njive, ki jih še danes obdajajo kamniti zidovi. Posebno zanimivost predstavljajo v našem prostoru »vrzele« z navadno velikima mejnima kamnoma in hiške (kamnite), v katere so se naši predniki med pašo lahko zatekli v slučaju slabega vremena oz. so v njih shranjevali orodje. »Ti elementi kulturne krajine sestavljajo identiteto Krasa in ljudi, ki na njem živijo,« je opozorila Miličeva. Za ohranitev spomina in pomena starodavnega znanja suhe gradnje so na Opčinah organizirali delavnice, ki jih vodi strokovnjak Vojko Ražem. Ljubitelji tovrstne gradnje bodo letos obnovili Jurijevo hiško pri Banih. Kdor bi rad sodeloval, naj pokliče na telefonsko številko 340-6816898 ali naj se prijavi prek elektronske pošte (usiciviciopicina@tiscali.it). Osrednje predavanje je bilo poverjeno podpredsedniku raziskovalnega središča Centre d'Etudes et de Recherches sur lArchitecture Vernaculaire iz Pariza Sergiu Gnesdi, ki že vrsto let preučuje območja, na katerih so urejene terase. Avtor, ki se je rodil v Istri, si prizadeva, da bi prebivalstvo in predstavniki oblasti pravilno vrednotili in zaščitili predele, na katerih je človek v teku zgodovine uredil terase. V svojem raziskovalnem zanosu se je Gnesda odpravil v odkrivanje dokaj zaraščenih in torej težko dostopnih območij, ki se nahajajo v tržaških predmestjih. Terase (paštne), ki niso pomembne le za kmetijstvo, pač pa tudi za zaščito strmih bregov pred usadi, je spoznaval na Kolonji, v Mač-kovljah, pri Orehu, na Južnem Tirolskem (proti gorskim plazovom) in na dalmatinskih otokih. V terasastih zidovih so še marsikje vidna s peščenjakom grajena zatočišča in niše za odvajanje vode. V drugem delu svojega izvajanja je Gnesda namenil pozornost pastirskim hiškam na Krasu. S suho gradnjo se ukvarjajo marsikje po svetu. Vsem, ki bi radi izvedeli kaj več o tem, je na voljo francosko-angleški spletni portal www.pierreseche.com. Na srečanju je tekla beseda tudi o slovensko-italijanskem čezmejnem projektu Living Landscape, ki si prizadeva za zaščito, ovrednotenje in prepoznavanje skupne kulturne dediščine Krasa na obeh straneh državne meje. O Partnerstvu za kraško suhozid-no gradnjo (www.kraskagradnjanasuho.wix.com), pri katerem sodelujejo krajevne uprave, jusarski odbori, posamezniki in podjetja, je na srečanju govoril arhitekt Danilo Antoni. Tudi to združenje prireja delavnice za gradnjo zidov na Krasu, pri katerih ljudje različnih narodnosti in poklicev radi sodelujejo. V sredo, 8. junija, pa bo Združenje za zaščito Opčin gostilo Zavod za trajnostni razvoj »Pepa s Krasa«: na srečanju bodo obravnavali, kako urejati kraške vrtove. (mch) Sledite mi: n robertocosolini ö @RobertoCosolini www.robertocosolini.it ■I ■ —l* * j. ■ - 4 i 3 Naš Trst razvija sobivanje in spoštovanje mš do različnih kulturnih identitet. Raznolike skupnosti pomenijo bogastvo. TRST NAPREJ S POLNO PARO! COSOLINI ŽUPAN Še naprej bomo podpirali dogodke kot na primer SLOFEST, spodbujali sodelovanje s Slovenijo in izvedbo projekta o razvoju kraških vaških jeder. / Primorski TRŽAŠKA Nedelja, 29. maja 2016 7 Včeraj danes Bari 6 31 48 87 24 Cagliari 57 37 18 53 76 Firence 11 14 56 33 44 Genova 82 80 55 17 28 Milan 62 55 86 12 17 Neapelj 85 7 40 88 51 Palermo 65 7 12 5 18 Rim 11 56 61 86 19 Turin 6 42 80 1 88 Benetke 41 42 79 10 63 Nazionale 85 38 64 6 7 Super Enalotto Št. 64 3 5 12 17 44 51 jolly 18 Nagradni sklad 92.076.069,93 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 24 dobitnikov s 5 točkami 8.237,44 € 1307 dobitnikov s 4 točkami 152,24 € 43.045 dobitnikov s 3 točkami 14,02 € 529.954 dobitnikov z 2 točkama 5,00 € Superstar 39 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitniki s 4 točkami 15.224,00 € 146 dobitnikov s 3 točkami 1.402,00 € 2.242 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 12.417 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 22.494 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € [I] Lekarne Danes, NEDELJA, 29. maja 2016 MAGDALENA Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.44 - Dolžina dneva 15.24 - Luna vzide ob 1.28 in zatone ob 12.39. Jutri, PONEDELJEK, 30. maja 2016 IVANA VREME VČERAJ: temperatura zraka 22 stopinj C, zračni tlak 1013,6 mb ustaljen, vlaga 57-odstotna, brezvetrje, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 19,6 stopinje C. OKLICI: Fabio Boenco in Rossella Be-nes, Antonio Perrotta in Nicoletta Leone, Paolo De Luca in Tatiana Ia-kunina, Gianfrancesco Boccia in Raf-faella Pavanello, Marco Clarot in Kristina Husel, Uros Jercog in Ivana Fle-go, Jernej Šček in Petra Grassi, Andrea Schettini in Alice Zanni, Alessio Or-landi in Michela Mosetti, Alessandro Bovo in Diana Carolina Zavala Jacinto, Saro Giberna in Volha Vasilyeva, Francesco Fulvi in Rosamaria Andolina, Alberto Spigolon in Manuela Da-goštin, Andrea Gallo in Anna Saramin, Mattia Ianza in Angela De Stefani, Stefano Apollonio in Francesca Bellomo, Bruno Hendrik Eugeen Vanobberghen in Samantha Srebernik, Luca Boso in Erica Zucca, Matteo Metz in Margherita Gattucci, Tiziano Bonano in Lo-rena Quadarella. Loterija 28. maja 2016 Od ponedeljka, 30. maja, do nedelje, 5. junija 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 -040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Bel-poggio 4 - 040 306283, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Trg Liberta 6 - 040 421125, Istrska ulica 18/B - 040 7606477, Škedenjska ulica 44 - 040 816296, Bazovica - 040 226165 (lekarna) ali 040 9221294 (dosegljivost) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.0019.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Danes, 29. maja: Trg Gioberti 8 - 040 54393; v ponedeljek, 30. maja: Ul. F. Severo 122 - 040 571088. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predprazni-čna 14.00-20.00 in praznična 8.0020.00) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. MA Kino AMBASCIATORI - 16.45, 19.00, 21.15 »Alice attraverso lo specchio«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Ben-venuti... ma non troppo«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »Tangerines«; 18.00 »Wilde Salome«; 21.45 »Microbo e Gasolina«. FELLINI - 16.15, 20.00 »Money Monster - L'altra faccia del denaro«; 18.00, 21.45 »Era d'estate«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Julieta«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »La pazza gioia«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Colonia«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.45, 19.00 »Alica izza ogledala«; 18.00, 20.15 »Alica izza ogledala 3D«; 14.40, 17.00 »Angry Birds (sinhr.)«; 13.30, 15.30 »Angry Birds 3D (sinhr.)«; 16.30 »Houston, imamo problem«; 20.40 »Možje X: Apokalipsa«; 17.45 »Možje X: Apocalipsa 3D«; 18.20, 21.15 »Prava fanta«; 13.50, 15.50, 20.30 »Sosedi 2«; 15.40 »Stotnik Amerika: Državljanska vojna«; 13.40 »Top maček: Na začetku«; 14.00, 17.30, 18.30, 20.00, 21.00 »Warcraft«. NAZIONALE - 18.00, 20.00 »Alice at-traverso lo specchio«; 16.15, 22.00 »Alice attraverso lo specchio 3D«; 16.30, 18.20, 20.15. 22.10 »Pele'«; 16.15, 18.45, 21.30 »X-Men: Apoca-lisse«; 18.10, 21.00 »Captain America: Civil War«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Somnia«; 16.30, 20.15 »Da Monet a Matisse«; 16.40 »Robinson Crusoe«. SUPER - 17.00, 19.00, 21.00 »Whiskey Tango Foxtrot«. THE SPACE CINEMA - 15.00, 17.20, 18.20, 19.40, 22.00 »Alice attraverso lo specchio«; 15.15, 18.20, 21.15 »Captain America: Civil War«; 15.30, 17.50 »Alice attraverso lo POGREBNO PODJETJE v-v Wi ¿ ^ Q f^jhjuste \ j O?trenutku žabsti... ...in tradicija OPCINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! specchio 3D«; 15.40, 18.35, 20.40, 21.30 »X-Men: Apocalisse«; 16.30, 19.00, 21.30 »La pazza gioia«; 15.05, 17.20, 19.35, 21.50 »Pele'«; 20.10, 22.15 »Somnia«; 16.10 »Tini - La nuova vita di Violetta«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 17.30, 20.00, 22.00 »Alice at-traverso lo specchio«; Dvorana 2: 15.00, 17.45, 20.30 »X-Men: Apoca-lisse«; Dvorana 3: 15.20, 17.15, 20.15, 22.10 »Julieta«; Dvorana 4: 16.00 »Tini - La nuova vita di Violetta«; 18.00, 20.00 »Money Monster - L'altra faccia del denaro«; 22.00 »X-Men: Apocalisse«; Dvorana 5: 15.45 »Il regno di Wuba«; 17.40, 20.10, 22.10 »La pazza gioia«. H Šolske vesti UČENCI IN UČITELJI OŠ I. GRBEC -M.G. STEPANČIČ toplo vabijo na zaključno prireditev, ki bo v ponedeljek, 30. maja, ob 15.00 v Ukmarjevem domu v Škednju. M Izleti OMPZ F. BARAGA vabi ob praznovanju Marijinega brezmadežnega Srca v soboto, 4. junija, na romarski izlet v Zagorje ob Savi v vas Kisovec, kjer bo kip Matere Božje iz Fatime. (Izlet v Zagreb je premeščen na poznejši datum). Info in vpis do četrtka, 2. junija, na tel. št.: 347-9322123. SPDT se bo udeležilo 45. Srečanja obmejnih planinskih društev v organizaciji Planinske družine iz Benečije v nedeljo, 12. junija. V Špeter se bomo odpeljali z avtobusom. Vpisovanje do vključno petka, 3. junija. Vpis in info na tel. št. 040-413025 (Marinka). KLUB PRIJATELJSTVA - VINCENCI-JEVA KONFERENCA vabita na izlet v Padovo z obiskom groba bl. p. Leopolda Mandiča (ob 150-letnici njegovega rojstva), bazilike sv. Antona in vodenim ogledom drugih mestnih zanimivosti v petek, 17. junija. Info in prijave na tel. 347-1444057 (Vera). MLADINSKI TREBENSKI KROŽEK organizira enodnevni izlet v Gardaland, ki bo v nedeljo, 26. junija. Zbirališče v Trebčah ob 6.00. Možno vstopiti tudi na Opčinah, Proseku ali Devinu. Povratek v poznih večernih urah. Prijave in info pri odbornikih društva do 16. junija. t Vrača se domov Livia Lozei preminula v Pisi. Žalostno vest sporoča brat z družino Pogreb z žaro bo v petek, 3. junija, ob 15.00 na pokopališču pri Sv. Ani. t Zapustila nas je naša draga mama Darinka Mahnič Sancin Žalostno vest sporočata Niko in Izidor z družino Pogreb bo v torek, 31. maja, ob 15.00 v Povirju pri Sežani. Prerano nas je zapustil naš predragi oče Sergio Drago Žalostno vest sporočajo hčerke Barbara z Davidom, Elisabetta z Igorjem in Sabrina z Andreo Od njega se bomo poslovili v sredo, 8. junija, od 12. ure dalje v kapelici na Colu Namesto cvetja darujte za Hospice Pineta. Col, 29. junija 2016 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji poljubček nonotu Ivana in Patrick Sožalju se pridružujeta Silvana in Sonja ZAHVALA Carolina Colja vd. Versa (Jolanda) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin naše drage. Družina Božje Polje, 29. maja 2016 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina ZAHVALA Zvonimir Lovriha (Miro) Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili ob strani v tem težkem trenutku in ki ste pospremili našega dragega na njegovi zadnji poti. Družina Pogrebno podjetje Alabarda 29.5.1991 29.5.2016 Laura Pertot por. Kozina V spomin Svojci Lakotišče, Barkovlje, 29. maja 2016 APrimorski ~ dnevnik Tmedia OGLAŠEVALSKA AGENCIJA obvešča, da bo v petek, 3. junija, urad zaprt. [ petek 3 JUNIJ 8 1 2 Nedelja, 29. maja 2016 KULTURA Primorski ki Ji MoPZ Fantje izpod Grmade vabi na JUBILEJNI KONCERT OB 50-LETNICI DELOVANJA danes, 29. maja, ob 19.30 na devinskem gradu V primeru slabega vremena bo koncert v kongresni dvorani na gradu. 13 Obvestila iírjrífvü fhivcmkiti i:ttbmifiKei vabi jutri večer s Pinom Rudežem FILMSKI RAZGLEDI OD DALEČ IN BLIZU Filmi s potovanj polnih občutkov in očarljive narave SEKCIJA VZPI-ANPI PROSEK KON-TOVEL Anton Ukmar - Miro, v sodelovanju z vaškimi organizacijami, prireja danes, 29. maja, ob 9.30 na travniku pred spomenikom na Pro-seški Postaji svečanost ob 72-letnici usmrtitve desetih obešenih talcev. Slavnostna govornika bosta ravnatelj SLORI-ja Devan Jagodic in zgodovinar Piero Purini. Komemoracija bo ob vsakem vremenu. SPD MAČKOLJE prireja 54. Praznik češenj do ponedeljka, 30. maja, v Mač-koljah, na prireditvenem prostoru »na Metežici«. Danes, 29. maja, v sklopu pobude »Mačkolje - vas češenj«, od 12.00 dalje stojnice domačih pridelovalcev, ob 15.00 delavnice za otroke, ob 15.30 »Sprehod skozi vas in njen čas«, od 18.00 dalje glasbena in plesna zabava s skupino Kraški mu-zikanti; v ponedeljek, 30. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Klapa z Brega. Odprtje kioskov: ponedeljek ob 18.00, danes že ob 12.00. Prisrčno vabljeni! RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal na svojem sedežu v Do-berdobski ulici 20/3 v torek, 31. maja, ob 20.00. REVIJA GALEB vabi na predstavitev spletne strani, ki bo v torek, 31. maja, ob 10. uri v Tržaškem knjižnem središču TS360 na Trgu Oberdan. SKD RDEČA ZVEZDA vabi na infor-mativno-predstavitveni večer tečaja slovenščine za začetnike, ki bo v sredo, 1. junija, ob 20.00 v društvenih prostorih v Saležu. Tečaj bo potekal v juniju/juliju. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 1. junija, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. ZTT, založba Mladika in TS360 vabijo na Kavo s knjigo v sredo, 1. junija, ob 10. uri, na kateri se bo v sliki in besedi predstavilo mesto Pula skozi pogovor z Mladenko Batalic in direktorico Turistične skupnosti Sanjo Cin-kopan Korotaj. 52. RAZSTAVA VIN V ZGONIKU: četrtek, 2. junija, ob 18.00 v vinoteki uradno odprtje 52. Razstave vin in razstave »Poskusi s Krasa« skupine »Vile in vampi«, ob 19.00 - ljudsko ocenjevanje vin (v sodelovanju s SKD Rdeča zvezda); v petek, 3. junija, ob 18.00 v prostorih osnovne šole »1.maj 1945« odprtje razstave »Stoji učilna zidana«, ob 19.00 - v občinski sejni dvorani 3D predstavitev gradišča nad Repničem, ob 20.00 - ples z ansamblom Venera. JK ČUPA vabi vse otroke, ki bi se radi približali svetu jadranja, na dan odprtih vrat, ki bo v četrtek, 2. junija. prej do novice www.primorski.eu1 V Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, ob 20.30 Otroci in starši bodo lahko spoznali jadrnico optimist, jadralsko dejavnost kluba, trenerje in sedež. Zbirališče ob 14. uri na sedežu kluba v Sesljanskem zalivu. SKD SLOVENEC prireja od 2., do 5. junija, v parku Hribenca v Zabrežcu, 46. Praznik vina. Vsak dan bo razstava vin, delovali bodo enogastronomski kioski s specialitetami na žaru in ples z ansambli Klapa iz Brega, Karburo Band in Casablanca. TPK SIRENA, v sodelovanju z ZSŠDI in ŠZ Bor, organizira v petek, 3. junija, ob 15. uri dan odprtih vrat s predstavitvijo poletnih jadralnih tečajev. Vabljeni! OBČINA DOLINA, za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinšči-ce, organizira v soboto, 4. junija, večerni brezplačni vodeni izlet ciklusa »Pomlad v dolini Glinščice 2016«: »Med gozdovi in gmajnami na Kokoši«. Večerni izlet s krožno potjo, ki se vije po različnih okoljih na Kokoši, najvišjemu vrhu v tržaški pokrajini. Turistična pot, primerna za vse, s približno 200 metri višinske razlike. Namenjeno družinam in otrokom starejšim od 10 let. Zbirališče ob 18.30 pri cerkvici na Pesku. Trajanje 3 ure. Potrebna je prijava na tel. št.: 0408329237 (pon-pet 10-13), info@ri-servavalrosandra-glinscica.it KLAPA '36 iz Dolinske občine pozor! Pripravljamo veliko fešto, da skupno obeležimo našo okroglo obletnico. Zbrali se bomo v nedeljo, 5. junija, v parku v Prebenegu od 16. ure dalje. Če želiš se nam pridružiti prosimo, da nam čim prej javiš. Tel.: 040-228896 ali 040-228254. OMPZ F. BARAGA vabi na Oratorij 2016 za otroke od 5 do 13 let, ki bo na Kontovelu v župnijskih prostorih od 4. do 17. julija. Glavna tema bo Ostržek. Vpis (do 6. junija) in info na tel. 347-9322123. ZSKD sporoča članom in mladim med 16. in 17. letom, da lahko kandidirajo za deželno prostovoljno civilno službo preko ZSKD in Arci Servizio civile FJK. Trajanje 12 mesecev oz. 360 ur. Na voljo so 3 mesta. Rok prijave: do 9. 6. 2016 do 14. ure. Info na sedežu ZSKD - Trst, Ul. San Francesco 20, II. nadstropje, tel. št.: 040635626, trst@zskd.eu, www.zskd.eu ali na Arci Servizio civile (Ul. F. Severo 31, tel. št.: 040-761683, www.ar-ciserviziocivilefvg.org). NK KRAS REPEN organizira že tradicionalni Športni kamp, namenjen dečkom in deklicam letnikov od 2004 do 2010, pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja in Občine Repentabor. Kamp bo potekal od 13. do 18. junija na Športnem igrišču v Repnu. Vpis do 10. junija. Info in prijave na društvenem sedežu 040-2171044 med 10.00-12.00 in 16.00-18.00 ali na tel. št. 339-3853924 (Emanuela), 3286238108 (Zulejka). OBČINA DOLINA obvešča, da je do ponedeljka, 13. junija, potrebno predložiti predhodno prijavo za koristenje šolskega prevoza za š.l. 2016/17. Obrazci in info so na razpolago na www.sandorligo-dolina.it, na Uradu za izobraževanje in šolske storitve, tel. št. 040-8329280/281, ali na: scuole-solstvo@sandorligo-dolina.it. SLORI razpisuje nagradni natečaj za zaključna dela študentov druge in tretje bolonjske stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisteri- TPK SIRENA v sodelovanju z ZSŠDI in ŠZ Bor vabi 3. junija ob 15. urina DAN ODPRTIH VRAT S PREDSTAVITVIJO POLETNIH JADRALNIH TEČAJEV 1