Številka 204 TRST, v petek 26. julija 19$. Tečaj XXXII. Izhaja Tiikl dan tudi ob nedeljah In praznikih eto 5„ »i" ponedeljkih tb 9. zjutraj Posamične Številke se prodajajo po 9 av6. (6 atotink) 7 mnogih tobakamah v Tretu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, Št. Petru, £e£ani, NabreŽini. Sv. Luciji, Tolminu, AjdovSčini, Postojni, Dornbergo, Solkanu itd. CENE OGLASOV se rafinnajo po vrstah (iiroke 73 mm, visok® 2 Vi uim); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stottmk ; za 03mrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 sto t- Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna, vrsta K 2. Mali oglasi po 8 rtot. besed«, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema Inserstni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje Be izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društvi „Edinost" za Primorsko. F edinosti je moči Sar o Anina znala za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, na caročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, laiečiiia ia ledeilsio iidaije .Edinosti' stus: celolstio K 5-20, pol leta 2-60 Vsi dopisi naj se pošiljajo na urednifitvo lista. Nefrankovanr pisma se ne sprejemajo bi rokopisi 9« ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: al. Giorjio Galattl 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN OOĐINA. Lastnik konsordj lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t. 13 ^^ Poitno-hranllnlčnl ražua It. S41*6&9. occc^ - TKLEroa itof. 11*7. —— Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK u BRZOJAVNE VESTI. • Reiki guverner odstopil. REKA 25. Iz Budimpešte potrjujejo vest, da je sedanji guverner grof Aleksander Nako podal ostavko. Madjarski listi poročajo, da je njegovim naslednikom določen grof Emilij Desevffy, zet bivšega reškega guvernerja grota Ludovika Batthyany ja. Prihod novega načelnika bosanske deželne vlade. SARAJEVO 25. Novi načelnik bosanske vlade FML Winzor je dospel semkaj danes predpoludne. Na kolodvoru so ga pozdravili načelniki vojaških in civilnih oblastnij. Jutri bo oficijelni vsprejem. Ženski občinski svet. BUDIMPEŠTA 25. Skoraj vsi odrasli prebivalci vasi Kerysovar so se izselili v Ameriko. Ženske so ostale same doma ter so izvolile iz svoje srede občinski zastop : za županjo je bila izvoljena mlada 24-letna žena, ki je znana radi svoje odločnosti. Dr. Lueger v Briksenu. BRIKSEN 25. Danes je dospel semkaj na lečenje župan dr. Lueger. BRIKSEN 25. Župana dr. Luegerja je ob njegovem prihodu na kolodvoru pozdravil -župan briksenski na čelu mestnega magistrata. Občinstvo je priredilo Luegerju prisrčne ovacije. Grozna nesreča v tovarni smodnika. LITIH 25. Danes se je v tovarni smodnika v Clermontu dogodila grozna nesreča. V trenotku, ko so delavci dospeli v oddelek, kjer meljejo smodnik, se je dogodila eksplozija, vsled katere so bili štirje delavci ubiti, eden pa težko ranjen. Zgradba je bila razdejana. Sestanek angleškega kralja in nemškega cesarja. LONDON 25. „Tribnne" piše, da zamore potrditi poročila, da se kraj Edvard na svojem potovanju v Marijine Lažne sestane z nemškim cesarjem na AVilhelmsbobe. Sestanek se bo vršil dne 14. avgusta. Zvečer odpotuje kralj Edvard v Avstrijo. BERO LIN 25. „Norddeivt. Allg. Zeitung" potrjuje puročilo londonske rTribunew glede obiska kralja Edvarda. Dunajski nuncij pri papežu. RIM 25. Papež je danes vsprejel papeževega nuncija na Dunaju Granito di Bel-monte. Clemenceau v Karlovih v arih. PARIZ 25. Ministerski predsednik se poda koncem meseca v Karlove vari. Japonski admiral v Paricu. PARIZ 25. Admiral Jiuin je danes dopoldne dospel semkaj s častniki japonske eskadre. PARIZ 25. Mini:t2r mornarice Thomson ;e danes predpoludne vsprejel admirala Jiuina z japonskimi častniki, nakar so bili vsprejeti od predsednika Fallieresa, ki jim je priredil na čast zajutrek. Iz Kitajske. ŠANGAJ 25. (Nem. kab. družba). Podkralj Juanšikaj je nevarno obolel. Vendar ni neposredne nevarnosti. „ LONDON 25. „Morning Post" poroča iz Šangaja, da se tamkaj širi govorica, da hoče cesarica vdova pustiti vladne posle. Rusko-japonski sporazum. TOKIO 25. [Reuterjev biro] Sodi se, da bo besedilo rusko-japonskega sporazuma objavljeno v soboto. Dogodki v Koreji. Nova korejsko-japonska pogodba. SEUL 25. [Reuterjev biro.] Kakor se govori, >e markiz Ito korejskemu ministerstvu PODLISTEK. Jetnik v Kavkazu. Povest grofa Leva Tolstega. 9 Kostilin je skoro skoprnel od straha, Zilin pa se je smejal in rekel : „To je jelen. Ali slisiš, kako lomasti njegovo rogovje skoz goščavo ? Midva se boji va njega in on se boji naju." Šla sta naprej. Jutro ni moglo biti več daleč. Ali sta na pravi poti, nista vedela. Sicer se je zdelo Žilinu, da so ga po isti poti gnali v jetništvo, da utegne biti do trdnjave le še kakih deset verst. Gotovega znamenja v to pa ni bilo nikjer. Malo se je dalo razločiti ponoči. Zdaj sta dospela na piano. Kostilin se je usedel na parobku in rekel: „Kakor hočeš; a jaz ne grem naprej, noge me ne nesejo več." Žilin mu je prigovarjal. „Jaz ne morem — jaz ne pridem tja — jaz ne morem." Ziljn se ni mogel več premagovati: od izročil japonske predloge. Ministerski predsednik in vojni minister sta cesarju predložila novi načrt za vladanje države. Japonski predlogi so baje, akoravno niso nevarni prestolu, vendar prevratne narave. Iz Cemulpa poročajo, da so prišle tjakaj tri japonske vojne ladije. Včeraj popoludne so pričeli are-tovati uradnike, ki so zapustili palačo, ker hočejo zvedeti o namišljenih spletkah prejšnjega cesarja. LONDON 2". Iz Seula javljajo : Korejski ministri so imeli včeraj popoludne daljše posvetovanje, na katerem so razpravljali o japonskih predlogih. Nato sta se ministerski predsednik in vojni minister podala k cesarju, da mu poročata o sklepu ministerstva. V Seul je dospelo mnogo agitatorjev iz pokrajin. Ker so shodi v prestolnici prepovedani, se isti vršijo v okolici. Odposlane so bile na vojaške čete, da so te shode raz-gnale. TOKIO 25. (Reuterjev biro.) Iz Seula poročajo, da se je bati punta korejskih čet. Med Japonsko in Korejo je sklenjena nova pogodba, katere besedilo ni pa bilo doslej še objavljeno. Govori se, da obstoja pogodba iz sedem členov, ter da bo po tej pogodbi imel japonski generalni rezident neomejeno nadzorstvo nad notranjo upravo Koreje ter bo smel za korejsko vlado imenovati japonske uradnike. Korejska vlada je novo pogodbo molče vsprejela, ker je pričakovala, da bodo pogoji mnogo huji in da bo japonska vlada zahtevala, naj se bivši cesar preseli v Tokio. R USTj -A Upravitelj premogovnika umorjen. LUGANSK 25. [Gub. Jekaterinoslav]. Pri postaji Alehevska je bil umorjen upravitelj košuhovskega premogovnika, imenom Nihurin. Bombe v gledališču. PETROGRAD 25. Listi poročajo, da so Pensi za časa predstave v tamošnjem gledališču vrgli anarhisti več bomb, katerih eksplozija je provzročila veliko paniko, sicer pa napravila le materijalno Škodo. Za slovensko šolstvo v Trsln. (Peticija „Del. poilp. društva" v Trstu.) Visoki državni zbor ! Že 23 let se bore Slovenci tržaški za slovenske šole v mestu (prva prošnja je bila vložena 22/9 1884), želeči pridobiti svojim otrok jm v današnjem boju za življenje pre-potrebno omiko v materinem jeziku, kije in mora biti jedina podlaga izobrazbe v ljudskih šolah po državnem zakonu in po najnovejših načelih pedagogike. Do danes skoraj brez vspeha in brez-jupno bi se morali udati Slovenci v Trstu nemili osodi, ako bi ne bili globoko prepričani o zakonitosti svojih zahtev in o pravičnosti 'najnižih šolskih oblastnij v Trstu. Ravno omenjena prošnja iz leta 1884 bila je odbita od tržaškega c. kr. namestništva v Trstu z odlokom od 21, julija 1894 št. 10031/VII. vkljub temu, da je po lastnih uradnih poizvedovanjih konstatirano, da se v okrožju mesta tržaškega nahaja nad 1000 slovenskih otrok, dolžnih pohajati šolo. Ker bi po državnem šolskem zakonu (§ 59.), v zvezi s členom 19. državnega osnovnega zakona za opravičeno zahtevo, da se v mestu tržaškem, kjer do sedaj ni nobene slovenske šole, ustanovi taka šola, zadoščevalo o letno povprečno število slovenskih mestnih otrok, misliti bi moral vsakdo, da visoko c. k. namestništvo, kakor jeze je pljunil in povedal tovarišu nekaj krepkih. Še enkrat je zbral Kostilin svoje moči in je šel. Tako sta prehodila še nadaljne štiri verste. Megla se je zgostila še bolj, gledati ni bilo mogoče nič pred-se in zvezde so bile komaj vidne. Naenkrat sta zaslišala konjski topot in udarjanje kopit ob kamenje. Žilin se je vrgel na zemljo in poslušal. Res, bližal se jima je jezdec. Tekla sta s pota v stran, se usedla za grmovje in čakala. Žilin se je splazil do pota in pokukal — Tatar na konju je gnal kravo. Zdaj je bil mimo. Žilin se je obrnil h Kostilinu : „No, Bog ga je spravil mimo. Vstani. Pojdi/ Kostilin se je vzdignil in pal zopet po tleh. „Ne morem ... pri Bogu! ne morem ... moči so pri kraju. " Težek, debel mož, premočen od potu; ko ga je megla mrzlo obvevala, ko mu je kamenje raztrgavalo noge, je popolnoma onemogel ... S težavo ga je spravil Žilin pokoncu. Od oblast, ki bi morala skrbeti za to, da se da priložnost tudi slovenskim otrokom tržaškega mesta, da se izobrazijo v materinem svojem jeziku, ukrene potrebno, da se na stroške mestnega magistrata tržaškega ustanove v mestu tržaškem slovenske ljudske šole. Upanje je bilo opravičeno tem več, ker so se na ukaz primorskega namestništva vršile dolgotrajne preiskave in izpraševanja za slovensko šolo v Trstu. Toda c. k. namestništvo je odbilo vse prošnje starišev slovenskih otrok v Trstu ter se je postavilo na še bolj radikalno stališče, nego li sam magistrat tr-! žaški, ter je krivo tolmačilo duh zakona in se ni oziralo na razlog pravičnosti, utemeljeni v faktičnih razmerah. V okrožju mesta tržaškega, ki obsega vse mestne šolske okoliše, ne obstoji nobena občinska slovenska šola, akoravno je v tem okrožju po zakonu zadostno število slovenskih otrok, da-si Trst z okolico ne sest a v 1 j a j e d n e g a šo 1 skeg a o kraj a in da-si šole v Rojanu, Barkovljah, pri Sv. Ivanu in na Katinari ne spadajo v mestno okrožje tržaško. To dokazuje najboljše štatut mesta tržaškega, kateri nikakor ne pravi, da Trst in okolica ustvarjata jedno šolsko občino, temveč razločuje mesto tržaško od okolice, a to važno razlikovanje ima svoje v zakonu utemeljene praktične posledice glede ustrojstva šol. Magistrat tržaški in italijanska večina mestnega sveta tržaškega trdita vedno, da v okrožju mesta tržaškega ni in ne sme biti slovenskih ljudskih šol na občinske stroške, c. k. namestništvo pa trdi, da so v mestu tržaškem 4 slovenske šole. Namestništvo tržaško se torej postavlja na še bolj radikalno stališče, nego Slovencem zelo nasprotni magistrat tržaški sam. Opaziti treba tudi, da je tržaško okolico smatrati za faktično poseben šolski okraj, in da je značaj okoličanske dece, pripadajoče večinoma kmečkemu stanu, različen od značaja mestne dece, ter da se za to različnost zahteva drugačen zistem vzgoje, kar se tudi dejanski izvršuje. Utemeljenost te trditve dokazuje državni šolski zakon od 14/5 1869, ki ustanovlja v §21. princip, da šolska obveznost začenja z dovršenim šestim starostnim letom ter da traja do dovršenega 14. leta. Ta paragraf določuje torej principijelno 8-letno šolsko obveznost. Isti paragraf določuje, da se ima na splošnih ljudskih šolah po dovršenem 6-let-nem šolskem obiskovanju otroku na deželi (na kmetih) dovoliti olajšavo glede mere rednega šolskega obiskovanja. Navedeni paragraf torej ustanovlja principijelno razliko glede obvezne dobe rednega šolskega obiskovanja v mestih na jedni strani in na deželi na drugi strani, in priznava, da so na deželi drugačne razmere, nego v mestih, ter da je treba te različne razmere vpoštevati tako, da se daja občinam na deželi možnost urejati si šolstvo tako, da v tistih občinah obstoji le 6-letna šolska obveznost, dočim obstoji v mestih vedno le principijelno 8-letna šolska obveznost. S tem je ustanovljena na podlagi zakona važna razlika med šolami na deželi na jedni strani in v mestih na drugi strani ter je strogo ločen značaj prvih od drugih. Razun tega treba opaziti, da ima tržaški magistrat javne ljudske šole občine tržaške v mestu (scuole di citta) in deželne (kmečke) šole (scuole popolari di campagna) in takih kmečkih šol je v tržaški okolici 10. bolečine je Kostilin na glas za vpil. Od strahu je Zilin skoro omedlel. „Kaj kričiš! Še je Tatar blizu. Kako lahko naju je slišal !" In pri tem je premišljeval: V resnici je čisto oslabel .. Kaj naj počnem z njim ? Tovariša zapustiti to ne gre/ „Le vstani," ga je pozval ; „pojdi mi na hrbet, hočem te nesti, ko ne moreš več hoditi." Zadel je Kostilina na hrbet, in ga vlekel na pot. „Ne tišči me z rokami za grlo, za božjo voljo; drži se za rame." Težko je tlačil Žilin a tovor ; tudi njegove noge so bile krvave, tudi on je bil popolnoma upehan. Hodil je sključeno, poizkušal različne načine, kako bi šlo lažje, vrgel Kostilina gor, da je sedel više — tako gaje vlekel z neizrekljivim trudom. Ali Tatar je moral slišati Kostilinov bolestni vzkrik. Žilin je čul, kako je jahal nekdo za njima in klical. Žilin je planil v gozd. Tatar je zgrabil za puško in ustrelil. Ko ni zadel, je klel in odctirjal po poti. „Izgubljena sva, brate," je šepetal Žilin, Okolica tržaška ima kvečjemu 4-razredne šole z največ 6-letnimi tečaji z dodanimi kmečkimi nadaljevalnimi tečaji (landwirtschaf-tliche Fortbildungscurse), a mesto tržaško ima 6 razredne ljudske šole, ki se naslanjajo na obstoječe 3 meščanske šole, katere morajo obiskovati vsi, ki niso prestopili v srednje, ali v strokovne šole. — in na to razliko treba opozoriti ta visftki državni zbor. S takim razlikovanjem pripozoava sam mestni magistrat tržaški, da obstoje v tržaški okolici drugačne gospodarske potrebe, nego v mestu, katere zahtevajo, da se pouk primerno razlikuje od pouka mestnih otrok, a to priznava tudi slavna vlada s tem, da dovoljuje, da ima okolica principijelno 6-letni redni šolski pouk in je s tem razrušena fikcija, da mestni otroci lahko pohajajo slovenske okoličanske šole v Rojanu, na Vrdeli, v Barkovljah in Skednju, ki so oddaljene od mesta jako malo manje nego 4 km. Da ta razlika mej mestnimi in okoli-čanskimi šoiami v resnici tudi obstoji, dokazuje pred vsem okolnost, da imajo mestne šole svojega okrajnega nadzornika, a okoličanske šole svojega posebnega nadzornika, in da je vsaki posamični ljudski šoli občine tržaške določen teritorij ter da šolski dolžnosti podvrženim otrokom ni dovoljeno obiskovati šol, pod katere ne spadajo teritorijalno, nego le z dovoljenjem šolske oblasti. Iz vsega tega izhaja, da slovenski otroci v Trstu nimajo v okrožju mesta tržaškega nikake šole, ki bi jo zamogli in smeli pohajati principijelno, bodisi z ozirom na določitev državnega šolskega zakona, bodisi z ozirom na faktično izvedeno organizacijo šolstva v mestu, ki je različna od organizacije šolstva v okolici. Slovenski otroci v mestu tržaškem imajo po istem zakonu pravico, kakor italijanski, da uživajo 8 letni pouk na ljudskih, oziroma meščanskih šolali, kakor je to možno italijanskim otrokom. Drugače ravnanje s slovenskimi otroci davaja nas do posledice, da so slovenci v mestu tržaškem občinarji nižje vrste in nič druzega nego „misera plebs contribuens." Slovencem tržaškim tiče torej po zakonu v mestu tržaškem popol na ljudska šola z 8 razredi, oziroma ljudska šola, zvezana z meščansko šolo, ker obstoje za to zahtevo vsi predpogoji zahtevani v §-u 57. državnega šolskega zakona. Potrebo slovenskih šol v Trstu in utemeljenost takih šol priznava tudi c. kr. upravno sodišče s svojo razsodbo od 7-10. 1904, s katero priznava veljavnost § 59. drž. šol. zakona za Trst. Radi tega zahteva podpisano „Delavsko podporno društvo" v Trstu v imenu svojih 2000 členov, da se ugodi zahtevi tržaških Slovencev in da se ne ustroji v mestu tržaškem potrebno število ljudskih šol z 8 razredi, bodisi na stroške mestne občine tržaške, bodisi na državne stroške. Razun tega se pridružuje po dpisano „Delavsko podporno društvo" v Trstu opravičenim zahtevam vseh Slovencev, t. j. : 1. da se namreč na šolah vseh otrok, izlasti na srednjih šolah po vsem slovenskem ozemlju uvede slovenski učni jezik ; 2. da se potom zakonodaje zajamči ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani ter da se izvrše vse za to potrebne priprave ; 3. da se kakor prvi korak k popolnemu slovenskemu vseučilišču ustvari takoj slovenska pravna fakulteta. Konečno se pridružuje „Delavsko podporno društvo" v Trstu opravičenim zahte- „Ta pes skliče Tatarje, gonili naju bodo. Najmanje tri verste morava še naprej, drugače je ni rešitve za naju," Vrag me je nagnal, si je mislil, da sem vzel seboj to klado. Sam bi bil že zdavna na varnem. „Pojdi sam!" je prosil Kostilin. „Zakaj bi zaradi mene moral biti nesrečen ?" „Ne, ne grem. Ne velja, da bi zapustil tovariša." Zopet ga je vzel na rame in tekel naprej. Eno verst nemara je prehodil. Vedno je šlo po hosti in nikjer ni bilo čutiti izhoda. Megla — kakor bi pluli oblaki — se je jasnila in razblinjala ; nobene zvezde ni bilo videti več. Žilin je bil popolnoma izmučen. Kraj pota je bil studenec, s kamni zagrajen. Ustavil se je in posadil Kostilina na tla. „Trenutek si hočem odpočiti... hočem piti... hočeva pojesti kako pogačo . .. najbrže ni več daleč." Ravno komaj da se je bil izleknil... hotel piti... tu je zaslišal zopet topotanje. In zopet je planil, s tovarišem na hrbtu, v grmovje, proti obronku. Tu sta se ulegla. (Pride še.) Stran II *EDiaOST« Str. 204 V Trstn, dne 2fi. julija 1*07 vam bratskega češkega naroda po drugem češkem vseučilišču v Brnu in maloru9kega po lastnem narodnem vseučilišču. V Trstu, dne 8. julija 1907. „Delavsko podporno društvo" v Trstu. Podpredsednik : Tajnik : Dr. Brnčič 1. r. Ant. Križmančič I. r.j Radi rabe slovenskega oziroma hrvatskega jezika od strani finančne prokurature in davčnih uradov v svojih na sodiščih uloženih spisih' nasproti slovenskim oziroma hrvatskim strankam je uložil posl. dr. R y b a f v seji po-! slanske zbornice minolega torka interpelacijo( na finančnega ministra. V tej interpelaciji se sklicuje interpelant na naredbo finančnega | ministerstva iz leta 1861, v kateri se finančni prokuraturi nalaga, da se v sodnih spisih poslužuje jezika stranke,j kateri so dotični spisi namenjeni. Kadar do-; bimo stenografični zapisnik priobčimo to in-; terpelacijo v polnem obsegu. Pismo iz Prage. (Od našega posebnega poročevalca.) Praški Nemci se z vsemi štirimi branijo proti očitanju, ki dežuje na nje iz pametnejših njih pripadnikov, ki predbacivajo budalostj buršackim provokaterjem ob sokolskem sprevodu. Posebno v obmejnih nemških listih hočejo črniti Prago. Ali poznajmo resnico! Cele mesece pred sokolskim zletom so se praški Nemci posvetovali o sokolskih slavnostih in nemški narodni svet je sklenil po možnosti onemogočiti sokolski z 1 e t. Danes, po krasnem, vsej Evropi znanem vspehu slavnostnih dni, upliva seveda smešno ta sklep nemškega narodnega sveta, storjenega dne 13. januarja t. 1. na Dunaju na predlog dra. Lantschera, „da vsenemški narodni svet v soglasju z nemškim narodnim svetom na Češkem, stori resne korake proti sokolskemu zletu v Pragi 1. 1907". Predlog je bil z odobravanjem vsprejet ter je prošel ves gozd nemške žurnalistike, povsodi hvaljen in široko komentiran. Iz tega se vidi prava satanska zlobnost praških Germančkov, ki se jim pa seveda ni posrečila. Glasoviti francoski pisatelj L u d o v i c Naudeau, ki je bil kakor novinar v rusko-; japonski vojni ter je bil tudi v japonskem ujetništvu, objavlja v pariškem dnevniku „L e Journal*, enem največih pariških listov (izhaja v 600.000 izvodih !) znamenit članek o vsesokolskem zletu, ki se ga je Naudeau vdeležil kakor delegat pariškega tiska. Članek razpravlja o Pragi ter prinaša razne fotogra-fične reprodukcije o Pragi; piše o Cehih, njih zgodovinskem pomenu in njih narodnih bojih. Redakcija rJournalaM opozarja v posebnem članku svoje čitatelje na članek svojega slavnega repurterja Naudeaua. Najprvo opisuje triumfalni vsprejem francoskih žur-nalistov, opisuje sokolske slavnosti ter krasoto Prage, načrtuje zgodovino češkega naroda in omenja njega važnost v koncertu evropskih narodov. Znamenit je oni del, kjer Naudeau utemeljuje francosko-češko zbiižanje kakor skupni odpor proti Germa n-s t v u. Iz vrst tega članka ne diha samo ljubezen pisateljeva do češke stvari, ampak tudi popolno umevanje in duhapolna označba problema češkega naroda, ki je po nazorih Nau-deauovih evropski problem. ^(rvatsko-ogrski spor in bosansko vprašanje. Dunajska „Zeit" je pod tem naslovom priobčila članek iz peresa dalmatinskega državnega poslanca vit. Vukovića. Ta članek ima biti pripomba na govor ministerskega predsednika barona Bečka. Vukovie se bavi z ogrsko-hrvatskim sporom in bosanskim vprašanjem ter pravi, da prvi zaslužuje mnogo več pozornosti. Obojemu je kriv avstrijski parlament, ki se ni prav nič oziral na potrebe južnih Slovanov. Potrebno je, da rečejo vse stranke svoje mnenje o tem. Z bosanskim vprašanjem se je dr. We-kerle b 1 a m i r a I. Složnim delovanjem koa-liranih strank razsodila se je podlaga vprašanja glede reinkorporacije Dalmacije kakor tudi vprašanja glede Bosne. Pravica Ogrske na zasedeni deželi je samo posredna, preko Hrvatske. Z državnopravni mi odnošaji med Bosno in Hrvatsko dokazuje nadalje pisec neutemeljenost AVekerlovih trditev. Po bero-linski pogodbi se zamore to vprašanje rešiti: le v sporazumljenju obeh državnih polovic. Čudno se mu zdi, da ni v tem obziru baron Beck p pravil povsem brezglave trditve madjarskega ministerskega predsednika. Ogrska ni mogla slabše in netaktičneje postopati, ko je sprožila to vprašanje. Vse to mora vplivati na avstrijski parlament, da se o sklepanju avstro-ogrske nagodbe vpraša, je-li sklenjena sporazumno s Hrvatsko ? ! Naknadna odobritev nagodbe iz leta 1867 od strani Hrvatske dokazuje nepobitno, da je povsem potrebno, da na sklepanju sedanje nagodbe sodeluje tudi Hrvatska. Zakaj je to baron Beck pustil iz vida ter ni dal potrebnega pojasnila svojim izjavam o Bosni in Hercegovini, kakor ne o pravici Hrvatske, da bo kakor tretji faktor na sklepanju nagodbe ? ! Novo ministerstvo za delo. ,.Kons. Corresp." poroča, da bi moralo novo ministerstvo za delo, katerega ustanovi-? tev zahtevajo nekatere stranke, po mnenju' teh istih strank, združiti uprave različnih I poslov, ki so sedaj porazdeljeni med mini-j sterstvi za trgovino, železnice, notranje stvari in poljedelstvo. Ministerstvo za delo bi se moralo pred vsem baviti z javnimi deli, notranjo plovbo, z vzdrževanjem plovnih kanalov in svetilnikov. Poleg tega bi to ministerstvo imelo izvajati vse zakone tičoče se varstva delavcev. V področje tega novega ministerstva bi nadalje spadali todi zakoni glede dela v rudnikih in varstvo interesov rudarjev, statistični izkazi dela, organizacija delavskih uradov, preskrbovanje brezposlenih delavcev in zavarovanje delavcev. Češki deželni zbor. Češki poslanci so se, kakor poročajo z Dunaja, pogajali z ministerskim predsednikom, da bi se češki deželni zbor sklical v kratko zasedanje na jesen, v svrho, da reši nekatere predloge gospodarske in politične narave, ki se tičejo v prvi vrsti Čehov, Sklenjeno je bilo že, da se češki zbor razpusti, ker poteče koncem tega leta njegov mandat. Nemški poslanci so tozadevno imeli^ shod, na katerem so se z ozirom na želje Cehov izjavili, da nimajo ničesar proti temu, da se skliče deželni zbor le v namen, da razpravlja o nujnih gospodarskih stvareh, zahtevajo pa, da se izključi vsaka politična razprava. Zato je baron Beck svetoval češkim poslancem, naj sestavijo konkreten gospodarski program, o katerem bi deželni zbor razpravljal od 10. septembra do 10. oktobra. Posl. Mastalka je pripomnil, da bi se moral češki deželni zbor baviti tudi z drugimi nujnimi vprašanji, ki ne spadajo v gospodarsko področje, kakor n. pr. z reformo volilnega reda. Razpust deželnega zbora in nove volitve na podlagi starega volilnega reda bi bile neumestne in nepotrebne ukrenitbe, kajti novi deželni zbor bi se moral pred vsem baviti z volilno reformo, kar bi se izvedlo v štirih ali petih tednih in temu bi zopet v kratkem sledile nove deželnozborske volitve po novem volilnem redu. Baron Beck je pa ustrajal pri tem, da bi se moral deželni zbor omejiti izključno na gospodarska vprašanja. Iz njegovih besed je bilo posneti, da bo češki deželni zbor bržkone kmalo razpuščen in da se bodo nove volitve vršile še pred sklicanjem državnega zbora. Posledice Sillabusa. Dobro obveščena oseba je priobčila glede posledic nedavno izdanega Sillabusa — od-redeb proti takozvanim katoliškim modernistom — in nadaljnih korakov Vatikana v milanskem „Corrieru" nastopne informacije. Zakon je izdan in sedaj ga je treba izvajati. Prvi posel Vatikana bo, da očisti visoke bogoslovne fakultete od vseh učiteljev, ki so bili sumljivi, da so modernisti. Kar se tiče rimskih fakultet, ne bo treba menjati ničesar, ker so že očiščene, a že Leon XIII je tu suspendiral nekega učenega teologa, ki je pa sedaj ugleden člen odbora za reformo seminarjev. Istotako je bil suspendiran tudi en člen bibliške komisije in istotako njegov naslednik. Lansko leto je zopet prišlo do ene suspenzije. Zdi se, da je sedaj tamkaj vse očiščeno. Zato pridejo pa sedaj na vrsto italijanske in nemške bogoslovne fakultete. Tako se bo zelo strogo postopalo proti neki gornje italijanski fakulteti, izlasti pa proti nemškim. Viši zavod v Parizu je tem odredbam zelo izpostavljen, ker se Rim boji, da ne bi sledil Loisy-ja. Se sumljiveji je bogoslovni zavod v Lyonu. Obsojeno je tudi vseučilišče v \Viirz-burgu, dunajska fakulteta je že dobila strog opomin, a posebne odredbe se izdajo za vseučilišče v Freiburgu. Tukaj se je že „dobrovoljno" umaknil dominikanec Berthier. Postopalo se bo oprezno in polagano, toda odločno. Najprej se uvede pa to, da bodo vsako leto vsi profesorji podpisali silabu3. Govori se, da ta običaj dobrovoljno uvede neki lom-bardijski bogoslovni -zavod in da tako lep izgled tudi drugim. Kdor ne bo hotel, pokaže s tem nepokornost in sledile bi nadaljne odredbe. In vsled tega pričakujejo v Vatikanu, da se „dobrovoljno" odpove velik del naprednih profesorjev. Sledile bodo tudi neke odredbe proti nekemu do sedaj izredno močnemu listu v Rimu, izzvanemu od Jezuitov. Ta list je v zadnjem času pričel pisati o teologiji članke, ki so dvignili odpor pri reakcijonarcih, a izlasti modernistih. Sedaj nastopi proti temu neki drugi jezuit in o tej priliki se bo proti listu postopalo. To je zelo značilno, ker dokazuje, da tudi sam jezuitski red ni več tako jedno-ten v sebi, kakor je bil prej in da se v njem boriti dve struji. In zato odstranjujejo sedaj neke Jezuite od važnih cerkvenih poslov. Na Sillabusu n. pr. niso Jezuitje mnogo in direktno delovali, niti ne frančiškani in dominikanci. Istotako je palo v oči in vzbudilo veliko nezadovoljstvo, da so bili skoraj vsi redovi izključeni od sodelovanja na načrtu o reformi seminarjev — izdelali so ga misijonarji — zato so ti redovi tudi skrajno nezadovoljni. Nezadovoljstvo je torej in ga bo na vseh straneh in zato se v Vatikanu bojijo, da se papežev jubilej tega leta ne izvrši tako skladno in zanosno kakor je bilo to pred sporom. Drobile politične vesti. Dogodki v Koreji. Iz Seula poročajo od 24. t. m. : Nagla sodba in cenzura se izvršujeta strogo. -Zažgana sta bila dva ministerska dvorca. Novi cesar je izdal proglas, v katerem poživlja narod na lojalnost. Proti Japoncem. Iz Montreala poročajo, da se je prebivalstvo britske Kolumbije izjavilo proti svobodnemu naseljevanju Japoncev, in zahteva, da plača vsaki naseljenec 500 dolarjev glavarine. Dnevne vesti. Zaključek proračunske debate v mestnem svetu za leto 1908. Svet. dr. S lavi k je tako-le utemeljeval glasovanje slovenskih zastopnikov proti kompleksu proračuna : Od nekdaj je navada, da se smatra glasovanje za proračun kakor zaupnico dotični upravi. Mi okoličanski zastopniki pa vam te zaupnice ne moremo dati, posebno ne po zadnjih znanih dogodkih. Ne moremo izraziti nepogojnega zadovoljstva z občinsko upravo in njeno politiko v nobenem obziru. Okolica je še vedno preveč zanemarjena. Manjkajo j komunikacijska sredstva, ceste. Obstoječe se i nahajajo večinoma v slabem stanju. V pov- j speševanje kmetijstva se ne stori ničesar. Po-1 sebno v gornji okolici se nahaja to v jako; žalostnem ztanju. Faktum je, da prebivalstvo v gornji okolici, razun Opčin, ki cvetejo kakor letovišče, pojema mesto da bi se po-1 množevalo. Mestni svet vsprejema včasih kak naš predlog, dovoljuje^posebno rad proučevanje j kake naprave/ a večinoma ostaja le pri sklepu, j ali dotičnem proučevanju. Tudi glede šol ni v okolici vse, kakor bi moralo biti. Šolska poslopja so v nekaterih krajih — kakor n. pr. na Opčinah — pomanjkljiva. Zastonj se borimo leta in leta za tako potrebno šolo v Gropadi in ves veliki važni teritorij spodnje okolice — kakor Rocol sv. Marija Magdalena zgornja in spodnja — so še vedno brez vsake šole. Slovenske mestne otroke pa se pošilja v šolo v okolico. Okoličanski zastopniki so izključeni iz delegacije in .najvažnejših komisij ukljub temu, da okoličanski zastopniki tvorijo deveti del mestnega sveta in zastopajo velik in važen del tržaške občine. Z volilno reformo, ki jo je večina vsprejela v zadnjem deželno zborskem zasedanju se hoče okolici vzeti še to malo zastopstvo, ki je je imela dosedaj in novi statut je večina tako furmu-1 lirala, da jej bo še ložje možno izključevati okoličanske zastopnike od vpliva na občinsko upravo. Vidi se torej, da se godijo v delegaciji stvari, ki se jih hoče skrbno prikrivati našemu pogledu. Iz vseh teh razlogov je jasno, da mi ne moremo zaupati sedanji ve- j čini in njeni upravi ter bomo glasovali proti; kompleksu proračuna. Na to izjavo je odgovarjal dr. Venezianj v daljšem govoru, v katerem je izvajal: | Manjšina odreka večini zaupanje, ki ga ta i poslednja ni zahtevala. Opozicija, ki vladi j odreka zaupanje, ne zahteva ničesar od mini- j sterstva proti kateremu se bori! Čemu glasovati j proti kompleksu proračuna, če se je glasovalo za posamične postavke ? ! Dr. S 1 a v i k in "lovariši glasuj ejd proti zdravi pameti. (Je se kmetijstvu v okolici slabo I godi, ni kriva na tem občinska uprava, i Temu sta kriva dva vzroka, ki nista v nikaki! odvisnosti od občine : prvi je, da je v okolici! več kamenja, nego zemlje, a občina gotovo! ne more spreminjati kamenja v zemljo; drugi1 pa je, da okoličani raje zahajajo na delo v mesto, mesto da bi doma obdelovali zemljo. Kar se pa tiče manjšanja števila prebivalstva, je to v dvojno dobroto: > izseljevanje nam odnaša marsikakega narodnega nasprotnika in cena živilom se bo; nižala, ker bo potreba manjša. Glede šol pa naj dr. Slavik pogleda na i Kranjskem in bo videl, da nikjer na deželi ni takih šol kakor v naši okolici. Občinska uprava postopa z okoličani najdobrohotneje. Dokaz temu vodovod za zgornjo okolico in plinova razsvetljava. To je zahteval eden zastopnikov manjšine. Ta naprava bi zaslužila spomenik. Kar se tiče zastopstva v delegaciji] je dr. Venezian naglašal, da ni potrebno, da 1 bi bila okolica zastopana v delegaciji, ker : on in njegovi tovariši da bolje poznajo potrebe : okolice nego pa okoličanski zastopniki sami, I ter je zaključil : Ne zahtevamo spomenika ; želimo pa, naj se tu ne izrekajo govori brez ! resnosti in proti resnici! Dr. Venezian in — zdrava pamet, j Dr. Venezian je očital našim mestnim zastop-i nikom v mestnem svetu, da so glasovali proti zdravi pameti, a ne proti proračunu. Če pa! i pogledamo, v kakšnem razmerju so njegovi tozadevni argumenti z zdravo pametjo, vidimo' ' da je to razmerje zelo napeto skozi in skozi. ; Takov inteligenten mož, izkušen politik in star lisjak, kakor je Venezian, si upa trditi, j da oni, ki glasujejo proti proračunu, ne zahte- i vajo ničesar od vlade, oziroma vladajoče j stranke, ko vendar ve vsaki otrok, da sploh j v javnih zazstopih glasujejo proti proračunu ravno tisti, ki največ zahtevajo in katerih apetita ne zadovoljuje, kar jim ponuja proračun. Ali ne zahtevajo nič od vlade Bartoli in Rizzi in socijalisti, ki so ravnokar glasovali 1 v parlamentu proti proračunskemu provizoriju ?! Ali ni čital dr. Venezian govora Pittonija,j ki je zahteval od države vzdrževanje italijanskih srednjih šol in ustanovitev italijanske univerze v Trstu ? ! In govor Schuhmayerja, kateremu ni zadostovalo niti 100 milijonov, predlaganih od Luegeria za zavarovanje delavcev na starost in ki je očital vladi, da premalo trosi za delavce ? !! In vendar so ti glasovali proti proračunskemu provizoriju!! Ali ne pravi Venezianu zdrava pamet, da se lahko glasuje za nekatere posamične postavke proračuna, dočim se ne more zadovoljiti se s kompleksom, kakor ga je večina ; ustanovila ?! Čudimo se dr.u Venezianu, da ne zna za poljedelstvo druge pomoči nego čudesno z zdravim spraviti v čutečim še bolj, ležni smo priznanje, zrcali ves pošilja dr.a Slavika, ogledat si tamošnje dr. Venezian že dolgo ko trdi, da ni nikjer tržaški okolici. Naj le gre Kranjsko in bo že videl, pretvarjanje kamenja v rodovitno zemljo, kakor da bi se ne moglo poljedelstvu drugače priti na pomoč! Venezian čisto nič ne ve o brezobrestnih posojilih, o gmotnih podporah, o nagradah za racij onalno obdelovanje, o kmetijskem pouku, o uzornih nasadih itd. itd., ki se drugod vporabljajo v povspeševanje kmetijstva ?! Če je hotel pobijati dr.a Slavika trditev, da mestni svet ničesar ne stori v prid poljedelstva v okolici, je moral Venezian po zdravi pameti edino le dokazati, da in kaj je občina storila za poljedelstvo! Sicer pa lahko povemo v tolažbo dr.a Venc-ziana, da okolica ni tako nerodovitna kakor on misli. Če se je bil Venezian le malce ozrl okrog, ko je, kakor nam je povedal, plezal po tisti občinski „kozji stezi*4 z grljanske postaje na Prošek, bi bil lahko videl krasne in rodovitne vinograde in njive okoličanske v najlepši in najugodnejši legi ! A najbrž se Venezian ta čas ni brigal za to in je le premišljal, kako bi napravil, da bi zadnjeg* Slovenca spodil iz okolice in se s tem rešil nacijonalnih nasprotnikov ! Naravnost brutalno in surovo je, ako se Venezian veseli manjšanja prebivalstva v okolici, češ, da bo imela večina manje narodnih nasprotnikov!! Če bi se tudi vjemalo razumom, se pa nikakor ne da sklad z blagim, človeško srcem, ki diči človeka nego zdrava pamet! Hva-pa dr.u Venezianu za to odkrito ker se v tem njegovem izreku njegov administrativni in politični program nasproti tržažkiin Slovencem. Ce pa misli, da je zmanjšanje prebivalstva sreča za dotični okraj, kaže Venezian, da, ali ne pozna sveta, ali pa se hoče po sili kregati — z zdravo pametjo! Vsakdo ve vendar, da je manjšanje prebivalstva in izseljevanje najsigurnejši znak gospodarskega propadanja in mizerije ! Gospod Venezian naj gre na Kranjsko šole. Vidi se, da gosp. ni bil na Kranjskem, takih šol kakor v dr. Venezian na da se tamošnje šolstvo more meriti z onim v okolici ter da ne najde nikjer tako velikih in lepih krajev kakor so Gropada, Rocol in sv. Marija Magdalena gornja in spodnja, ki bi bili brez vsake šole. Če pa najde dr. Venezian na vsem svetu kako mesto, v katerem se pošilja meščane v šolo na deželo, vsprejmemo popolnoma vse njegove nazore o — zdravi pameti ter mu napravimo tisti spomenik, ki so mu ga — po njegovem mnenju — dolžni okoličani radi vodovoda za zgornjo okolico. Kar se tiče tega vodovoda, moramo priznati, da je to zelo koristna in potrebna naprava. Ali dr. Venezian naj nam dovoli par odkritih besedi! Zdi se nam, da je večina napravila ta vodovod bolj v skrbi — za-se, nego za okoličane. Ne vemo, da-li bi bil ta vodovod že napravljen, ako bi ne bilo toliko letoviščnikov na Opčinah. Za občino pa ni to nikaka materijalna žrtev. Že proračun za 1908 kaŽ3 z obzirom na ta delno izvršeni vodovod nič manje nego 25.000 K prihranka na izdatkih za preskrbljevanje vode za okolico, a magistrat je sam priznal v svojem poročilu, da se trošek za vodovod amortizira in pokrije z dohodki istega in s prihranki na podlagi istega. Za občino torej ni to nikaka žrtev, temveč previdno in pametno podjetje. Okolica ima pravico biti preskrbljena z vodo. Če je torej občina v enem pogledu storila svojo dolžnost nasproti okolici, je to povsem pravilno, nikakor pa ni kaka posebna zasluga, ki bi zaslužila spomenik ! Kaj pa naj rečemo o trditvi dr.a Vene-ziana, da ni potreba, da bi bili okoličani zastopani v delegaciji, ter da Venezian in njegovi prijatelji itak še boljše skrbijo za okolico, nego bi to mogli storiti njeni zastopniki V ! Zakaj pa potem daja mestni statut okoličanom volilno pravico ?! Trditev Veneziana je naravnost negacija te volilne pravice, ker po njegovem nimajo odločati okoličani, kdo naj jih zastopa, temveč dr. Venezian s svojim — zdravim razumom. Ta trditev je tako gorostasna, (la je celo ,-Lavoratore" v svojem poročilu na dotičnem mestu napravil tri klicaje in en vprašaj, ter da je rPiccolo" celo potajil ta pasus, ker ga je bilo menda sram priobčiti takov atentat na — zdravo pnmet! Za slovensko srednje šolstvo in vseučilišče. Slovenska čitalnica v Dolenji Vrtojbi je odposlala na predsedstvo poslanske zbornice na Dunaju peticijo za slovenske srednje šole in slovensko vseučilišče. Iz poštne in brzojavne službe. Visi stavbeni komisar Anton Stegu v Trstu je imenovan stavbenim svetnikom za tehniško službo pri c. kr. poštnih in brzojavnih zavodih. Razpisane službe. V področju c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu je spopolniti mesto davčnega eksekutorja. — Razpisano je mesto kancelista v XI. čin. razredu pri c. kr. sodišču na Voloskem. Naša šolska mizerija. Kakor smo že opetovano javili, je bilo tudi letos na nemških državnih ljudskih šolah odklonjenih več slovenskih otrok (kolikor nam znano dosedaj kakih 50). Nekateri stariši so se obrnili do dra. Gregorina, da bi storil potrebne korake. Dr. Gregorin je sporočil o stvari drž. poslan-. cu dru. Rvbaru in taje minoli torek šel k nau-čnemu ministru, kateremu je razjasnil, kako V Trstu, crne 26 julija 19j7. »EDINOST« štev. 204 Stran IH postopa vodstvo o vsprejemanju otrok. Minister se je za stvar zelo zanimal in je prosil, naj se mu sestavi pismena spomenica. Dr. Rvbar je tudi res takoj drugi dan izročil ministru spomenico. V tej se je izlasti naglašalo, da je protežiranje Italijanov ob vpisovanju v državne ljudske šole krivično, ker imajo Italijani itak zadostno svojih šol (ločim nimajo Slovenci nobene. Iz tega razloga treba dajati Slovencem prednost pred Italijani. Slovenci pošiljajo svoje otroke — ker nimajo svojih šol — raje v nemške ljudske šole, ker v italijanskih vlada znani duh, dočim se v nemških poučuje njihov materini jezik vsaj kakor predmet. S takim postopanjem se slovenske otroke naravnost sili v naročje italijanizacije. Končno je izrekla spomenica prošnjo, naj minister takoj vkrene potrebno, da se bo ob vprašanju dajala Slovencem prednost pred Italijani, posebno pa da se že odklonjene otroke takoj letos vsprejme. Ko je kasneje posl. dr. Rvbaf govoril z ministerskim predsednikom o vprašanju slovenske šole, omenil je v ilustracijo naše mizerije tudi postopanje šolskega vodstva v nemških državnih šolah in mu je izročil enako spomenico. Ministerski predsednik se je zelo čudil in obljubil, da hoče takoj ukreniti potrebno. da bodo slovenski otroci vsprejeti. O stanju vprašanja slovenske šole ne moremo govoriti za sedaj iz lahko umljivih rd zlogov. Iz Bazovice nam pišejo : V nedeljo se bo vršila pri nas cerkvena slavnost bazoviške patrone sv. Marije Magdalene. Popoludne po službi božji bo v gostilni „Pri Lipi" svobodna zabava, nu kateri bo sodelovalo domače pevsko društvo „Lipa" in kakor čujemo tudi „Tamburaški zbor pevskega društva ,.Kolou iz Trsta._ Glede umorov kočijažev. C. kr. redarstveno ravnateljstvo priobči 1 u ti i sliko št. 441 zbirke svoje antropome-trične postaje. To je slika aretovanega Ka-rola Del Tin in o tej sliki trdijo razne priče, da je popolnoma slična onemu človeku, ki so ga v jutro dne 15. t. m. videle v kočiji pokojnega Antona Molioroviča, ko je ta vozil proti Kontovelju. Redarstveno ravnateljstvo priobči to sliko vzlic uvedeni sodnijski preiskavi, kajti priče, ki so videle morilca v Mo-horovičevi kočiji izjavljajo z gotovostjo, da je ta slika tako slična onemu človeku, ki so ga videle v kočiji, da v slučaju, da bi bil Del Tin nedolžen, je moral izvršiti zločin človek, ki ie tej sliki popolnoma enak. Slika se torej priobči eventuelno tudi v interesu aretovanega Del Tina. Vabljene in naprošene so torej vse one osebe, ki so v stanu dati podatkov o osebi, ki bi bila podobna* priobčeni I bliki, da takoj javijo redarstvenema ravnatelj- I stvu kar jim je znano. Preiskovalni svdtiik dr. Cumar je se ■ svojim avskultantom, s komisarjem Zecchini-iem in tremi policijskimi agenti predvčerajšnjem popoludne ob 4. uri zopet izvršil hišno preiskavo na stanovanju družine areto-vanih bratov Del Tin ter je dolgo zasliševal njijii sestro Evgenijo. O Karolu Del Tinti se nam poroča, da se že od torka nahaja v taki razburjenosti, da ga treba vedno stražiti. Sicer se nam je pa že prej poročalo, da je od prvega hipa, ko je bil aretovan, venomer le jokal. Ona deklina, o kateri smo poročali, da neka prodajalka sadja trdi, da je videla v njenih rokah dežnik, ki so ga našli v Moho-ruvičevi kočiji, je 20 letna lahkoživka Josipina Sila. Prodajalka sadja trdi baje celo, da je vide a to deklino v družbi Karola Del Tin zvečer dne 14. t. m., to je v nedeljo zvečer pred vmorom kočijaža Mohoroviča. TRŽAŠKA MALATKBONIKA. Slepar. 20-letni mornar Josip Zorić, ki je sedaj brez posla in stanuje v ulici di Crosada št. 1, je prijavil predvčerajšnjim popoludne na policiji sledeči dogodek: Okolu 8. ure predvčerajšnjim v jutro je blizu ribjega trga naletel na nekega nepoznanega mu človeka. ki se mu je približal in ga vprašal, če bi hotel vsprejeti službo na parniku rQuarneroM. On, neznanec, da je mašinist na tem parniku. Zorić je z veseljem vsprejel, a oni mu je dejal, naj mu pusti mornarsko ; službeno knjižico (matrikolo) in pa 12 kron i denarja, a opoludne naj pride na rečeni par- ; nik, kjer bo takoj nastopil službo. Zorić mu ie takoj dal knjižico in denar. A ko je šel opoludne na parnik „(^uarnero", da bi nastopil službo, niso na parniku ničesar vedeli o tem. Neznanec, ki se mu je izdajal za mašinista, ga je bil grdo osleparil. Nevarna zabava. Težak Libero Cuc-cagna, stanujoči v ulici deli" Olmo št. 1, je predvčerajšnjim okolu 1. ure popoludne za zabavo vstrelil z revolverjem v veži hiše št. 2 v ulici del Šalice. V veži in pred hišo na ulici je bilo pa polno paglavcev ter bi se bila lahko pripetila nesreča. Neki redar, ki ie slišal strel, je prihitel v rečeno vežo in ko je zvedel, kdo in zakaj da je streljal, je lahkomiselnega Caccagno aretoval in ga od-; vedel na policijo, kjer so mu zaplenili revol- j ver, vzeli njega na zapisnik in ga potem izpustili. Moral bo pa odgovarjati na sodišču ; radi življenju nevarnega dejanja. * Neznan tat je čevljarju Petru Mancilli, ! ki je vratar hiše št. 20 v ulici sv. Nikolaja, ukral iz delavnice v veži te hiše dva para čevljev, vrednih 24 kron. Nezanesljiv brusar je 38-letni Ivan G.,; ki prenočuje na ljudskem prenočišču v ulici Okrasi radi svoje krasne e'.egauce vsafei prostor in se spremeni v hipu s samim premakljajem v jako komodno posteljo z lastnimi žimnicami in blazinica ni. Prospekti zastonj. - Eventuvelno na mesečne obroke. Skladltfe najfinejša in solidnega pohištva v modernem slogu. — Popolne sobe. Lastna delavnica za vsakovrstno tapecirarsko in ■ ■■ olepševalno delo. ANTON MACHNICH- trst, m. s. Giovanni io Gaspare Gozzi. Predminolo noč je bil areto- Kdor iWe službo aH kakorSno-koIl »po- van na tem prenočišču, in sicer na podlagi "or "*d"Ike "J alnib®MO .080bJe 5 j, .. , ..i .- f -o , kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorcev. ovadbe, ki jo je vložila proti njemu gospa kdor ilna ra prodmt, hiSe; poIJa9 d^7ee. kdor' Marija Walter, stanujoča v ulici della Ma- leli posojila, vknjižbe Itd. prodati ali kupiti donna del Mare št. 7. Gospa Walter mu je premičnino ali sploh rabljene predmete itd. itd.. namreč še dne 19. t. m. izročila« nožev se v?A]LIf * t „ - o i . i . j ,,£ d i n o • t iM, ki so najeenejl, največ čitani srebrnim ročajem m 3 kuhinjske nože, da io „«jboJJ pripravni t dosegonamena. jih jej nabrusi, a od tedaj ga ni več videla. Noži so vsi skupaj vredni 39 kron. Lran G. trdi, da je nože izgubil. Pridržali so ga v zaporu. SmeSnica. A.: ..Kaj pa to, da se Karol ne prikaže več v družbo — B.: „Kaj ne veš, da se je pred dobrim mesecem zaročil?" — A.: „Aj. potem se seveda nahaja v preiskovalnem zapora pred obsodbo na dosmrtno j e č o !u Koledar in vreme. — Danes: Ana, mati Marija: Bratoslav; Jana — Jutri: Pantaleon. mu-čenec ; Dušan; Cidalagana. — Temperatura včeraj : | ob 2. uri popoludne 29® Celzius. — Vreme včeraj : nestanovitno. Društvene vesti in zabave. „Čitalnica" pri sv. Jakobu opozarja gg. pevke in pevce na pevsko vajo, ki se bo vršila danes v petek ob 8. in pol uri zvečer v društvenih prostorih. Nadalje naznanja, da se bodo vršile za naprej vaje : ob torkih za moški zbor, ob sredah za ženski zbor in ob petkih za mešani zbor vsakokrat ob 8. in pol uri zvečer. Vsprejemajo se tudi nove pevke in pevci in sicer še do konca tega meseca. Potem se radi bližnjega koncerta ne bo več sprejemalo. Bratje Sokoli! Podpisani odbor časti se vabiti Vas na redni občni zbor, ki se bo vršil v soboto, dne 27. julija t. 1. ob 9. uri zvečer v društveni telovadnici s sledečim dnevnim redom : 1. Pozdrav staroste ; 2. Poro-! čilo tajnika ; 3. Poročilo blagajnika ; 4. Poro- i čilo voditelja telovadbe: 5. Volitev novega] odbora ; 6. Volitev pregledovalcev računov ; ^ 7. Volitev delegatov „Slov. sokolske zvezey ; 8. Morebitni predlogi in interpelacije. —! Nadejaje se obilne udeležbe beleži se uz bratski sokolski: „Na zdar!a — Odbor. OPOMBA : V slučaju, da ne bi ob določeni uri pristopilo pravilno določeno število članov, vršil se bo pol ure pozneje občni zbor v drugem sklicanju ter sklepal pri vsakem številu prisotnih bratov. Tamburaški odsek „Kola" vabi vse gg. tamburaše in tamburašice oa skupno: vajo, ki se bo vršila danes dne 26. t. m. j ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih, ul. S. Francesco št. 2. I. nadst. Sprejemajo se novi tamburaši. _ Vesti iz Gori&ke. x Laški socijalni demokratje iz Gorice, LoČnika in Trsta, oko-i 100 oseb, zbrali so se v nedeljo v Marzinijevi gostilni, da < ustanove podružnico tržaške „Democrazia so-ciale italiana". Govorila sta Scocchi in Pasi iz Trsta. Prvi je napadal socijaliste, češ, da so zapostavili italijanstvo in da gredo vladi na roko na tlačenju Italijanov. Rekel je, da so Marxove teorije o socijalizmu odlični socijalisti Labriola, Jaures, VandervelJe in drugi ovrgli, med tem ko ideje Mazzinija in drugih laških socijologov zmagujejo na vsej črti. Drugi govornik, Pasi je ostro obsojal postopanje tržaških socijalistov in posebej njih državne poslance, kateri da delujejo nasproti interesom in mišljenju ljudstva. Mora da se jih toraj vsestransko pobijati, kakor tudi klerikalce. — Tukaj jih imate ! Italijanska vlada je zatrdila, da iredenta ne obstoji več ! Začela je z novo močjo delati pod krinko laške socijalne demokracije. To dokazuje dejstvo, da je shodu predsedoval znani iredentar Brumatti in da so se shoda udeležili zgolj poznani goriški neodrešenci. (Dalje na IV. strani) Denarna posojila lku^Z •tvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajejo po želji strank proti primernim obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se je na JOSIPA ZIDARI*, ulica, della Caserma it. 14, I. nadst od 9.—12. predpol. in od 3.—6. popoludne. ANI ON KUKIZ Trgovina, oziroma krojačnica Trst, ulica Torrente st. 34 (t novi biSi) jUta nuova cittft di Crieste". VELIKA ZALOGA (zgotovljenih oblek za odrasle in dečk« = vsake vrste. ===== Delavske hlače prve vrste, kakor tud: blago vseh vrst iz najpopolnejše novo?«" Patentiran dhran-postelj MACHNICH Čokolada Kakao Edina zaloga tvrdke Kngfler - Henrik Gerbeand FRAtfCESCA VODUSEK — Trst, ulica San Spiridioiie 6. Pooblaščena pisarna inženerja in civilnega geometra G. Maglicb-a se je preselila z dnem 22. julija v ulico San Nicold št. 34 = I. nadstropje. = v Trstu, sprejme slovenske in laške stenografije veščega uradnika. Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejema od 12. do 1. in od 5. in pol do 6. in pol pop Društvo „Kreditno reformo" im Jelačičev trs št. 8 (Palača dra. Eerzop) Osnovano na temelju pravil, potrjenih od kraljeve deželne vlade v Zagrebu 26 aprila 1904 štev. 28 706. Ob vestni odsek gorimenovanega zavoda daje naj-točneje in najhitreje vsakovrstne trgovske in privatne informacije za celi svet po jako nizkih cenah. Pravni odsek prevzema vsakovrstna brez razlike upnikovega in dolžnikovega stanovanja in jih izvršuje naj vestne je v najkrajšem roku brez odbitka. Fredujemni odsek daje predujme na iztirjevanja, ki so predana pravnemu odseku. Prospekte pošilja brezplačno Ravnateljstvo. a a m^m solidno in elegantno jlAlitillMIl po zmernih cenah JlOniSIVO Rafaele Italia S* TB8T — Via Malcanton 7 DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvspeiaeje areditrt preti DOBIVA SE V VSEH LEKARSAJ 1 revmatizmu in protin - TEKOČINA GODINflf*-'—**«*"-**-*™"«-* kkirnmrjer : SV. Uttfc« i* Jtsip Mili, kkftOU JW IfU', f«Mftt 4.1 K Wt Is mi 4 sli rirtrs Stran IV »EDINOST« štev. 204 V Trstu, 26. julija 1907 BALKASf 70 trt, •lettr. r Cena zmerne. BALKAN x V „Piedimonte* so preskrstili Lahi gorenjskih sadjerejcev. Namen shoda je med slovensko Podgoro pri Gorici. Pred desetimi drugim ustanovitev društva v povzdigo sadje-leti se je mnogo pisalo in še več govorilo o reje. Gorenjsko sadje je v zadnjih letih zaslo-tej novi laški spakedranki, radi nje so se velo čez meje Kranjske dežele, stavile interpelacije v državnem zboru. Na Železnica na Triglav. Nova alpska mestništvo je slednjič prepovedalo rabo tega železnica je prav za prav še le odkrila šir-imena in pošte so dobile nalog, naj se pisma, nemu svetu krasoto gorenjske strani, zlasti naslovljena „Piedimonte", zavračajo, ker tak romantični Bohinj in divni Bled. Število leto-kraj ne obstoji. Vzlic tej prepovedi pa redno | viščarjev vidno narašča. Sedaj pa je* stopil na dohajajo na pošto v Podgoro pošiljatve pod plan projekt, ki bo gotovo imel veliko priv- omenjenim imenom, ali se vedno vračajo z opombo, da se „Piedimonte" ne pozna. Neki dečke ln otroke, velik izbor platnen vecchia. Oglasiti se je v gosrlni ob!eke m ko,itumov, raznovrstne jope ter rumena ,A 11 a S t e 1 1 a", Piazza Carlo Goldoni. 850 --modra oblek» ** delavce. Proda se Javni ples priredijo mladeniči v Avberu v nedeljo 28. t. m. v krčmi gosp. Maksa Uimarja, kjer se toči takozvani kraški refošk. Svirala bo godba iz sv. Križa pri Tratu. 842 Na prodaj Tujci v hotelu „Balkan". Na novo so došli dne 25. julija : Szydlowski D., dijak, K RAKOVO; Teplv K., profesor, PARDUBICE; Vanibera E.. dijak, PAR-DUBICE ; Slatnik A., pos., KRALJEVI URADEC ; Massiezek F., častnik, GRADEC; Potočnik A., x Obesil se je na svoj pas v zaporu ^ebnik, GRADEC ; dr. Sedlaček F. posestnik, „•„o „O rnM ^^ ^ PLZEN; Votava V-, uradnik, LJUBLJANA. vojašnice na Travniku neki vojak. Govori se, da ga je neki nadporočnik preveč mučil in sekiral tar ga vtikal v luknjo za vsako najmanjšo stvar. (J uje se, da se je pred nedavnim časom tudi drug vojak usmrtil na Gradu iz enakega razloga. Ker se iz vojašnic le redko kedaj doznava resnica, morali bi se poklicani faktorji interesirati za to stvar in to tem več ker je obče znano, da nekateri častniki i 1 podčastniki včasih postopajo z vojaštvom prestrogo in proti službenim predpisom. Goriški trafikantje snujejo podružnico dunajske občne zveze prodajalcev tobaka. V nedeljo popoludne so imeli v krčmi pri Kajlm na Korenju pripravljalni shod, katerega se je udeležjlo 55 povabljencev iz Gorice, Standreža, Šempetra, Solkana in Pod-gore. Na shodu se je izvolil pripravljalni odbor. r MALI OGLASE. 1 Mali oglasi računajo se po 3 atot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjga pristojbina 40 Btotink. A = Plača se takoj. = I MlaHonin! v Nabrežini priredijo ples s kon-midUCIllU certom v nedeljo dne 28. julija pri g. J. Gruden. Postrežba točna ; toči se domače vino in izvrstni teran. 853 je hiša s kmetijo v Štanjelu na Krasu. Obrniti se je na „Inse-ratni oddelek Edinosti". 846 Mož triintridesetih let, kadetno, poljedelsko, vinarsko, sadjarsko in°trgovsko šolo, vešč več ali manj slovenščine, srbo-brva^čine, nemščine, italijanščine, francoščine in ruščine; šest let odvetniški uradnik, išče posla. — Naslov: A. Trobec, Sv. Ivan — Trst. 762 Nov dohod blaga za obleke po meri, koje se zvr-točno in hitro po zelo nizkih cenah. Na deželo vzorci brezplačno in franko. POD RU Ž NIC A : „AU.A CITTA DI LONĐRA nI. Poste nnor-e št. 5. (vogal ul. Torre bknea' K JIGO VEZNICA k^mnaz"fo!i Tovarna trgovskih registrov Gustavo Tassini & Figlio Trst, Via Porporella it. ž - ogel Via della Wž Podpisani naznanja slavnemu občinstvu Hiš«) Be Proda > 2 kuhinji, 2 sobi. klet in približno I odpisani naznanja slavnemu '' , sežnjev vrta, vse po jako nizki eeni. j Trsta in okolice, da je prevzel Alla S t e 1 1 a", Piazza ime dobroznano trgovino Oglasiti se je v gostilni Carlo Goldoni. na svo tj Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih == mineralnih vod-- Angelo DeuetoK -- Trst ulica Acquedotto 22. — Tel. 1448 kolonijalnega blaga s in jestvin V iz Istre- Bivši državnozborski kandidat in občinski svetovalec — obdolžen goljufije. V skladišču c. in kr. pijonirskoga oddelka v Puli so prošli na sled veliki goljufiji in tatvini. Ukradeno je bilo par sto kilogramov telefonske žice. Kompromitirana sta bivši soci-jalno-demokratični kandidat elektrotehnik Nikolaj Martin in kovinar Duis Glasbeno društvo „Zvezda" v Kopru priredi dne 28. t. m. izlet v Pobege. Prijatelji glasbe so uljudno povabljeni na ta iziev. tei priliki se ^ri imenovano društvo j zavaljuje gospodu Lušinu trgovcu z iesom ^a darovani za napravo društvenega odra, gospodu Ivanu Strgarju za darovanih 5 kron v društvene namene, gospodu odvetniku Čer-netu v Kopru, gospodu Siškoviču, posestniku v Černemkalu in gospodu Ivanu Pucelju v Kopru kakor utemeljiteljem našega društva vsaki z udnino 20 kron. Vesti iz Korožke. Predor skozi Ture. Malnice: V nedeljo dne 21. t. m. ob 6. uri zjutraj so prebili predor skozi Ture od koroške strani na Solnograško. Ko so eksplodirale zadnje mine inje bila odprtina dovršena, je ukazal podjetniški viši inženir Kleinwachter? naj se pred predorom strelja z dinamitom na čast sv. j Barbare. In začelo je pokati. Ljudstvo je i bilo veselo in je klicalo : Gliick auf. Slavnost prebitja predora se bo vršila za podjetniške inženirje v nedeljo ter dobe ob tej priliki tudi delavci spominske medalje. Dan slavnosti za državne inženirje še ni določen. Kakor znano se delavci turškega predora v Pechsteinu na Solnograškem že več dni v štrajku. Sedaj pa je došlo sporočilo, da mislijo priti semkaj na to stran, da bi tudi tu vspodbudili ljudstvo za štrajk. Za to je' bila orožniška posadka danes pomnožena, ali dosedaj je vse mirno. Minolo nedeljo pa je bil nastal pretep mt?d nekaterimi delavci. Med pretepom je stopil vmes nadzornik delavcev v predoru imenom Anton Jakopič. Naenkrat mu je eden delavcev zavihtel nad glavo zidarsko kladivo in ga ranil na glavi pri ušesu tako hudo, da se je ranjenec zgrudil v nezavesti in so g& morali odnesti v bolnišnico. Tako jo je revež skupil do nedolžnem. Na srečo pa rana ni nevarna. Hudodelca so drugi dan aretovali. Vesti iz Kraniske. Zaprisega župana Hribarja. Kakor se nam iz Ljubljane poroča, je cesar potrdil zopetno izvolitev g. Ivana Hribarja županom ljubljanskim. Slovesna zaprisega se vrši v soboto dne 3. avgusta. Tem povodom priredijo ljubljanska narodna društva županu bakljado in podoknico. Blejski grad — deželna last Kakor se nam poroča, utegne dežela Kranjska v kratkem kupiti Blejski grad, ki je na prodaj za 1.200.000 kroru Posebna deželna komisija je nedavno ogledala grad. Obširno zemljišče, ki spada h grajski posesti, se bo menda parceliralo in prodalo, jezero in grad pa ostaneta javna. Gospodarska poslopja se utegnejo porabiti za gorenjsko kmetijsko šolo. Zadnjo besedo v tej zadevi ima seveda deželni zbor. Shod gorenjskih sadjerejcev. Prihodnji ponedeljek se vrši ▼ Radovljici shod □ Učilisče in vzgojevališče za deklice. □ Temeljit pouk po učnem načrtu za osemrazredne ljudske šole na Primorskem. Letna plača 500 kron. — Hia& z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopališče. Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan. — Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem in angležkem jezika ; v godbi, glasovir, gosli, oitre, petje, v ženskih ročnih delih, v risanju in slikanju, — j— | — — | — |_| - Trst ulica Pasquale Besengbi 6 v ulici Giulia štev. 29 ter se toplo priporoča udani HUGO CZURDA - 50LSKE SESTRE um u LM u mm tržaška posojilnica in hranilnica Piazza della Caserma štev. 2 v lastni palači ^o^^^iciaas^sc (Vhod po glavnih stopnicah) TELEFON 952 ima na razpolago Jekleno varnostno eelico ki je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so shrambice. ki se oddajejo strankam v najem in sicer : za celo leto kron 3 O „ pol leta „ 2 O „ četrt „ „ 12 za en mesec „ 6 Shrambice so 24 cm visoke, 21 cm široke, 4S era globoke. Shrambie ne more niliče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo in zaprejo svoje stvari, katerih ni treba prijaviti. ===== Nadaljna pojasnila daje zavod ob uradnih urah. =^== Restavracija Rurora Vsaki večer Koncert MaMoMo drnštTO s petjem in plesom. Začetek ob 7. zvečer in traja do polnnoći. Ob nedeljah od 5. ure pop. do polunoči. CREMA MARŠALA DEPAUL o CU o CL, Vino-liker bolj redilno, nego alkoholiono. pohištvo in tapetarije (nasledili G. Dalla Torre Giacomo ulica Chiozza 7, ulica del Toro 1. v bogati izberi, neprekosljive glede solidnosti in eiegancije — — — se vdobi pri--— JVtacerata ulica Seli' Acpdotto 3 Cene, ki so splošno priznane za ugodne. Ni je boljše namizne pijače katera bi bila v poletnem času bolj hladilna z;t otroke in odrašeene, nego je jabolčno vino. Ima malo alkohola in je najpripravnejsa namizna pijača za bolehne osebe (želodec - nervoznoet - r;v-matizmi itd.) — Priporočeno od Tseh zdravnikov. Buteljka 1 liter 56 stotink (buteljko treba vrniti) Glavna zaloga v Srsiu Ulica SS. Martiri št 11. Pošilja franko na dom. ako se naroči po dop a'.ici 1111111111 >.i 1 i 1 1 1 1 1 t 1 1 1 1 1 1 J-LLL. BHH i_ | i i i _i i i MERKUR[ J. ULČAKAR & Co. - Trst Telef. 1874 — Via Nicold Macchiavelli štev. 19 — Telef. 1874 Komisije. - Zastopstva. - informacije. Zaloga raznovrstnega kolonijalnega ln druzega blaga. --- ZAHTEVAJTE CENIK. Andrej Gulič Trst, ulica Farneto ste v. 1*2 vogal ulice Gelsi Skladišče pohištva in tapetari] lastnega izdelka. SPECIJALITETA: Popolne sobe svetle ali temne, posamezni komadi vsake vrste z zalogo stolić, obešal in divanov vsake vrste in velikosti. Preskrbi se popolno opravo za prenočišča po jako zmernih cenah in s skrbno rož ujo. t Sternilov Skritf Mt je najboljši materijal za pokritje hišnih streh, dvorcev in tovarn. Pošiljajo se povsod lastni delavci, da potrebno delo točno dovršijo. Pripravni materijal za zavarovanje zida proti mokroti. ZALOGE V VSEH GIiAVNIH MESTIH-=^==== Vprašajte vzorce in kataloge v = Portlandcementnih tvornic Dovje (Lengenfeld) Trst, Scala Belvcdere št. 19 telefon 1057