TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, fndustriio Irt obrt, Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za h leta 90 Din, za % leta 45 Din, meseCno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. - PlaCa ln toži se v Ljubljani Uredništvo ln upravnlštvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. - Dopisi se ne vračajo. - Račun pri pošt. hranilnici v LJ,ublj_a.nl St. 1,1.953 - Telefon St. 25-52. Leto XVIII. V Ljubljani, v soboto, dne 14. decembra 1935. štev. 130. " "■■■■ ............ i .n.—— .n..h ih-i hi—-»p——————mm—mm Htf *cat/o zadov Kadar ae pri nas razkrivajo z ostro besedo razne napake, zaradi katerih ne trpimo samo mi v Sloveniji, temveč tudi prebivalci v srbskih in hrvaških krajih, se dostikrat čujejo iz Beograda pomirljive izjave, da pri nas vendar ni tako hudo in da se pri nas še vedno bolje živi, kakor v drugih državah. Tudi če bi bilo stoodstotno res, kar trdi Beograd, pa kritike napak le niso odveč, ker bi pač po odpravi teh napak živeli še bolje, da govorimo z Beogradom, kakor pa živimo. Priljubljen pa je tudi ta ugovor proti kritikam, da smo po vojni silno napredovali na vseh poljih in da bi bili pred vojno srečni, če bi imeli le del tega, kar imamo danes. Toda ta limonadni pomirjevalni ugovor ne drži in naj so naša mesta še tako napredovala. Itajti tudi vsa naša mesta bi mogla biti danes še desetkrat lepša in bogatejša, če bi vseh teh 18 povojnih let prav delali in če ne bi kopičili napake za napako. Ves ta napredek, ki smo ga dosegli, more zadovoljiti samo polovičarje ali pa one, ki so krivi, da nismo bolj napredovali. Komur pa je v resnici na srpu napredek naroda in njegovo blagostanje, ta pa bo še naprej pozdravljal vsako pozitivno kritiko, ki je prvi in glavni pogoj napredka. Sicejr pa ni niti treba dosti osvetliti našega »sijajnega« povojnega napredka, d* se pokaže v vsej pravi luči. Res so naša mesta' napredovala in pto?talg„lep.šar tudi Življenjska ravan vsega prebivalstva sp je dvignila in tudi v nacionalnem pogledu smo dosegli pridobitve, p katerih smo pred vojno le sanjali. Toda ldjub temu moremo biti z doseženimi rezultati vse prej ko zadovoljni. Samo poglejmo vsa velika vprašanja, ki nam jih je postavila povojna doba in pa način, kako smo jih »rešili«, in mislimo, da se nihče ne bo našel, ki bi skušal te rešitve zagovarjati, Tako smo morali rešiti vprašanje agrarne reforme. Odveč je poudariti, da bi imeli najraje,' Če nas nihče ne bi spomnil na to >rešitev<. Nacionalizacija tujih podjetij se je tudi izvedla tako sijajno, da imamo danes več tujih ‘podjetij y državj, go pred vojno. Naše denarništvo je bilo pred vojno silno razvito in vprašanje kmečkega in drugega kredita je bilo v resnici dobro in ugodno rešeno. V kakšnem stanju je danes to vprašanje, ni treba niti omenjati. Prometnik vprašanj, in čepratv se je, zgradilo precej novih železnic, tudi moremo označiti kot dobro rešenih, čp. je, ostala Slovenija še naprej brez zveze z morjem. Konstati-rati moramo nadalje, da je davčna morala bila pod tujo državo višja kakor pa je sedaj, v lastni državi, kar je zopet velik in težak neuspeh. Vsa uprava je nazadovala in ta ugotovitev je še zlasti nesporna. Celo vrsto podobnih problemov bi še mogli navesti in vsi dokazujejo eno, da, nismo bili dorasli nalogam, ki nam jih je ppstavilo Življenje. Pia kaj bi torej bili ponosni, zakaj bi mogli biti zadovoljni? Najtežje pa je to, da se je vse mšljenje ljudi poslabšalo, da je volja po gstvarjajo- j deni. delu padla. V nekdanjih časih je bil skoraj v vsakem večjem kraju krožek lju- di, ki je z živim ognjem delal za napredek kraja. Volja po napredku je združevala ljudi in vsako leto so se mogli ugotavljati uspehi, ki so se dosegli. Danes vsega tega ognja ni več. Ne najdete več krožkov delavnih ljudi, ne najdete več družbe, ki bi bila enotna v svojem hotenju, vse je razbito in vsak hodi za sebe svoja pota. Ni čudo, če potem nismo nikdar pripravljeni, če nas vsako veliko vprašanje najde le v i zadregi. Naš cilj je izgubil na svetlobi in vedno manj je ljudi, ki ga še vidijo. Zato se izgubljamo vedno bolj v malenkostih, zato izgubljamo izpred oči velika in najvažnejša vprašanja. Pozabljamo, da je vedno glavno vprašanje samo to, kako raste moralna in materialna sila naroda, a da je vse drugo le postranskega pomena. In ker to pozabljamo, zato ne vidimo in nočemo videti, kako hira naše gospodar- V petek dopoldne je bila v Trgovskem domu v' Ljubljani skergj polnoštevilno obiskana seja predsedstva Zveze trgovskih ^druženj, katere se je skupno udeležilo 24 delegatov in 2 tajnika združenj, doččm so trije delegati opravičili svojo odsotnost. Sejo je otvoril predsednik Zveze Josip Kavčič, ki je pozdravil vse prisotne, zlasti pa predsednika Zbornice za TOI Ivana Jelcina. Za overovatelja zapisnika je imenoval gg. Sossa in Bahovca. Nato je takoj prešel na dnevni red in poročal o delu Zveze. Zveza je izvedla vse sklepe zadnje skupščine v Ljutomeru ter poslala zapisnika o predkonferenci in skupščigj vsem združenjem, Centralnemu pfedstavpištvu in vsem zvezam trgovskih zdrgženj. Nadalje je Zveza v smislu sjšlepov skupščine Intervenirala, odnosno poslala svoje spomenice trgovinskemu ministrstvu zaradi čimprejšnjega razpisa volitev v Zbornica, proti dovolitvi velikih trgovski^ hiš (veleblagovnic), proti posebnim ugodnostim nabavljalnim zadregam in konzumom, zaradi pravilnega obdačenje industrijskih prodajaln, glede osnutka novega zakona o javnih hranilnicah, zaradi izvedbe socialnega zavarovanja trgovstva, zaradi ureditve prometa v dravski banovini, proti znižanju železniških premogovnih dobav slovenskim premogovnikom ter končno zaradi izvedbe zahtev slovenskega lesnega gospodarstva. Nadalje je poslala Zveza predsedstvu ministrskega sveta resolucijo glede izvedbe decentralizacije državne uprave ter zastopstva Slovenije v upravnem svetu Drž. hipotekarne banke, finančnemu ministrstvu zaradi davčnih, privilegijev zadrug in konzumov, zaradi ureditve davčnih odborov ter kmetijskemu ministrstvu zaradi kmetske zaščite. Intervenirala pa je tudi v vseh drugih vprašanjih, ki so bila sprožena na pred-konfernci, odn. na občnem zboru Zveze. Obrnila pa se je tudi na notranjega ministra dr. Korošca in na bansko upravo glede vprašanj, ki so segala v njeno kompetenco. Nato je poročaj predsednik Kavčič o delu Centralnega, predstavništva. Organiza- I d ja. Centralnega predstavništva lepo na- | preduje ter je bela v novembru ustanovljena Zveza trgovskih združenj v; Sarajevu, pred, tem tudi že v Banjaluki, v januarju pa se ustanovi zveza v Splitu, Zate bp tudi prihodnja seja predstavništva takrat v Splitu. Na zadnji seji predstavništva, ki je b:la v dneh od 16. do 18, novembra v Sarajevu in katere se je 'za zvezo udeležil tudi predsednik Kavčič, so se obravnavala vsa vprašanja, ki pridejo na dnevni red prihodnjega kongresa. O seji sami jo »Trgovski List« že obširno poročal. Posebno pozornost je posvetilo Centralno predstavništvo vprašanju socialnega zavarovanja trgovcev. Temu vprašanju bo posvečena celotno prihodnja seja predstavništva. Posebno veliko zanimanje trgovcev v vsej državi je za uvedbo, starostnega zavarovanja. Po poročilu predsednika Kavčiča se fe razvila zlasti o socialnem zavarovanju trgovstva živahna debata, ki je znova dokazala, da ve e trgovstvo to zavarovanje zahteva in d& se mora tuidd izvesti. Nato je poročal predsednik Kavčič o drugi točki dnevnega reda: o stanovskem glasilu. Kakor prejšnja, tako je tudi ta debata dokazala popolno soglasnost slovenskega trgovstva. Poročilo predsednika Kavčiča je izpopolnil še predsednik zbornice Ivan Jelačin, ki je poročal o svojih pogajanjih s tiskamo ter o sklenjenem dogovoru, s katerim je redno izhajanje »Trgovskega lista« zagotovljeno. List prevzame z stvo in kako omaguje zaradi tega hiranja tudi nravstvena sila naroda. Delo za dvig gospodarstva je in ostane glavno delo, in dokler nas to delo čisto ne prevzame, tako dolgo nimamo pravice biti zadovoljni. novim letom poseben konzorcij, v katerem bodo zastopana vsa združenja in vse važnejše gospodarske organizacije. Poročilo predsednika Jelačina je bilo z glasnim odobravanjem sprejeto in člana predsedstva Bahovec ter Pinter sta se mu §9 posebej zahvalila za njegov trud, da je bilo to težko vprašanje tako ugodno in dobro rešeno. Sprejet pa je bil tudi predlog predsednika Združenja trgovcev v Kranju Sirca glpdle tedenske številke »Trgovskega lista«, ki se bo pošiljala vsem trgovcem. Po .kratki debati je bil nato soglasno sprejet proračun Zveze, ki ga je uprava zaradi težkih gospodarskih razmer znižala od 174 400 na 164.600 Din. Pr:šli so na dnevni red še samostojni predlogi. Predsednik združenja v Kamniku Trgovci plačujejo vinogradnikom Lep dokaz, kako brezvestno se zlorabljajo privilegiji, ki jih uživajo zadruge, navaja »Mariborski večernik ,Jutra’« z dne 12. t. m. V članku »Teorija in praksa« je nastopil proti zahtevi, da se naj organizira trgovina z vinom in sadjem le na zadružni podlagi. Ta predlog smatra mariborski list kot škodljiv in v dokaz navaja naslednji primer: >Znana nam je n. pr. neka vinska zadruga, ki je bila svoj čas z največjim idealizmom ustanovljena. Toda to zadrugo vodi v zadnjem času človek, ki je zadružna načela pustil popolnoma v nemar. Dolžnost zadruge bi namreč bila, da očuva stari sloves vin svojih zadružnikov in njihove oko-line in da tem zadružnikom priskrbi prodajo po najboljši ceni, predvsem pa, da jih Pusti take, kakor jih je dal ljubi Bog. — Toda tega zadruga ne dela. Posegla je v delo narave ter uvaža pridno deloma skrito deloma odkrito po železnici in avtomobilih v svoj vinski okoliš vina iz Banata ter jih pridno reže z domačimi. Na očitke se pa izgovarja, da trgovina taka. vina hoče imeti. Ge je to res in če trgovina tako želi, si bo ta trgovina to rezanje že sama izvršila. Toda zajec tiči za drugim grmom. Zadruga zadnja leta prednjači v ponujanju vinskega pridelka PQ zelo nizkih cenah. To Pa je movoče le, če se vina prej pomešajo i banatskim, ki so je po nizki ceni uvozilo. Pa s tem zadruga ubija cene vsemu vinskemu pridelku svojih zadružnikov in svoje okolice, to je očividno ne skrbi. — Ne skrbi pa je tudi to, da konzum ne dobi več v roke pristnih, prej slovitih vin ter se znamka naših vin počasi pa sigurno izgubila Da se s tem ubija sploh naše vinogradništvo, to je zadrugi deseta briga. Letos se je zadruga pogajala za sortiran mošt z 1 ©odstotno gradacijo. Ta pogajanja so bila zaradi tega svojevrstna, ker je zadruga vršila ta pogajanja pod imenom nekega vinskega trgovca, ki za to sploh ni vedel, Še lepše je pa bilo, da je zadruga ta mošt, za katerega se je šele pogajala, prav istemu trgovcu ponujala po Din 2'80, dočim so legitimni vinski trgovci istočasno tak mošt plačevali po 3 dinarje. Je to edinstveni primer v vinski trgovini, da nastopa nekdo kot vinski kupec, ki za to niti ne ve ter nato prodaja isti mošt samemu sebi. Isti vodja se je tudi bavil 9 sadno trgovino. Imel je cel štab nakupovalcev. Dočim so ti Strgar je predlagal, naj skuša Zveza doseči, da se morajo vsa združenja pri njej včlanita. Predlog je bil sprejet, prav tako tudi predlog Združenja v Slovenjgradcu, ki ga je utemeljeval predsednik Klun, da se zaradi zlih posledic kmetske zaščite sklenejo potrebni ukrepi v pomoč trgovcem in obrtnikom. Predsednik Kavčič je sporočil, da'je v tem vprašanju že interveniral predsednik Centralnega predstavništva-Savič. Sprejet je bil predlog Združenja v Kranju, dg skliče g. Smrkolj kot član reklamacijskega odbora sestanek vseh drugih članov v svrho enotnega zastopanja trgovskih interesov. Sprejet jo bij tudi predlog člana predsedstva Sirca, da se intervenira pri Narodni bfmkri, da izplačuje izvoznikom italijanske lire po klirinškem tečaju 3'5B, no pa po nižjem kurzu 315, ker izvozniki nO zaslužijo tolikp, (da bi megli prenesti to razliko. Član predsedstva Senčar pa je predlagal, da se dosežejo za naš izvoz po? dobne preference, kakor jih uživa Avstrija. Koncem debate se je soglasno ugotovilo, da delujejo združenja uspešno, zlasti pa je uspešno delo Zveze in Zbornice, katerih deloyanje se medsebojno in pozitivno izpopolnjuje. Z okrepljeno voljo za delo v stanovskih organizacijah sp od,šli delegati ® sej?. vino bolje kakor vinarska zadruga sklepali pogodbe s provizijami in stroški (er ri?ikom sadjarja samega po Din 2'25, je} naš zadružnik prodajal sadje istočasno že po Din 3‘50 ter jabolk ni niti videl. Iz tega se jasno vidi, da se v marsičem v škodo vinogradnika in sadjarja izrablja Soložaj zadruge ter s tem zadružno delo iskreditira. Če tedaj govorimo o trgovini sadja in vina, ki naj pride y zadružne roke, mislimo, da je predvsem treba iztrebiti izrodke, če je pod gornjimi vidiki sploh oportupo načenjati to vprašanje.« Torej za to, da kvari vina, da škoduje alnvesu’naših vin, da uvaža vina iz Banata, mesto da bi jih kupovala od svojih zadruž-nikjoVi uživa ta dična zadruga še davčne in druge privilegije. A ne samo to! Kljub vsem tem privilegijem pa plačuje kmetovalcem vino in, sadje slabše ko legitimni trgovci. In še se bodo našli ljudje, ki bodo govorili, da morajo vse zadruge uživati privilegije, še se bodo našli ljudje, ki čisto nekritično proslavljajo zadruge, kakor da bi bile vse brez izjeme absolutno dobro. V resnici pa se dela z mnogimi zadrugami samo škoda proizvajalou in konzumentu, v resnici nimajo vsi privilegiji mnogih zadrug nobenega drugega namena, kakor da so vir za osebno obogatitev. Neovrgljiv dokaz za to trditev je navedel' mariborski list, enake dokaze pa so že podali v obilni meri zlasti naši podeželski trgovci. — Toda vse zaman, nekateri hočejo biti slepi; nekateri se ne morejo rešiti svoje zadružne idololatrije. Kar naprej malikujejo pred zadrugami in tudi največji in najtehtnejši dokazi jih ne morejo ozdraviti njih zaslepljenosti. Primer, ki ga navaja mariborski list, pač dovolj jasno opominja, da je že skrajni čas, da se začne pri nas razlikovati med pravimi zadrugami in nepravimi ter da zmaga edino pravilno gospodarsko načelo, da se namreč dovoljujejo privilegiji le zadrugam, ki so dokazano v korist celoti, te je produktivnimi in kreditnim zadrugami t FmRte Grafenauer, dolgoletni državni in deželni poslanec in voditelj koroških Slovencev je umrl v Mostah pri Brodu na Zili,v starosti 75 let. Ves se je posvetil svojemu narodu, delal in trpel za njegov blagor in mu ostal kljub mnogim razočaranjem zvest do zadnjega-Večna slava njegovemu spominu) Vcedsedstvena se(a\ Zveze tc^ovsUiU zdcui&n^ Zadcužni pcivitepiii vic osebne obogatitve Hacd novegatc^av inskega V sredo popoldne se je sestal v narodni skupščini odbor za proučavanje zakonskega načrta o novem trgovinskem zakonu. Ob tej priliki so podali pravosodni minister dr. Miiškulin in člani komisije za izdelavo tega zakonskega načrta zastopnikom listov razna pojasnila o novem zakonskem načrtu. Obširno pa je razložen novi trgovinski zakon tudi v oficialni obrazložitvi novega zakona, ki je bila priložena načrtu trgovinskega zakona. Iz teh pojasnil in iz obrazložitve posnemamo: Dosedanji trgovinski zakoni Ob zedinjenju so veljali na ozemlju Jugoslavije ti trgovinski zakoni: 1. trgovski zakon za kneževino Srbijo z dne 26. januarja 1860. na področju apelacijskih sodišč v Beogradu in Skop- ij«; 2. splošni trgovinski zakon z dne 17. decembra 1862 in 1863 na področju ape-lacdjskih sodišč v Ljubljani in Splitu ter deloma na področju apel. sod. v Zagrebu; 3. trgovski zakon iz leta 1875 na področju apelaeijskega sodišča v Novem Sadu in Medjimurju (madjarski trgovinski zakon); 4. trgovski zakon iz leta 1875 na področju apelaeijskega sodišča v Zagrebu, ki je bil dejansko identičen z madjarskim (pod t. 3.) ker je bil samo hrvatski prevod tega zakona; 5. trgovski zakon iz leta 1883 na področju apelaeijskega, sodišča v Sarajevu in 6. trgovski zakon z dne 22. januarja na področju velikega sodišča v Podgo-č rici. Vsi ti zakoni so bili že pred zedinjenjem z raznimi novelami precej izpre-menjend, deloma pa tudi pozneje z jugoslovanskimi zakoni, kakor z zakonom o ustanavljanju delniških družb na ozemlju Hrvatske, Slavonije, Banata, Bačke in Baranje iz 1. 1922., zakonom o javnih skladiščih iz 1. 1930 ter obrtnim zakonom iz 1. 1931. ter mnogimi drugimi. Srbski in črnogorski zakon sta bila izdelana na podlagi francoskega trgovskega zakona Qode de oommerce in zato nista bila v organični zvezi s svojima državljanskima zakonoma, ker ta nista bila izdelana na podlagi francoskega državljanskega zakona. Poleg te napake pa sta imela ta zakona še to napako, da sta bila zastarela, ker sta bila še iz 1. 1860. Code de Commerce je bil že takrat etar najmanj 50 let, gospodarsko življenje pa se je zbog novih iznajdb (železnice, zrakoplovstva, industrije) zelo razvilo, da zakon ni več ustrezal razmeram. Vsi drugi pri nas veljavni trgovski zakoni pa so sloneli na avstrijskem (starem nemškem) zakonu. Kljub temu pa so se ti zakoni tudi med seboj razlikovali, tako po vsebini ko po obsegu. Poleg tega pa so bili tudi oni zastareli, čeprav so bili mnogo mlajši od francoskega. Poleg tega pa so imeli tudi nekatera določila, ki se pri nas sploh niso izvajala. Delo na izenačenju trgovinskega zakona 2e leta 1919 je imenoval pravosodni minister posebno komisijo, ki naj bi začela proučevati veljavne trgovske zakone nn nato izdelala načrt novega trgovinskega zakona za Jugoslavijo. L. 1921. Je sklenjeno na seji zasebno pravnega odseka stalnega zakonodajnega sveta pravosodnega ministrstva, da se izdela novi trgovinski zakon na podlagi predpredloga trgovinskega zakona »a kraljevino Srbijo iz leta 1912. Kasneje je bilo sklenjeno, da se izdela novi zakon tudi na podlagi novega nemškega trgovinskega zakona teina podlagi načrta, ki ga je izdelal prof. Pisko za novi avstrijski zakon. Nadalje se je sklenilo, da je treba počakati še na novi državljanski zakon, da bi bil novi trgovinski zakon z njim v soglasju da se mora takoj izdati zakon o menicah in čekih ter da naj pridejo v novi trgovinski zakon tudi določila o plovbi, gospodarskih zadrugah, o privatnem ^varovanju, o nelojalni konkurenci in o založniškem pravu. Kasneje se je sklenilo, da se izdajo o pomorski plovbi, o gospodarskih zadrugah in o nelojalni konkurenci posebni zakoni. . . Delo na novem zakonu pa je precej zastalo v mnogem tudi zato, ker so se po vs»j Evropi sestavljali novi trgovinski zakoni in je bilo treba počakati na te zakone Vendar pa je bilo v začetku 1. 19z». že pripravljeno toliko gradiva, da se je moglo nadaljevati z delom. Ker pa je bil v 1. 1929 ukinjen zakonadajni svet, je delo zastalo in šele v septembru 1930 je bila imenovana nova komisija, ki je nadaljevala začeto delo. 2e v decembru 1930 je bil prvi del zakona dovršen. V kratkem so bila izdelana tudi poglavja iz drugega dela trgovinskega zakona, da je bil ta v maju 1933 gotov. Vsako poglavje zakonskega načrta je bilo redno poslano univerzam, sodiščem ter gospodarskim ustanovam v izjavo. Vse te izjave so se proučile ter pri končni redakciji zakonsikega načrta tudi upoštevale. Tehnična razdelitev zakona Skupščini sta predložena sedaj le prvi in drugi del trgovinskega zakona, ker je tretji tako ozko zvezan s splošnim državljanskim zakonom, da je treba počakati na ta zakon. Prvi del trgovinskega zakona vsebuje določila o trgovcih in trgovskem osebju in ima te oddelke: trgovci (pojin) §§ 1 do 6, trgovinski register §§ 7 do 26, trgovske firme §§ 27 do 46, trgovske knjige in računovodstvo §§ 47 d'o 60, prokura in trgovska polnomočja §§ 61 do 74, trgovsko pomožno osebje § 75, trgovski zastopniki (agenti) §§ 76 do 91, trgovski posredniki §§ 92 do 103. Drugi del vsebuje oddelke trgovske družbe in tajne družbe in ima ta poglavja: javna trgovska družba §§ 104 do 164, komanditna družba §§ 165 do 178, delniška družba §§ 179 do 414, družba z omejenim jamstvom §§ 415 do 488, tajne družbe §§ 489 do 499 in tuje trgovske družbe §§ 500 do 512. Zakonski načrt je izdelan v prvi vrsti na podlagi naših veljavnih trgovinskih zakonov, kar je bilo potrebno tudi zato, ker je bil tudi predpredlog trgovinskega zakona tJbl kr. Srbijo izdelan na podlagi nemškega, odn. avstrijskega zakona. Kdo je trgovec Pojm trgovca je v novem zakonskem načrtu razširjen in nekoliko izpremenjen. V smislu sedanjega trgovinskega zakona je trgovec samo tisti, ki se v svojem imenu in v cilju zaslužka bavi z osnovnimi trgovskimi posli. To definicijo le sicer zaidsrzat tudi novi trgovinski zakon, razširil pa je število poslov, ki se po zakonu smatrajo kot trgovski. Po novem zakonskem načrtu je trgovec oni, ki se v svojem imenu in v cilju zaslužka, bavi z enim od teh poslov: 1. nabavljanjem in odtujevanjem premičnin, bodisi da se te odtuje neizpre-menjene, bodisi predelane ali obdelane, ko tudi z nabavljanjem in odtujevanjem vrednostnih papirjev, 2. sprejemanjem v obdelavo ali predelavo premičnih stvari za druge, v kolikor ti posli presegajo obseg manjšega obrta, 3. s sprejemanjem zavarovanj, 4. z bančnimi, menjalniškimi ali borznimi posli, 5. sprejemanjem prevoza predmetov in oseb po morju ali zraku, po kopnem ali notranjih vodah samo, če se vrši prevoz v večjem obsegu, 6. s posli komisionarjev, odpremnikov in s skladiščnimi posli, 7. s posli trgovskih zastopnikov in trgovskih posrednikov, 8. izdajanjem (zalaganjem) in drugimi posli trgovine s knjigami in umetninami in 9. s posli tiskarnarja, v kolikor ti posli presegajo obseg manjšega obrta. Nekatera druga določila (Določila o trgovskem registru, firmah, trgovskih knjigah in pTokuri se ne nanašajo na osebe, ki se bavijo z manjšo trgovino. Trgovinske registre vodijo trgovska, odn. okrožna sodišča, za delniške družbe pa trgovska, odn. okrožna sodišča na sedežih apelacijskih sodišč. Vsakomur je (dovoljen brezplačen vpogled v trgovinske registre. Za trgovsko pomožno osebje bo še nadalje veljal obrtni zakon. V načrt ni sprejeta tudi peta oblika trgovskih družb, in sicer komanditna družba na delnice, ki jo je sicer avstrijski trgovinski zakon poznal. Toda na vsem ozemlju Jugoslavije ne obstoji niti ena takšna družba. Prav tako niso vnesena v načrt posebna določila o kartelih, sindikatih, koncernih, trustih in podobnem, ker se te družbe dostikrat ustanavljajo v obliki zadrug ali običajnih društev. Zelo obširna so določila o delniških družbah ter se novi načrt precej razlikuje od sedanjih predpisov, ki so že zasta- reli. V tem pogledu se načrt zelo naslanja na trgovinski zakon Poljske, ki najbolj odgovarja našim razmeram. Delniške družbe se morejo ustanavljati tudi če nimajo čisto pridobitnega namena. Za ustanovitev delniških družb ni potrebno posebno dovoljenje razen za določene panoge, ki globoko posegajo v narodno gospodarstvo ali v državno obrambo. Sedež družbe mora biti v kraju, iz katerega se dejanska družba upravlja. Osnovna glavnica ne more biti manjša od 1 milijona Din, posamezna delnica ne manjša od 1000 Din. Načeloma se glase delnice na ime, v pravilih pa se more tudi določiti, da se glase na prinositelja. Družbe morejo v svojih pravilih predvideti tudi delavske delnice. Načeloma ne sme delniška družba nabavljali lastnih delnic. Več kot polovica članov uprave mera biti v vsaki delniški družbi naših državljanov, ki morajo v državi tudi živeti. Pravica kooptacije se odpravlja. O vsaki seji se mora obvezno voditi zapisnik. Načrt omejuje odpise na dejansko zmanjšanje vreidinosti predmeta in ne dovoljuje vnašanje v bilanco po nižji ceni, kakor pa izhaja ta iz odpisov. Če so bili pri poslovanju družbe kršeni zakoni, odgovarjajo za škodo vsi udeleženci in tudi osebe, ki so revidirale družbo. Višji funkcionarji družbe odgovarjajo v svojem delokrogu kot člani uprave. Delničar, ki s svojim vplivom povzroči, da član nekega družbi-nega organa prekrši svojo dolžnost, odgovarja za škodo enako kakor tisti, kd jo je zagrešil. Odgovornost za škodo je solidarna. Zastarelost nastane šele po 5 letih in ne že po treh. noše hiše zo noš denar Le naše res domače praške ADRIA Plačilni promet z Italijo Finančni minister je izdal odlok, da morajo uvozniki italijanskega blaga in blaga, ki sicer ni italijanskega porekla, a je upnik iz Italije, vplačati svoja vplačila na zbiralni račun pri Narodni banki, in io na naslednji način: 30°/o dolga najkasneje v 15 dneh po objavi tega sklepa, ostanek najkasneje v 2 mesecih po objavi tega sklepa. Ob priliki morebitnega dodatnega sporazuma glede ureditve plačilnega prometa z Italijo, se uvozniki, ki so dolžni za blago, uvoženo pred 18. novembrom 1935, ne bodo mogli poslužiti določil morebitnega novega sporazuma, temveč bodo morali svoje obveznosti urediti na način, kakor ga predpisuje ta sklep. Od zbiralnega računa, na katerega se knjižijo vplačila na račun izvoznikov, se izplačujejo izplačila po hronološkem redu, toda zaenkrat samo zneski v višini do 300 tisoč lir. Za zaščitna sredstva pred mrazom, v Avstriji znižana prevoznina V jugoslovansko-avstrijski tarifi za prevoz sadja je vstavljena ta izprememba: Sredstva za zaščito pred mrazom, kakor seno, lesna volna, slama itd. se prevažajo brezplačno do 5 odstotkov dejanske teže pošiljke pri plačilu voznine najmanj za 5000 kg na tovorni list in vagon, če ti predmeti niso združeni z blagom in če je teža blaga, za katero je treba plačati voznino posebej, navedena v tovornem listu. Teža predmetov za zaščito blaga pred mrazom, ki se prevažajo brezplačno, se računa samo od teže blaga, ki ga je treba zaščititi. Za težo, ki presega navedene meje od 5%, se voznina računa po postavkah vtovorje-nega blaga. Če ni teža zaščitenih predmetov posebej navedena v tovornem listu, se voznina računa za skupno težo pošiljke skupaj z zaščitenimi predmeti po postavkah natovorjenega blaga. Pcliiicne vesli Predsednik Masaryk je odstopil. Novega predsednika izvoli čsl. narodno predstavništvo v sredo. Z nepričakovanim preokretom angleške vlade v italijansko-etiopskem konfliktu se je na vsej črti začel boj za avtoriteto Zveze narodov in za rešitev te najpomembnejše mednarodne organizacije. Skoraj soglasno je obsodila Zveza narodov Italijo kot napadalko in zato sklenila proti njej gospodarske sankcije. Ker te niso zadostovale, bi se morala sedaj skleniti še prepoved izvoza petroleja, železa in premoga v Italijo. Bombardiranje nezaščitenega mesta Desie je ustvarilo tudi potrebno razpoloženje za poostritev sankcij. Nakrat pa mora zastrmeti svetovna javnost zaradi Laval-Hoareovcga »kompromisnega« predloga, po katerem naj dobi Italija pol Etiopije, menda v nagrado, ker je napadla Etiopijo. Angleški opozicional-ni tisk je upravičeno zaklical, da pomeni ta predlog izdajstvo nad Zvezo narodov. Pod pritiskom lastnega javnega mnenja je tudi morala angleška vlada ta predlog nekoliko izpremeniti, toda v jedru je ostal in v Ženevi naj bi doživel odobritev. Laval si je v ta namen izmislil celo neki skrajšani postopek, po katerem naj bi kar odbor petorice ta predlog odobril in stvar bi bila rešena. Ta načrt je propadel, ker ni mogel pridobiti Laval za svoj predlog vseh članov petorice. Nato se je začela seja odbora osemnaj-storice. Laval je uvodoma poudaril, da je slej ko prej bila težnja njegove vlade, da doseže mirno rešitev afriškega konflikta. V ta namen je bil tudi izdelan njegov »kompromisni« predlog, ki ni nobena nelojalnost proti Zvezi narodov (?). Eden je nato podobno izjavil, a dodal, da je končna rešitev vprašanja odvisna od pristanka Zveze narodov ter obeh prizadetih sil. Vendar pa je odbor osemnajstorice odklonil razpravo o tem predlogu ter prepustil odločitev Svetu Zveze narodov, ki se sestane 18. t. m. Besedilo Laval-Hoareovega predloga je bilo objavljeno. Nagrada Italiji, da je napadla Etiopijo, je še večja, kakor se je bal svet. Vstt^postana Kvropa ne vidi v tem predlogu nič drugega ko grdo izdajstvo Zveze narodov. Pričakovati je, da bo Svet Z. N., ki se 9estane dne 18. t. m. ta predlog odklonil. Države Male antante in Balkanske zveze bodo seveda proti Laval-Hoareovemu predlogu. Zaradi izvajanja sankcij so imele te države težko gospodarsko škodo, dočim so velesile pri sankcijah napravile celo dobiček. Sedaj, ko naj bi nekaj žrtvovale tudi velesile, pa naj bo sankcij konec. Pa ta gospodarski razlog ni niti odločilen. Postopanju Anglije in Francije morajo male države ugovarjati predvsem zaradi lastne varnosti. Če bi obveljalo to postopanje, potem bi si mogle velesile kratkomalo razdeliti vsako državo. Rop dežel bi se s tem sankcioniral kot pravna norma. Upati je zato, da bodo male države energično nastopile proti temu nezaslišanemu diktatu velesil. Rim je seveda vesel in misli, da se bo zopet uresničilo ono staro pravilo, da doseže njegova diplomacija to, česar njegova vojska ne more. Še pa ni izključeno, da sc to pot le ne bo uresničilo to pravilo. Mussolini še »študira« kompromisni predlog, a je prav tako gotovo, da ga bo sprejel, kakor ga bo Etiopija z gotovostjo odklonila. Sedaj tudi maršal Badoglio priznava, Ida ne napreduje vojna v Etiopiji tako gladko, kakor je mislil. Povabil je k sebi vojne poročevalce in jim izjavil, da ima iste težave kakor jih je imel De Bono. Redna prehrana 150000 vojakov mu dela silne težave. Zato je njegova prva naloga, da si zagotovi dobre zveze med fronto in zaledjem. Na vprašanje nekega poslanca, če misli Anglija odstopiti otok Ciper kateri drugi državi, je odgovoril Baldwin, da Angl.ji nikdar ni padla v glavo misel« da bi komurkoli podarila Ciper. Na vprašanje pa, kaj misli vlada o bombardiranju etiopskega mesta Desie, je odgovoril Baktvvin, da ni bil ranjen noben angleški državljan. Mandat *a sestavo nove španske vlade je dobil konservativec Maura. Vodja najmočnejše vladne stranke Gil Robles je odklonil mandat za sestavo vlade. Če se bo Mauri sestava vlade tuidi posrečila, pa je veliko vprašanje, ker je notranje-politični položaj v Španiji tako zapleten, da so volitve edina rešitev. ffi ------------------------------------------------------------------------------------------------ —------------------------------------------------------------------------------------. Stanje Narodne banke Izkaz z dne 8. dacembra navaja te iz-preinembe (vse v milijonih Din): Skupna zlata in devizna podloga se je povečala za 4-09 na 1.455-5, in sicer se je povečalo zlato v blagajnah za ’5'3 na 1317 1, zlato v tujini se je zmanjšalo za 2’3 na 112'3, tuje valute za 0*06 na 0’06, dočim so se devize povečale za 1*07 na 25 98. Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se povečale za 13-35 na 302-7. Vsota kovanega denarja v niklju in srebru se je povečala za 5-5 na 303-7. Znatno so se znižala posojila, ki so padla za 13-5 na 17S6-7, in sicer so se zmanjšala menična posojila za 13-4 na 1533-5, lombardna pa za 0-1 na 263"2. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 24-3 na 48136, povečale pa so se obveze na pokaz za 15‘8 na 1390 6. Obveze z rokom so se zmanjšale za 3-5 na 204-2. Skupno kritje je naraslo na 30'14, samo zlato pa na 27-27#/o. Odlog plačil je dovoljen (v oklepaju datum, od kedaj velja odlok in obrestna mera za stare vloge). Hranilnici in posojilnici na Cvenu za 2 leti (10. septembra 1934, 2 odst.) Hranilnici in posojilnici v Dobrniču za 6 let (29. avg. 1934., 2 odst.), Hranilnici in posojilnici v Lesah pri Tržiču za 6 let (od 30. sept. 1935, 2 odst.). Hranilnici in posojilnici na Robu za 6 let (30. aprila 1934, 2 odst.) . Kmečki hranilnici in posojilnici v Žetalah za 4 leta (od 15. febr. 1935., 2 odst.). Pred padcem marke? Berlinski dopisnik vladnega glasila >Gazeta Polska« piše, da je treba računati z bližnjim padcem tečaja marke. — Zlato kritje marke znaša samo še 1-4 odstotka. Kratkoročni dolgovi so dosegli že 7 milijard mark, državni dolgovi pa so narasli tudi že na 26 milijard mark. Konjunktura, ki je nastala zaradi oboroževanja, bo kmalu prenehala in potem ne bo drugega izhoda, kakor da se zniža vrednost marke. Dx,.Scliacht.je nato že pripravljen in čaka samo še na ugoden trenutek. Tako poljski list, ki se more ponašati z dobrimi zvezami z nemško vlado. Vsekakor se bo kmalu videlo, če je ta pesimizem poljskega lista Upravičen. Stabilizacija ruske valute Po moskovskih vesteh bo podlaga za novo rusko valuto zlata in kovinska podloga ruske Državne banke, ki je znašala leta 1933. 900-5 milijona rubljev in ki bo re-valczirana na podlagi novega tečaja rublja znašala 3-5 milijarde rubljev, dočim znaša ves obtok sovjetskih bankovcev 7-5 milijarde. Sovjetska valuta bo torej skoraj na polovico krita. * Za izdajo državnih bankovcev se izreka v »Jutru« neki strokovnjak, ker je to edina možnost, da se vrednost denarja zmanjša, cena pridelkov pa zviša. S tehtnimi razlogi pobija tudi strah, da bi izidiaja državnih bankovcev morala pomeniti razvrednotenje dinarja. Splitska občina je ustanovila poseben fond za kritje pasiv mestne hranilnice. Oblina bo iz proračunskih sredstev plačala prvo leto v ta fond 950.000 Din, nato pa vsako leto po 160.000 Din. Fašistični listi pigejo, da !bo dala akcija za prostovoljne zlate podarke državi okoli 2 milijardi lir, da bi potem zlata podloga Italijanske banke znašala zopet okoli 6 milijard lir, samo 1-2 milijarde lir manj ko v začetku leta. S tem bi imela Italija dovolj zlata za nadaljevanje vojne. Seveda pa fašistični listi ne omenjajo, za koliko je vojna zmanjšala premoženje italijanskega naroda. Razvrednotenje madjarskega penga narašča in S3 plačuje na črni borzi za 406% nižje kakor pa znaša uradni tečaj. Tudi vlada sama zelo različno določa vrednost penga. Tako plačuje uvoznikom za francoske belgijske in švicarske franke po 41°/o več kakor znaša uradni tečaj, za funte, dolarje, holandske goldinarje in švedske krone pa celo 53°/o več kakor znaša uradni tečaj. Tudi vezani pengs ima različno ceno in se plačuje navadni za 52'5 odst., kuponski pa za 66-3 odst. niže od uradnega tečaja. Indeks francoskih državnih papirjev je padel cd 88-1 v decembru 1934 na 72-2 v letošnjem novembru. Devizno tržišče Tendenca nestalna; promet Din 2,811.212*22. Od ponedeljka tukočega borznega tedna dalje je bil na tukajšnji borzi dosežen tale dnevni devizni promet: 9. XII. 1935 Din 850.878-33 London-Berlin 10. XII. 1935 Din 438.18‘2'75 Dunaj-Berlin 11. XII. 1935 Din 535.266*16 Din-dev.-Berlin 12. XII. 1935 Din 575.669‘20 Curih-Dunaj 13. XII. 1935 Din 411.215'78 Berlin-Dunaj V primeri s pretečenim borznim tednom, ki je zaključil s skupnim deviznim prometom nad 6 in pol milijona dinarjev, znaša padec deviznega prometa v tem tednu skoraj 3% milijona dinarjev, torej za milijon več kot ves devizni promet tekočega borznega tedna. Devize Minuli Tekoči teden (vse v teden tisočih Din) Amsterdam 64 G4 Berlin 560 772 priv. kliring Din-deviza 238 336 avstr. priv. kliring Dunaj (Beč) 1.125 711 priv. kliring Curih 186 205 London 2.548 477 inkl. priv. kliring Madrid — 7 priv. kliring New York 817 75 Pariz 816 140 Solun 85 24 boni Trst 10 — Občutno je nazadoval promet v devizi New York in Pariz poleg Dunaja, med tem ko je bilo angleških funtov v priv. kliringu nabavljeno tokrat manj za nad dva milijona dinarjev. Nasprotno pa je dokaj pora-stel promet v kompenzacijskih nemških markah (potom privatnega kliringa), deloma tudi v dinarski devizi in v Curihu. Narodna banka je posredovala še nadaT lje le v Amsterdamu, Curihu in Parizu za skupno Din 125.000'—. Ves tekoči borzni teden so bili avstrijski šilingi trgovani na bazi Din 8'85 — Din 8'95, medtem ko so bili potom nemškega privatnega kliringa perfektuirani zaključki na bazi Din 14'25 — Din 14'45 v sredo dne 11. t. m., od četrtka dalje pa na bazi Din 14'— — Din 14'20. v S primo Narodne banke 9. XII. 1935 13. XII. 1935 ' Devize Povpr. Pon. Povpr. Pon.1'' Din Din Din Din AmsteTdam 2971-43 2986*03 296T87 2982*47 Berlin 1756'08 1769*95 175608 1769-95 Bruselj 736-80 741-86 737'51 742'57„ Curih 1421‘01 1428*08 1421‘01 1428-08 London 215-35 217'40 215*14 217*20 New York 4342*96 4379*28 4342*96 4379*28 Pariz 289*38 290*82 289*60 291*03 Praga 181*49 182*59 181-49 182-59, V toku tega borznega tedna je znašala^ dosežena tečajna razlika (vse v poenih)f Amsterdam — 3*56, Bruselj + 0*71, London — 0-21, Pariz 4- 0*22, Curih je ostal neiz-premenjen; Berlin, New York in Praga pa so včeraj notirali na bazi tečajev od 9. t. mv Nasprotno pa je notica Trst od ponedeljka dalje povsem izostala. Efektno tržišče Tendenca neizpremenjeno stalna. Tudi v tem tednu ni bilo prometa niti v zasebnih niti v državnih vrednostnih papirjih. Beležili so edinole državni efekti: 9. XII. 13. XII. Din Din Din Din 7°/o investicijsko posojilo 76 79 75 77 8% Blairovo posojilo 81 82 81 83 7%> Blairovo posojilo 71 73 71 73 7% Seligmanovo pos. 73 75 75 77 4% Agrarne obveznice 43 45 43*50 45 6%> begluške obveznice 60 62 61 63 2‘/2°/o vojna škoda 366 368 365 367 Obveznice dalmatinskega agrara nalik 5»/o srednjeročnim obveznicam ves tekoči borzni teden sploh niso beležile, pa tudi notice 7°/o stabilizacijskega posojila so povsem izostale. Žitno tržišče Tendenca še vedno čvrsta. Zaključkov ni bilo niti v žitu, niti v mlevskih izdelkih. Cene so ostale pri pšenici in ovsu ter mlevskh izdelkih brez iz-prememb, dočim se je koruza letine 1934 in 1935 podražila za Din 2*— pri 100 kg. Od petka 13. t. m. dalje ne beleži več štajerski beli jedilni krompir. Žito: Koruza: Din Dii? stara, popolnoma suha, Iranko vagon bačka postaja, plačljivo proti duplikatu . 109*50 112’— stara, popolnoma suha, fran-ko vagon banatska postaja, plačljivo proti duplikatu . 109*50 112'— času primerna, suha, letine 1935, s kvalitetno garancijo, franko vagon nakladalna postaja.....................97'— 99'— umetno sušena, letine 1935, plačljivo proti duplikatu, parit. Indjija................104'50 107-— Pišnica: bačka 79/80, promptna dobava banatska 78, promptna dobava Oves: nov, zdrav, euh, rešetan, tco. vagon slavonska post., plačljivo proti duplikatu . . . Mlevski izdelki: Moka: pšenična Og, banat. postaja, 1 ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . . 265-— 275'— pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . . 265'— 275'— pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 245'— 250'— pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . . 225'— 230'— 167'50 165'— 170'- 167‘50 144-50 145*— Od 3-5% se Vam obrestujejo prihranki, ki jih naložite pri nas. Pred zloiinei je zavarovan denar, ki se zaupa nam. Nad 10.000 vlagatellev štejemo v svoj krog. Vabimo vani vse, ki hočete vlagati v shranitev in obrestovan je pri zavodu, za katerega jamči z vsem premoženjem in davčno močjo Dravska banovina. Kratkoročna potoiila dajemo pod ugodnimi pogoji HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE CIKORI1A (prej Kranjska hranilnica) LJUBLJANA NaS pravi domaii izdelek Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neio, ekskl. prometni daven, fco. vagon, bačka postaja....................110-— 115'— Lesno tržišče Tendenca zelo mlačna. Od 18. pr. m. se zbog sankcij ni v Italijo izvozil niti en vagon našega blaga. Pred nekaj dnevi pa je bila obelodanjena naredba, da bo Narodna banka kraljevine Jugoslavije odkupovala že dospele klirinške terjatve naših izvoznikov in sicer po tečaju Din 315'— za 100 italijanskih lir. A naši izvozniki so kalkulirali na bazi dinarjev 855*— za 100 Lit, kar znači, da nastane pri zamenjavi, odnosno obračunanju klirinških nakaznic razlika Din 40*—, Ta diferenca pa je tolikšna, da že presega vee zaslužek. Čakati v tej situaciji na to, da pride na vrsto izplačilo klirinškega nakazila — čeprav na bazi Din 355*— za 100 Lit — pa je negotovo in zelo dolgotrajno. Da bi se temu zlu odpomoglo in našemu izvozu vsaj nekoliko pomoglo, bi bilo treba omogočiti vsaj lombardiranje klirinških nakaznic ali pa naj bi se izplačalo izvozniku nakazilo, v^aj po tečaju Din 355*— za 100 Lit in se mu zaračunalo do časa dospelosti primerne obresti! O kakšnem nadomestilu za izgubljena italijanska tržišča zbog izvajanja sankcij pa doslej praktično ni niti govora. Vse, kar se je dosedaj v tem pravcu storilo, so le problematični predlogi in posvetovanja 8 strani bolj nezaintersiranih ter neprizadetih strokovnjakov. fig. _ Ai L barva, plesira in ke- Lv V ui Urall mično snaži obleke. klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manSete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—8. Šelenburgova ul. 8. Telefon št. 22-72. [ž>cbqve^Hcžtfld/» V intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo dne 18 decembra ofer-talna licitacija za nabavo 600 kg paprike, 180 kg čaja, 700 kg kave v zrnu, 1000 kg suhih sliv, 200 kg rozin, 70 kg kakava, 45.000 kg testenin in 4.000 komadov limon. V intendanturi Komande III. armijske oblasti v Skoplju bo dne 18. decembra t. I. ofertalna licitacija za nabavo pisarniških potrebščin. Direkcija dri. rudnika Zenica sprejema do 19. decembra ponudbe za dobavo lanenega firneža. Minerska komanda Kumbor sprejema do 28. decembra ponudbe o dobavi 500 kg strojnega olja in 600 kg karbolineuma. Licitacije: V pisarni referenta inženjerije štaba Dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo dne 27. decembra ofertalna licitacija za oddajo popravila v konjušnici vojašnice Kralja Petra II. v Škofji Loki. Pri ekonomskem odelenju Generalne direkcije drž. železnic v Beogradu bo dne 28. decembra javna ofertalna licitacija za dobavo delov za zračne zavore. Pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu bo dne 28. decembra ofertalna licitacija za dobavo pisarniških potrebščin. Pri Kr. direkciji šuma v Vinkovcih bo dne 28. decembra ofertalna licitacija za dobavo računskega in pisalnega stroja. ‘Grgovd Im buhutrifctl Trgovski pMpcaševahie- našem blagu v tujini Les in lesni izdelki: 1268 — Dunaj: ponuja se zastopnik za lesne izdelke. Deželni pridelki: 1269 — Dunaj: gobe; 1270 — Dunaj: ponuja se zastopnik za kamilice; 1271 — Marseille: konoplja in lipovo cvetje; 1272 — Dunaj: ponuja se zastopnik za krmo; 1273 — Anvers: suha povrtnina; 1274 — Gibraltar: ječmen; 1275 — Hamburg: ponuja se zastopnik za oljnata semena; 1276 — Bombay: ponuja se zastopnik za vinsko kislino in za konzerve iz paradižnikov; 1277 — Trenčin (Češkoslovaška): brinove jagode. Proizvodi sadjarstva: 1278 — Anvers: suho sadje (suhe češp-Ije). Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva: 1279 — Ntirnberg: dlaka jazbecov; 1280 — Anvers: kože divjačine in druge kože; 1281 — Gibraltar: salama; 1282 — Bombay: ponuja se zastopnik za sardine v olju in druge ribje konzerve, za konzervirano slanino, ki je pripravljena za fipcsvefu Novo uredbo o kartelih je izdal ministrski svet. Dr. Juraj Tomifič, ravnatelj Zavoda za pospeševahje zunanje trgovine je podal ostavko, ki Je bila tudi sprejeta. Dr. To-mičič se je že poslovil od uradništva. Za pomočnika zunanjega, ministra je imenovan ^lad. M a M i n a č, doslej izredni poslanik in opolnomočenl minister za Buenos Aitas, ki pa 'je opravljal sluibb političnega pomočniki zunSnjčga ‘rtiihišTra. Podpisana je bila nova pogodba med poštnim ministrstvom in d. d. Radio, po katefi se zgradi v Beogradu 100 kilovatov močna postaja, v Skoplju pa oddajna postaja z 10 kilovati. Sedati j a beograjska pa fce prenese v Sarajevo. Kdaj pa bo okrepljena ljubljanska postaja? Ravnateljstvo Suiora bo n,a svoji seji dne 16. t. m. sklepalo o posojilih, ki jih bo dovoljevalo samoupravnim telesom. Pokojninski savod je dovolil kranjskim deželnim elektrarnam posojilo 7 milijonov dinarjev, ki se bo uporabilo za elektrifikacijo Dolenjske, in sicer krajev: Novo transport v tropične kraje, za konzervirane klobase, salamo in sir. Industrijski proizvodi: 1283 — Kalkuta: kavstična soda 128/30, soda bicarbona, kalcijev klorid 70/75%; 1284 — Dunaj: ponuja se zastopnik za kemikalije (lesni špirit, natrij, dekstrin, ekstrakti za strojenje); 1285 — Dunaj: ponuja se zastopnik za železnino in kemikalije; 1286 — Hamburg: ponuja se zastopnik za jedilno olje; 1287 — Bombay: ponuja se zastopnik za oljčno olje (600 do 800 litrov mesečno), za makarone in testenine. Razno: 1288 — Dunaj: ponuja se zastopnik za razne jugoslovanske izvozne predmete. Gospod;e izvozniki se opozarjajo, da gre pri ponudbah iz Bombaya za velika podjetja, ki so dosedaj nabavljala svoje potrebščine v Italiji. Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj. naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd. Ratni^ki dom. ter naj pri tem navedejo: l številko, pod katero je blago navedeno. 2 točno označbo vrste hlasta. 3 način ambalaže z ozirom na tržne uzance. 4. količino razpoložljivega blaga. 5 ceno. Franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago. 6 plačilne pogoje in 7 rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jap\či- mesto, Šmihel-Stopičo, &t. Jernej, Brežice, Kostanjevica, Krško, Mirna, št. Rupert, Mirna peč, Mokronog, Trebnje, Sevnica in Leskovec. Polovico posojila bo izplačal Pokojninski zavod v 1. 1936, polovico pa v 1. 1937. Skupno so sedaj investirale Kranjske deželne elektrarne za elektrifikacijo okrog 40 milijonov, od katerih je posodil Pokojninski zavod okoli 30 milijonov. Zagovor marsejskih atentatorjev je prevzel odvetnik Berthot, ki pa je zagovornik tudi v procesu zaradi goljufij Staviskega. Zato se ne bo mogel marsejski proces nadaljevati preje, dokler ne bo končan Sta-viskijev proces, kar'pa le ne bo kmalu. Ne rečemo nič drugega kakor da občudujemo iznajdljivost Francozov! Vendar jim pa za to iznajdljivost gotovo ne bomo hvaležni. Nemški državni dolgovi so zrasli po izjavi nemškega finančnega ministra v letih 1930 do 1933 za 3-7 milijarde mark, v naslednjih letih, ko so prišli hitlerjevci na vlado pa za 7 milijard mark; Nova švicarska vlada je bila izvoljena. Minister za zunanje zadeve ostane še nadalje Motta. Za zveznega predsednika je izvoljen Mayer, za podpredsednika pa Motta. Novo vlado sestavljajo Še nadalje štiri meščanske stranke. Složen nastop vseh egiptskih strank je dosegel popoln uspeh in kralj Fuad je podpisal akt, s katerim se obnavlja egipt-ska ustava iz 1. 1923, obenem pa je sporočil predsedniku vlade, da hoče začeti izvajati pogodbo, ki je bila 1. 1930. sklenjena med Egiptom in Anglijo in ki daje Egiptu skeraj popolno samostojnost. Oprema etiopske vojske postaja vedno boljša. Tako imajo na južni fronti Etiopci že 300 oklopnih avtomobilov, v zadnjem času pa so dobili tudi večje število tankpv, katere so dobili iz Anglija. Grško vojno ministrstvo demantira vest, da bi oficirji, ki so pomagali Kondilisu pri zatrtju venizelistične zarote, ustanovili svojo vojno ligo, ker da se sedaj oficirji več ne mešajo v politiko, temveč samo izvršujejo povelja svojega kralja. Velike povodnji so bile v južni Srbiji ter je bil del Skoplja pod vodo. Tudi vse Ovčje pelje je pod vodo in je bil železniški promet na več krajih pretrgan. Kot prvo pomoč prebivalstvu v poplavljenih krajih je poslal notranji minister 100.000 dinarjev. , V oktobru in novembru se je vselilo v Palestino okoli 10.000 Židov, večinoma iz Nemčije. Zaradi zadnje komunistične revolucije v Braziliji, namerava vlada predlagati uvedbo smrtne kazni. Dobava pragov madjarskim železnicam »Centralni odbor drvarske privrede« v Beogradu sporoča, da se je z njegovim prizadevanjem posrečilo nekaterim našim izvoznikom skleniti z madjarsikimi državnimi železnicami pogodbo o kompenzacijski dobavi železniških pragov. Pogodba se glasi na dobavo: približno 180.000 bukovih pragov in 30.000 hrastovih pragov. Ti pragi se morajo dobaviti v treh garniturah: 14 kosov 2-60 m, 15 X 25 X 17 cm, 33 kosov 2-50 m, 15 X 25 X 17 cm, 33 kosov 2-40 m, 15 X 23 X 17 cm, 20 kosov 2 20 m, 14 X 20 X 15 cm. Za podrobne podatke se je obrniti na tvrdko >Travers«, d. d. za industrijo in promet železniških pragov ,Zagreb, poštni predal 317. »Službeni list« kr. banak« upravo O ra —, —T^rI .—j'*«»iiiilny » aro 14. decefhbra objavlja: Zvišanje avtonomnih carinskih postavk na blago iz št. 539 uvozne carinske tarife. — Nekatere ratifikacije mednarodnih konvencij. — Razglas o razrešitvi dolžnosti Članstva in imenovanju novih Članov banovinskega sveta Drav. banovine. — Razglas o volitvah v občinah Brezovica Lesce, Begunje, Mošnje, Sp. in Zgornja Polskava, Tomdšelj in Zagorje ob Savi — Odločbo o sejmskih in tržnih pravicah v okraju Prevalje. — Odplačilni načrt Zadružne zveze, Zveze sloven. zadrug in Zveze gospodarskih zadrug v Ljubljani. — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. [ Tržna Mariborski trg Na sejem dne 10. t. m. je bilo prignanih: 4 konji, 13 bikov, 104 voli, 320 krav in 6 telet, skupaj 447 glav živine. Cene so bil^ j te: debeli voli Din 2-75 do 3—, poldebeli voli 2 25 do 2 50, plemenski voli 2'— do 3' , biki za klanje 2'— do 2'75, klavne krave debele 2'— do 2'25, plemenske krave l-50 do 175, krave za klobasarje 1'— do 1.25, molzne krave 2—, 2-50, breje krave 2,25 do 2.75, mlada živina 2.50 do 3 40, teleta 3-— do 4.—, za kg žive teže. MeSne cene: Volovsko meso I. vrste lkg Din 8—10, volovsko meso II. vrste 1 kg 6—8, meso od bikov, krav in telic 1 kg 4—6, telečje meso I. vrste 8—10, telečje meso II. vrste 1 kg 4—6, svinjsko meso sveže 1 kg 8—12 Din. Nedelja, dne 15. dec.: 8.00 Cae, poročila —8.15 Telovadba (g. Ciril šoukal) — 9.45 Versko predavanje (dr. Mihael Opeka) — 10.00 Prenos cerkvene glasbe iz zavodov sv. Stanislava — 11.00 Skladbe jugo-slov. skladateljev: Klavir solo (ga. Marta Osterc-Valjalo) — 11.40 Pripovedk^ za mladino (Emil Kralj, $an Nar. gled.) — 12.00 Cas, obvestila — 15}.i5 Radijski orkester — 15.00 Potreba selekplje pri obnovi vinogradništva (inž. Sergej Gorjup) _ 15.20 Plošče po željah — 16.00 Zgodovina kuhinje (ga. Albina Travnova) — 16.15 Godba na pihala »Sorac, vmes plošče — 19.30 Nacionalna ura — Čas, poročila — 20.15 Koncert Akademskega pevskega kvinteta 21.00 Koncert francoske operne glasbe (Rad orkester) — 22 00 Čas, vremensko poročilo — 22.15 Prenos iz kavarne Nebotičnik«. • — Ponedeljek, dne 16. dec. 12.00 Plošče — 12.45 Vremenska napoved, poročila — 13.00 Cas, obvestila — 13.15 Koncert slovenske narodne glasbe: gdč. Rupnikova in Poldka Zupanova ter Jug Milan in Jean Franzi s spremljevanjem Radijskega orkestra — 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00 Slov. biografski leksikon (prof. Fr. Vodnik) — 18 20 Plošče — 18.40 O pljučnici (dr. Bogomir Magajna) — 19.00 Čas, vronrottairt -nepeNred, 'poirodfa — Nnc. ura — 20.00 Prenos opere iz Beograda — Torek dne 17. dec. 11.00 &olska ura: Lju-' bimo svojo zemljo! (Bojc Etbin) — 12 00 Plošče — 12 45 Vremenska napoved, poročila — 13.00 Cas, objava sporeda, plošče — 14.00 Vremensko porodilo, borzni tečaji — 18 00 Koncert slovanske glasbe (Radijski orkester) — 18 40 Vzgojni pomen življenja (dr. Stanko Gogala) — 19.00 Ca«, vremenska napoved, poročila — 19.30 Nac. ura — 20.C0 Operne arije s spremljeva-njem radijskega orkestra poje Jože Go-stič — 21.15 Cimermanov trio — 2*2 00 Čas, vremenska napovedi, poročila, — 22.30 Angleške plošče. KMHCOVEZNIt* HHH lUfiOSlOVANSKE TISKARNE rt«. iadr. z Lin. LJUBLJANA, K0P1MJUEVA 6 f o n r ti a I **. " I < k - v h / k (> iiihui'. i> d j »> m h I n h k ti i i- m priporoča m !«*«rfran/e7 Tiskaknjige, časopise, MKRKL'K< kol izdajatelja in tiskarja: O MIHALKK. Ljubljana