191 StCTilta. V LJubljani, t ponrteljrt Z6. avgusta 1918. ti. leto. slovenski Narod* za Airstro-Ogrsko: K 50-— . 25-. 13— . 450 celo leto skopaj naprej. pol leta „ . Četrt leta „ v . na mesec „ » • za Nemčijo. cok> leto naprej . . . , K 55 za Ameriko m vse (kuge dežele celo leto naprej « • « . K 60 Vprašanjem glede tn«eratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Spravni* tvo (spodaj, dvorišče levo). RnaPova nltca SL 5, telefon »L 89. Ishaja wMk dan avaiar isvsaiaSl In praznike. . ms ara ti se računajo po porabljenem prostoru tn sicer 1 mm visok, ter 54 mm širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po U vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Novi oarsčalEi aaj pošljejo oaroMuj ičim ^ ga nakaintol. flUI Na samo plsnene naročbe brez poslatfe deaarja se ne otoreoia aiktltor ozirati .Narodna tiskarna" telalon it 89. .Slovenski Narod" velja v Ljubljani dostavljen na dom ali če se bodi ponj: celo leto laprej pol leta „ K 48— . 24— I četrt leta na mesec . 12. Posanszna Številka velja 30 vinarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knallova nllca it 9 (v L nadstr. levo), telefon it 84 Politika v Banovini HRVATSKO - SRPSKA KOALICIJA. L (Razgovor našega dopisnika z gospodom Većeslavom \V i 1 d e r i e ci, poslancem v hrvatskem saboru in zajedni-čkem ogrsko-hrvastkcm saboru, tajnikom saborskega kluba hrv.-srpske koalicije in glavnim urednikom »lirv. Riječi«); »Hočete, da čujete, dragi kolega, od novinarja, ld ima vsak dan priliko izražati svoje mnenje, še posebej nek pregled naše današnje politike? Da, morda je ravno za nas novinarje, ki smo zaledno polltičarji, dobro, da sredi dnevnega dela postanemo ter si damo bilanco o neki dobi, o odlomku našega dela, da z večjim premislekom in brez strankarske strasti presodimo ono, kar se dogaja okrog nas. Meni je pa naposled še osebno ljubo, da se preko vas javim zopet v »Slov. Narodu«, kojem sem nekoč bil mnogoletni zagrebški dopisnik. Da se razume in shvati današnja politika hrvatsko - srpske koalicije, je treba najprej poznati postanek in sestav naše stranke, nadalje je pa treba priti na Hrvatsko in videti, kako mi tu živimo v primeri z drugimi deželami, — in odprle se bodo oči tudi najzagrizenejšemn našemu protivniku, ki nas obsoja za slepo, — Koalicija se je osnovala avgusta 1905 kot reakcija na jalovi državnopravni histori-zem in hrvatski ekskluzivizem pravaše v, ki je omogočil dvajsedetno paše-yanje Khuenovi većini. Zato je koalicija od svojega početka slovanska, ter demokratska in slobodoumna stranka. To ne samo po svojem programu, marveč je cela njena notranja struktura garancija za takšno politiko. Stranko sestavljajo: Nekdanji pravaši, oni stari borbeni pravaši, ki so se prvi oddeli od S tarče vica, ko je še živel, radi njegovega protisrbskega stališča, in od franka radi njegove nenarodne spekulativne politike, i uškani, Mažnranići in Modrušani so v koaliciji, razen njih pa še političari, kakor Badaj, Roje, grof Kulmer in drugi, ki do osnutka koalicije vsaj zadnjo dobo niso aktivno delovali v politiki radi takratnih desolatnih prilik v javnem življenju. — Nadalje imamo člane nekdanje napredne stranke, ki so jej ideja hrvatsko-srpskega jedinstva in svobodomiselnost bila glavna glavna gesla. Ti dve stranki tvorita hrvatski del hrv. srpske koalicije. Končno: Ogromna večina banovinskih Srbov se nahaja v koaliciji od njenega početka. Tu so starejši, kakor Medako-vič, Mnačevič, ki so tudi v Khuenovi dobi ostali stalno v opoziciji vkljub temu, da hrvatska oporba takrat ni priznavala Srbov in je le-te Khuen mamil in rabil. Takrat je mlada generacija Srbov prinesla v politično življenje ideje iz dobe svojega vseučiliškega študija in proklamirala med Srbi novo politiko narodnega jedinstva in aktivne borbe za prava Hrvatske. V obče je v našem ©dboru, kakor znate, največ mlajših. Metoda, taktika takšne stranke, je bila od 1905. diktirana jedino od splošnih narodnih interesov, ki ne dopuščajo niti radikalizma za vsako ceno, ker bi vodil do netim estnosti in katastrofalne politike, niti brezpogojnega oportunizma, ker se taka pretvarja v servi-Iizem in stalno popuščanje. Koalicija je, kakor je dobro rekel neki političar, šla iz temnice na vlado in z vladnih sedežev v temnico. Zato jej v zadnjih 13 letih ni mogla ni jedna sila. ni veleizdajniski procesi, ni komisarijati, ni nasilne volitve, vzeti njene pozicije, kakor tudi doslej nobena strankarska borba, noben izstop tudi jakih pojedinčev iz njenih vrst ni mogel ustvariti slične formacije, ki bi mogla v narodnem življenju zameniti koalicijo. »Dobro, dobro,« me »vprašujete. *vse to je slavna prošlost Aoalicije, ki Vam io priznavajo vse dru#e stranke. Ali sedanjost?« _More li sedanjost teh istih ljudi. — in ljudje so vse, programi nič, — biti kar naenkrat nekaj povsem proti v-nega, antipod onega, kar smo izpovedali do včeraj, za kar smo trpeli in se borili, kakor nobena druga stranka? Na vse ono Vas spominjam, ker je to najbolji odgovor na vsa m o g o č a aktualna vprašanja, ki mi jSh moro1 a hočete staviti. Doslej se je pokazalo in nedavna mdemnitetjia razprava v hrvatskem saboru (o kateri ste poročali v »Slov. Narodu«), je ponovno potrdila, da je n a - B*3 eionalna orientacija članov koalicije najčistejša, n a j j a s n e j -š a. Čeprav so naši govorniki člani stranke, ki ima vrado, govorili so vendar otvoreno, bistro in jasno o našem jugoslovanskem problemu. Kdor je hotel, je lahko videl razliko med muni in drugimi strank trni in strujami, ki se še vedno ne morejo rešiti neke gotove — tradicije. Kar se tiJc naše današnje neposredne taktike, treba najprej pomisliti, da imamo v Banovini svoj sabor, svojo vlado. Tako smo prisiljeni, da vodimo dnevno politiko, ki prinaša seboj tudi strankarske borbe in spopade. Da nimamo sabora, da nimamo svoje uprave, nego samo centralni parlament, — da vidite, kako bi tudi mi bili složni in kako bi se tako! — izvzemši frankovce, — »koncentrirali«. Naravno, da ostane kraj tega otvoreno pitanje: Kaj je boljše za našo narodno bodočnost, da li to stanje, ki ga sedaj imamo, ali mogoče nič? Na to nam more odgovoriti samo bodočnost, danes pa mora realni in odgovorni političar, dokler ni mogoč* jednoten nastop v vseh naroii-ili vprašanjih, držati, kar ima in ne izpu-ščati tega brez razloga iz rok. To delajo rudi Slovani v Avstriji, katerim je do obstanka dunajskega parlamenta, kojega sklicanje zahteva sedaj najradi-kalueja stranka, češka državopravna demokracija, ki zahteva tudi sklicanje češkega deželnega zbora. Ce pa pri nas preneha naš sabor, in to bi bila prva posledica spopada, bi nam peštanski »zajednički« parlament nikdar ne mogel nadomestiti našega sabora že* zaradi svojega sestava, in nam sploh izdaleka ne bi mogel biti oni instrument, kar je dunajski državni zbor avstrijskim Slovanom. Tega mi ni treba bližje razlagati. Toda mi za to pred konfliktom ne bežimo, ne bojimo se ga, ako nam ga prilikcnsilrjo. To je koalicija dokazala med vojno, to se je videli nedavno radi naziva »hrvatsko domobranstvo«. Koalicija se ni pomišljala, da protestira proti nazivu »ogrsko domobranstvo«, čeprav obstoji ta naziv odkar ob stoj" i domobranstvo, a pozneje je odgovorila Wekerlu tako. da je označeno povsem drugačno. Wekerlu protivno razumevanje držav nop ravnega položaja Hrvatske. — Koalicija noče, da samo incidentaliter. pojedenski in od slučaja do slučaja rešuje naše vprašanje. — tako je naglasila v svojem odgovoru Wc-kerlu, — nego se mora naše vprašanje rešiti naenkrat in v celem svojem obsegu. Ako pa Madžari pokažejo svojo nesposobnost, da rešijo to vprašanje v sporazumu z nami. — ali more in sme biti to naša škoda in krivda? Povedal sem Vam v glavnem vodilne smeri današnje naše politike. V kolikor želite pojasnila na mnoga detajlna vprašanja. Vam jih gotovo radi pojasnijo še drugi in ob drugi priliki. Fnzila Mik Ml li. Praga, 22. avgusta. V razmerju čeških socialističnih strank — socijalno - demokratične, av-tonomistične in centralistične in češke socijalne, bivše narodno - socijalne stranke — nastajajo izpremembe brez sodelovanja, in celo proti volji političnih ooditeljev: ljudstvo vrši samo, česar nočejo izvršiti voditelji, združuje se v enotno organizacijo. Centralisti so navezali intimne zveze z vodstvom socijal. - demokrat, opozicije (nemške) na Dunaju, katere voditelj je znani dr. Oton Batier, in proglasili, da ne bodo spreminjali svojega programa; kdor se hoče ž njimi zediniti, naj se zedini na programu dunajske centrale: in rt jih organ hujska proti Češkim nacijonalcem več kot proti angleškim imperijalistom, proti nemškim imperijalistom m proti imperijalistu Scheidemanmi ne hujska! — »Pravo Lidu« je nehalo biti glasilo cele stranke socijal. - demokratičnih avto-nomistov in je postalo glasilo češkega boljševizma, reete oportunizma, katerega sedaj vodi Šmeral in mala grupa ljudi okolu njega. Večina stranke gre za Habermanom, o katerem piše »bur-žoazni« plzenjski organ državnopravne demokracije: »Glasilo Habermanovo se pridružuje zopet zahtevi samoodločbe češkega naroda in samostojne češke države, in dobro vemo, da so ti proglasi popolnoma iskreni in da znajo plzenjski voditelji (Haberraan in Pik) to svoje stališče zastopati tudi v dejanju. Sicer ne glasno, toda tem bolj ostro, energično in dosledno borbo vodi plzenjski socijalistični list proti šmera-lovšeini in ima veliko zaslugo za enotnost naše narodne fronte v vseh političnih in narodnih zahtevah.«' Ker se voditelji Čeških socijalcev in socijalnih demokratov niso mogli dogovoriti o zedinjenju, so organizacije same vzelo delo v roke: v nekaterih okrajih so se že pr-Kde domov muj«. Tako dviga ljudstvo brez voditeljev samo rdeče - bele zastave, vrača se domov, z veseljem in s solzami v očeh; zediiiienje se je izvršilo na programu razredne borbe in <>Nova Doba«, Ha-bermanov organ, pravi, da se vrše pogajanja tudi z ogromnima organizacijama železniških ♦uradnikov in mašinistov ter stroi evo-d i j. Voditelji pa hnjskajo, kakor se vidi v >Pravu Lidu« dalje na češko buržoazijo, na češko belo gardo, delajo na razdor v Češkem tabora, in -ne vidijo, da jih noben Človek iz milijonske mase več ne sliši, da te mase hrepene za svobodno, enotno češko - slovaško državo. Na ljubljanskem starem pokopali šču pri Sv. Krištofu počiva mladi Poljak Emil Korvtka. Ker se je udeleževal poljskega revolucijskega pokreta, je bil iz Galiciie poslan v Ljubliano ter tu konfiniran (1837—1839). V Prešernovem krogu se je vživel v našo slovanšcino ter postal eden izmed naj-ajrilne.iših slovenskih trudbenikov one dobe; žal da mu ie^bilo dano le malo let delovati med nami. Korvtka omenjam tn le. da označim bolje čas, na kateresra mislim. Gre mi za dobo 1830 do 1848. O značaju poljskih pokretov nimamo mi tu na Jugu pravilnih pojmov. Običajno mislimo le na vnanje punte proti carskim vladam in vojskam: ne vemo pa. da je 7-oljska revolucija imela cesto eloboko človeški značaj ter je šla za obeečlove-škimi ideali. Poljski emigranti, ki iih ie izza delitve Poliske bilo* silno mnogo v zapadni Evropi (na Francoskem, Angleškem, v Italiji, Švici), so verjeli v idejo francoske revolucije ter bili v stikih z italijanskimi karbonariji in pod vplivom mojstra zarotnikov, Maz-zinija. Ko ie Mazzini 1. 1834. pod geslom: >Svoboda, enakost, humanitetac, orgariziral »Mlado Evropo«, je nastala tudi »Mlada Poljska«, ki je razumela M.^zinijeve besede: >Vsak narod ima s\ojo misijo in če io izvršuje, prispeva k splošni misiji človeštva . . . Ta misija tvori njegovo narodnost, ki ie sveta.« Cilj Mlade Poljske ie bila demokratska rrpublika: Osvoboditev Poljske z vojno ali revolucijo, osvoboditev severovzhodnih narodov, osvoboditev človeštva ie naš cilj. Poljska in človeštvo sta naše geslo«. Vendar je Mlarla Poljska imela več pristašev doma nego med emigranti. Emigrantom so se gesla »Mlade Poljske« zdela preobča. Zato je med njimi (1. 1832.) nastala še radikalnejša »D emokratska Družb a«. Ta organizacija ie hotela prekiniti vse vezi s >prošlostjo« ter je zato zavrgla vse določbe diplomatov o Poljski in imela dalekosežne socialne tendence. Njen manifest iz 1. 1836. poudarja misijo Poljske, hoditi na čelu Slovanstva in delati za splošno svobodo; priznava težke napake poliske zgodovine, ki so bite krive, da je Poliska propadla. Največja hiba ie bila gospodarstvo plemstva, ki je raiše domovino spravljalo v pogubo nego se odreklo svojim pred-pravicam. Ko bi se bile dvignile vse ljudske mase, bi bila zmaga poljske stvari gotova. >Ni namreč na svetu sile, ki bi premogla dvajsetmilijoneki narod, vezan v vezi skupne svobode, io ga podjarmila«. >Demokratska družba« je naglasala; >Vsi ljudje imajo isto prirodo in zato enaka prava in enake dojžno-sti ... Vsak človek ima pravico, iskati esebno srečo in v razmerju s svojim delom ter osebno nadarjenostjo imeti delež vseh pridobitev socialnega življenja. Dolžnost vsakeera človeka ie, delovati v prid dragih ljudi, svojo srečo omejevati radi obče blaginje. Vsak privilegij, naisi ima to ali ono ime, ie toliko kakor: skušati se iznebiti dolžnosti ter le negacija svobode in nasil; stvo proti prirodi . . . Brez enakosti ni svobode: brez enakosti ni bratstva . . . Vse, za ljudstvo, po ljudstvu: to ie obče načelo demokracije. Neodvisna demokratska Poljska ie cilj nase Družbe ... Le cela Poljska z vsemi svojimi deli, kakor iih ie imela pred delitvami, rie sposobna, živeti in svojo misijo izvršiti. Potrodbe, ki so navidezno neodvisnost Poljske delo ma zajamčevale, ie nacija pred vsem svetom s svojo zadnjo vstajo (1S30/31) raztrgala . . . Pomlajena Poljska bo demokratska. Brez razlikovanja vere in stanu bodo vsi deležni duševne, pbiitiene in socialne- pravne enako-, sti; novi red. ki bo obsegal lastnino, delo. industrijo, vzgojo in vse družabno življenje, bo stopil na mesto anarhije, ki so ii usurpatorii dali ime prava .. . Za zopetno osvoboditev ima Poljska v svojem kriiu ogromne sile; te sile dremliejo v poljskem narodu... Kabinetne pogodbe ne bodo vzpostavile Poljske in vojne, ki jih v o j u je j o monarhi, ne bodo dale n.arodu pravice .. . Naša Družba bo delovala za Poljsko, po Poljski za človečanstvo.* To je bila magna charta poljske demokracije. . Politiki plemenitaške ti ruje so jo smatrali za >plod pekla«. Največ hrupa je izzval konec manifesta, ki je pretili da se demokracija ne bo ustrašila krvi, >če se nujna izfcre-memba socialnega reda in neodvisnost ne bi dala doseči brez nasilnih potre-sov<. Radi tega odstavka so nasprotniki emigrantske demokraciie njo krivili pogromov proti plemstvu 1. 1846. v Galiciji. Pristaš demokraciie Henrik Ka-mienski Je 1. 1S45. v Parizu izdal >De-mokratični katekizem«, kjer je zatrjeval: >Revoluciia je organska socialna funkcija, s katero se razvija nacionalni organizem: ni pa treba, da bi bila krvava, saj je poljska ustava z dne 3. ma.ii 1791 tudi revolucija, a nekrvava. Demokratska družba je končno obsegala večino emigrantov. L. 1832. je imela 94 članov. 1834. že 924, leta 1836:1618; 1. 1840 : 1945. V domovino je pošiljala svoje emisije, ki so za svoje poizkuse pretrpeli smrt ali mučne ječe. V emisrraciii sami ie imela nasprotnika v krogu >prezidenta narodne vlade« v Parizu kneza Adama Car-torijskega, ki ni bil za nastanek kakega >trcuee:a scanu< na Poljskem, ampak je trdil, da Poljaki ostanejo narod vojakov in kmetovalcev. £e radikalnejši nego Demokratska Družba so bili poljski socialisti, ki so 1. 1835. v Londonu proklamirali enake pravice vseh in zavrgli »monstrozno pravo privatnega lastništva«. Misli Demokratske Družbe se poznajo v manifestu revolucionarne poljske Nacionalne vlade 1. 1846. v Krako-vu: iPribojuimo si tla svobode in skupnosti, kjer bo vsak po zaslugi in sposobnosti mogel uživati dobrine zemlje in kjer ne bo prostora za nikakršne privilegije, kjer bo našel vsak Poljak za sebe in za ženo in za otroke varnost, kjer bo oni, ki je od rojstva na telesu in duši zanemarjen, brez poniževanja v celi skupnosti našel nepo-grešno pomoč. >Poljaki! Ne poznamo več razlik, bratje smo, sinovi ene matere, domovino, in enega očeta, Boga v nebesih . . . Da pa Bog usliši nas klic, se nočemo omadeževati niti s pijančevanjem niti s plenjenjem niti nočemo moriti neoborožence, drugo vernike in tujce. Zakaj ne bojujemo se z narodi, ainpak s svojimi tlačitelji.« V te in take struje so mogočno zveneli verzi Adama Mickiewicza, Iz tega časa je vzrastel Fr. Smolka, poznejši prezident avstr. parlamenta, ki je bil v svoji mladosti revolucionarec. Kako erloboko so se bile ideie svobode in pobratimstva narodov zarile v poljska srca, je pokazalo 1. J1848.. ko so se Poljaki bili povsod, kjer ie šlo za bo-jujočo se demokracijo ali za nacionalno svobodo (v Nemčiji, na Dunaiu, na Ogrskem, v Italiji). Niti Cehi s Palac-kim niti Jugoslovani z Jelačićem nismo takrat gledali v toliko daljavo. Krivo bi bilo misliti, da ie poljska zgodovina le to. kar smo bili vajeni videti zadnjih 50 let v dunajskem parlamentu, da ie le zgodovina konservativno plemenitaških načel. V dobi Prešerna, Vraza in Lj. Gaja se s poletom poljskih misli niti od daleč nismo mo- Posneto po delu poliskega pisatelja Felclmanna: >Geschichte der po-litischen Ideen in Polen sei* 6V<*aen Teilungen« (1917). gli meriti. Poslali so nam Korvtko sem doli, mislec sigurno, da v našem takratnem miljeiu ne more biti nevaren, in neki jugoslovanski možje so se celo bali stikov z njim, pristašem poljske revolucije. Tem boli nam je dolžnost, da se ga spominjamo dandanes, v časih splošnega demokrati zrna. Dr, Fr. I. Zasedanje delegaciji Dunajski listi rx>ročajo: Ministrski predsednik baron Hussarek je izjavil nemškonacijonalnimv poslancem, da smatra v sedanjih razmerah za n u j -n e'j š e in potreb ne j š e, da pridejo pred parlamentarno razpravo vprašanja znnanje politike kakor pa notranjepolitične zadeve. Zato se mu zdi umestno, da se sestanejo v jeseni delegacije še pred državnim zborom. Stopil bo tozadevno v dogovor z zunanjim ministrom grofom Burianom in od rezultatov tega dogovora bo odvisno sklkvtnjr. delegacij. ^ Da čuti ministrski predsednik potrebo po sklicanju parlamenta ali celo delegacij, ako niso na dnevnem redu ravno davčne predloge ali proračun, }e v Avstriji nekaj tako nenavadnega, da zveni poročilo dunajskih listov skoraj neverjetno. Sicer je sestava naših delegacij res taka, da se vladi ni treba bari, da ne bi dobila večine, ali že kontrola sama je neprijetna. In slovanski delegati gotovo ne bodo molčali, saj se je od zadnjega delegačnega zasedanja nabralo ogromno gradiva. Politične in zlasti prehranjevalne razmere v Bosni in Hercegovini so se še poslabšale, razvoj dogodkov v Ukrajini in Rusiji je pokazal kako utemeljeni so bili slovanski pomisleki proti brest-litovskemu mira, v nemškem glavnem stanu so za skrtv-n os trumi, neprodomimi zavesami odločali o usodi poliskega in morda še kakega drugega slovanskega naroda, in v Solnogradn kujejo na ravnotako tafm-stven način pogodbe, ki naj vežejo naše narode politično m gospodarsko skozi ceia desetletja. O vseh teh točkah bodo morali zahtevati slovenski delegati odgovore in pojasnila. In za mir av-stro-ogrski državniki rudi niso storili ničesar, d asi ravno je vsak dan bolj Jasno, kakšna utopija je nemški »Siegfrieden«. in uvidevajo že tudi nekdanji hudi šovinisti, da leži edina možnost miru v spo-razumljenju in ojbojestransld popustljivosti. Tudi v tem vprašanju se bo moral grof Bnrian zagovarjati. Zavidanja vredno torej^ne bo staB-šče grofa Buriana in baronaTlnssareka pred delegacijami in ni izključeno, da je Hussarekova želja samo pesek v oči. Nemški podkancler je sprejel voditelje parlamentarnih strank in jim poročal o vseh aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih, v Avstriji doslej o enaki nameri barona Hussareka ali grofa Buriana nižino slišali. Hussarekova izjava naj vzbudi vero v jesensko zasedanje delegacij in potolaži one politike, ki bi hoteli protestirati proti tako očitnem omalovaževanju avstrijskega parlamentarnega zastopstva. Pri nas pa se politične obljube hitro pozabljajo in če bodo delegacije jeseni vedno znova zopet odložene, ne bo povzročilo to prevelikega viharja — upata vsaj Hussarek in Bnrian. Parlamentarne vesti. Sklicanje državnega zbora odloženo. Začela se je stara avstrijska igra. Do zadnjega časa se je zatrjevalo, da se sestane državni zbor sredi septembra. V teh dneh prihajajo z Dunaja vesti, da so ovire za sklicanje tako velike, da ni misHti na zasedanje pred koncem septembra ali začetkom oktobra. Nemške stranke stoje na stališču, naj se sestane parlament šele, ke bo finančni odsek popolnoma dogotovil svoje delo, kar bo trajalo najmanj 14 dni. Ako se v tem res sestanejo tudi delegacije, bo treba državni zbor odgoditi zopet za nadaljni teden. Finančni odsek. Dunaj, 26. avgusta. Načelnik finančnega odseka poslanec L6wenstein je zahteval pri svojih dogovorih z ministrskim predsednikom od vlade garancije, da se bodo odseko- vi člani, ki pripadajo vladnim strankam tudi zanesljivo udeleževali odsekovega delovanja. Le tedaj da je mogoče računati s pravočasno rešitvijo predloženih / 7854 davčnih načrtov1. Baron Hussarek je obljubil, da bo pri svojih posvetovanjih s parlamentarnimi strankami obravnaval tudi o tej zadevi. Za vladno večino. Te dni obnovi ministrski predsednik baron Hussarek svoja pogajanja z vladnimi strankami za delazmožost jesenske parlamentarne sezone. Pogajal se bo najprej z nemškimi meščanskimi strankami, med katerimi delajo ovire itak samo še češki Nemci.. Ti zahtevajo od vlade, da jim v polni meri izvrši obljube, ki jim jih je dal ministrski predsednik vitez Seidler. Ustanovitev okrožnega sodišča v Trutnovu je šele ena izpolnjena obljuba. Podpirali bodo vlado le, če izpolni vse njihove zahteve. Skupni ministrski svet V soboto se je vršil na Dunaju pod predsedstvom zunanjega ministra grofa Buriana skupni rninistrski svet katerega so se udeležiti za avstrijsko vlado ministrski predsednik baron Hussarek, finančni minister baron VVimmer, trgovinski minister baron VVieser in domobranski minister von Czapp. Za ogrsko vlado pa ministri dr. VVekerle, Popovics, Szeterenyi in Szurmay. Zastopano je bilo tudi vrhovno armadno vodstvo. Ministrski svet ie trajaj od 10. dopoldne do 2. popoldne in se je po uradnem komunikeju pečal samo s finančnimi in vodnogospodarskimi zadevami, ne pa tudi z zuna-njepohtičnimi vprašanji. Ravnotako nista prišli na razgovor poljsko vprašanje in vprašanje, kdo postane guverner avstro - ogrske banke. Ker sta bila odsotna oba prehranjevalna ministra, ministrski svet rudi o sicer zelo nujnem problemu razdelitve ogrske letve ni mogel razpravljati. Nova velika ofenziva Angležev in Francozov. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 24. avgusta. (Kor. urj Zapadno bojišče. Skupina gfm. Rup-renta in generalobersta v. Bohma. Angleži so razširili svoje napade na sever do jugovzhodno od Arrasa, na jugu pa preko Somme do Chaulnesa. Armadi generalov v. Belovva in von der Mar-witz sta zlomili naval številno premočnega sovražnika. Silen artiljerijski boj od Arasa do Chaulnesa je uvedel ob ranem jutru bitko. Naše čete so se na ukaz umaknite na obeh stranek Boyel-lesa prodirajočemu sovražniku m Crol-silles in Saint Leger. neprestano se bojujoč. Severozapadno od Bapauma smo sprejeli boj na Crti Si. Leger-Achiet le Grand-Miraamont. Jutranji napadi sovražnika so se zlomili ob tej črti. Popoldne obnovljeni naval je pridobil tal v smeri na Mory. Pruski polki, ki so izvršili protinapad iz severovzhodne smeri, so vrgli sovražnika, ki je bil prodrl preko Morya zopet nazaj. Sovražni napadi, izvršeni v smeri na Bapaume, so potisnili naše črte nazaj na Behagnies-Pys. Tu so ustavile krajevne rezerve sovražnika ter zvečer še večkrat obnovljene močne napade zavrnile. Na obeh straneh Miraumonta se je razbil štirikrat ponovljeni naval pred " našimi črta m L Podnarednik Ba ume is ter od 2. bat. rez. pofjsk. art. polka št. 21 je uničil to z enim samim topom šest sovražnih oklopnih vozov. Vzhodno od Kamela se je ustalil sovražnik na vzhodnem bregu Ancre. Njegovi napadi Iz Alberta so se zlomili vzhodno od mesta. Da dobimo zvezo pri Pysu, smo umaknili svojo črto od Miraumonta do vzhodno od Alberta stran od Ancre. Južno od Somme so pruske čete, ki so že 9. avgusta preprečile tam angleški prebit* m udarec tudi včeraj zavrnite napade proti črti Cappy Foucaucourt-Verman-doviOers zapadno od črte. Na obeh straneh Avre, ob Oisl in Ailettl manjši In-fanterijski boji. Med Aiietto in Aisno so Francozi nadaljevali svoje napade. Popoldne smo zavrnili delne napade. Zvečer je navalil sovražnik po kar naisil-nejšem bobnajočera ognju v velikem enotnem napadu. V protinapadu smo vrgli sovražnika, ki ie bil začasno prodrl proti Crecy au Mont, pri Ju\igny in Chavignyu nazaj v njegova izhodišča. Naša bojna letala so s posebnim uspehom napadla pripravljene sovražne čete in sovražne kolone v soteskah pri Vezaponiju. Poročnik Udet je dosegel svojo 59. In 60. zmago v zraku. — v. L. Berolin, 25. avgusta. (Kor. ur.) Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Ruprehta in generalnega rx)Ikovnika v. Boehna: Uspeš-,ni boji v predpoljih jugozapadno Yper-na. Po obeh straneh BaiHeula in severno kanala La Bassee smo zavrniti sovražne delne napade izpred naših črt. Med Arrasom hi Sommo je Anglež nadaljeval svoje napade. Močna, od oklopnih voz vodena infanterija, je ranega jutra med Neovillom In St Legerom napravila sunek. S težkimi izgubami se je zrušila pred našim! črtami. V St Le-* gerjn stoječe straže so se umaknile, -kakor Jhn je bilo zaukazano, vzhodno tega kraja. Tudi pred Morvjem so se ponesrečili sovražnikovi napadi. Močne sovražne sile so večkrat zajurišele našo po bojih 23. avgusta zapadno črte Bebagnies - Bapaume - VariencouTt potekajočo črto. Težišče napadov pa Je bilo ob vporabi številnih oklopnih voz ltamerjeno na sam Bapaume. Napadi so se zruŠML Poročnik Leowendardt Jo tu sestrelil zadnjih dni osmero oklopnih voz. Na naše, od Ancre odstavljene črte je sovražnik močno pritiskal in Je popoldne iz Courceletta in Pozleresa vdrl na napad proti Martin Puich-Bazentinu. Pruske čete so s proti sunkom segle sovražniku v bok ta ga čez Pozieres vrgle nazaj. Vzhodno od Alberta do Somme Je sovražnik v večkratnih močnih naskokih poskusil predreti nase črte. V šesteralh nasarfcfli proti sredini bojne fronte Je ■ sovražnik zopet prlvedel številne Oklopne vozove. Prusl, Heseoci in Virtemoer-žanl so sovražnika zavrnili. Vrgli so ga do L' BoiseJle bi čez cesto Albert-Brav In so mu prizadeli težke Izgube. Po zaključku bojev smo tu globoko proti sovražniku štrleče črte ponoči preložili nazaj. Od Somme do Olse se le bojevanje omejilo na artiljerijski ogenj In manjše lnianterijske boje severno RoyeJa In zapadno Olse, Na Ailettl le bojevanje popustilo. Med Aiietto in Aisno je proti Crecv au Mont in po obeh straneh Cha. vignvja sledilo napadanje v gostih valovih. Zavrnili smo lih ob najtežjih izgubah za Francoze. Posebno so se Odlikovali pri tem kavalerljski in strelski polki. Naše letalske obmetavaine skupine so v noči na 25. avgusta na pristaniške naprave, kolodvore, vojaške naprave In sovražnikova četna taborišča vrgie 5000 kilogramov bomb. — v. Ludendorff. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berolin, 25. avgusta. (Kor. ur.) Hudi angleški napadi na obeh straneh Bapauma. Ž velikimi s i 1 a rs i poskušeno prebitje s strani so vraž ni k a se je ponesrečilo. Lastni protinapadi za zopetno zavzetje izgubije-nihjal se Še nadaljujejo. Mnogo razbitih oklopnih vozov leži še pred in za na šimi čr t a -mi. Močni napadi Francozov južno od Ailette, katerih glavna sila je bila od lastnih uspešnih napadov zlomljena. Vas B o y e 11 e s leži ob veliki cesti Ar ras - Bapaume - Peronue, dobrih 9 km južno od Arrasa. — Vasi C r o 1 s i 11 e s In 6 t. Leger ležita 2 km vsaksebi, nekako 4 km vzhodno, oziroma logo - vzhodno od bovellesa. Mimo obeh vasi teče železnica, ki veže glavno progo Arras - Ainieus, prou vzhodu potekajoč, z mestom Cambrai. ozir. z glavno progo Lille - Sl Ouentin Itd. —-Vasi Achlet le Grand in Achiet le Petit ležita 2 km vsaksebi, nekako 7 km severo - zapadno od bapauma. Achiet le Grand je postaja velike Železnice Arras-Albert • Amiens In hkrati izhodišče stranske proge, ki teče odtod proti vzhodu skozi Bapaume v Cambrai, oziroma po odcepih v Pe>onne ter v Sl Quentin. — Vas M 1 r a mont leži 6 km jugo - zapadno od vasi Achiet le Grand ob glavni železniški progi Arras - Albert - Amiens in hkraU ob reki Ancre. Crta St. Lćger - Achiet le Grand-Miraumont, ki jo imenuje poročilo, poteka od točke 9 km severno od Bapauma (to točko označuje vas St Leger) v južno - zapadni smeri, torej poševno prek skoro docela ravne velike ceste Aras - Bapaume-Peronne, skozi točko, ki je od Bapauma proti severo - zapadu oddaljena kakih 6 km (Achiet le Grand), pa do točke, ki je od Bapauma proti jugo - zapadu oddaljena 9 km (Miraumont). Dolga je ta črta blizu 15 km. — Vas M o r y leži 6 km severno od Bapauma. Od pravkar označene poševnlce Je proti jugo - vzhodu oddaljena dobra 2 km. — Vas Bebagnies leži ob veliki cesti Arras - Bapaume - Peronne, dobre 3 km severo - zapadno od Bapauma, vas P y s pa 7 km južno - zapadno od Bapauma, oziroma 2 km vzhodno od Miraumonta. Torej so Angleži od zgoraj označene poševnice St Leger - Miraumont proti jugo - vzhodu prodrli za povprečno 2 km in se torej utr* jenemu mestu zapadno Bapaume od severo-zapadne strani približali na 3, od zapadne na 5 in od Južno - zapadne na 7 km. — Vas H a m e 1 leži na zapadnem bregu reke Ancre ter ob železnici Arras - Amiens, 6 km severno od Alberta, ki je v angleških rokah. Da vzravnajo svojo doslej med Bapaumom in Albertom proti zapadu vzbočeno črto, so se Nemci tukaj umaknili čez Ancro na njen levi breg, tako da sedaj poteka njihova črta od zapadne okolice bapaumske mimo vasi Pys in par kilometrov vzhodno od Alberta do mesta Bray ob Sommi. Ozemeljski pas, ki so ga Nemci tukaj prepustili Angležem, je Širok povprečno o km. — Vas C a p p y leži ob Južnem bregu reke Somme, 3 km južno - vzhodno od mesta Bray, vas Foucaucourt leži ob veliki ravni cesti Amiens - St Ouentln, 6 km južno od Cappvja, vas VermandovilJers pa južno od ceste Amiens - St Ouentin, 3 km južno - vzhodno od Foucaucourta, oziroma prav toliko severo - vzhodno od trga LI-hons. — Vas Crecy au Mont leži 11, vas Juvigny 7 in vas C h a v I g y dobre 4 km severno od Solssonsa. — Med Noyo-nom in Soissonsom poteka torej francoska fronta najprej proti vzhodu ob Južnem bregu Oise, potem vzdolž Ailette proti jugovzhodu In končno proti jugu ob črti, ki sl jo v Soissonsu mislimo navpično postavljeno na črto, katero riše reka Alsne od vzhoda proti jugo - zapadu. — Vas N I e u v i 1 -1 e (-Vitasse) leži 5 km Južno - vzhodno od Arrasja. — Vas VVarlencourt leži dobrih 5 km Južno od vasi In železniške postaje Achiet le Grand ob celiki cesti Cambrai - Bapaume - Albert - Amiens, približno 5 km Južno - zapadno od Bapauma. — Vas C o u r c c I e t t e leži ob isti cesti skoro 5 km še bolj proti Jugo - zapadu, vms Pozi 6 r e $ istotako, samo 5e dobra 2 km niže proti jago - vzhodu. Od mesta Albert Je vas Pozieres proti severo - vzhodu oddaljena 6 km. Vasi Martin -Pulch ter Bazen ti n ležita vzhodno od pravkar imenovane velike ceste, prva od Courcelette proti Jugo - vzhodu oddaljena pičla dva, druga od Poizeresa v skoro Isti smeri oddaljena 3 km. — Vas L o Đ o I s e 11 e leži ob veliki cesti Bapaume - Albert, sredi med Polzeresom in Albertom. Berolin, 24. avgusta. (Koresp. urad.) Med Scarpo In Ancro Je prišlo dne 23. avgusta ob 6. zjutraj do velikanskega napada s pehoto In tanki. Prej Je bila ob 5. zjutraj pripravila napad artiljerije « »Hnlro atrelja-njem. Napad se Je vršil na črti Bolsleu*-rlamel. Zapadno od Courcelettesa le bila poleg tega pripravljena konjenica. Napad se Je krvavo ponesrečil. Kmalu popoldne je prišlo po sila močnem bobnajočem ognju na celi fronti do sline borbe. Zopet ae ie zlomil silni napad Infanterlte, artiljerije, tankov In letalcev v naših InfenterlJsJdh pozicijah in v naših protinapadih. Tudi na obeh straneh Alberta ter Južno od Somm so obnovili Angleži svoje prebitne poskuse. Ves dan so napadali % globoko razporedenimt Infante-rljskimi kolonami in velikansko mnotlno tankov. V težkih bojih In a občutnimi lagu-bami smo jih zavmilL TndJ pripravljene ta-fanterljskc kolone In tanke smo razbilL Med Aiietto in Aisno so valovili od ranega jutri do poznega popoldne neprestano globoki napadalni valovi Francozov proti nemškim pozicijam. Ponesrečili so se. V protinapadu smo vrgli sovražnika nazal v njegova Izhodišča. Barona, 25. avgusta. (Kor. urad.) hi velikega glavnega stana poročajo dne 35. avgusta zvečer: Hudi angleški napadi na obeh straneh Bapauma. Prebttni poskus sovražnika, izvršen z velikanskimi silami, se je ponesrečil. Lasmi protinapadi za zopetno pridobitev Izgubljenih tal le napredujejo. Številni razbiti oklopni vozovi leže pred in za našimi črtami. Močni napadi Francozov južno od Ailcuc, katerih glavno silo smo z lastnimi uspešnimi napadi zlomili. Frankfurt o. JVL, 24 avgusta. Razmotrl-vajoč položaj na zapadni fronti, piše polkovnik Egll: Na številnih točkah fronte od Ypresa do Reimsa se more konstatirati, da se nemške čete umikalo, za nikjer pa ni mogoče reči, da so Nemci poraženi. Dne 18. avgusta so doživeli poraz vsled presenete-nja med Avro in Sommo. Takrat so šli razmeroma hitro nekoliko na2aj. Sedal se umikajo kilometer za kilometer, vedno pa se zopet ustavljajo ter Izvršujejo protisun-ke, se zopet umikajo In če napadalci zopet nastopijo, se zaganjajo v ogenj sovražnih strojnih pušk in artiljerije. To Je nekaj popolnoma drugega, kakor umikanje sovražnika, ki se mora umakniti. Berolin, 24. avgusta. (Koresp. urad.) Frontni poročevalec VVclffovega urada poroča: Sovražni ogenj Je presegel dne *8. in 20 avsusta vse meje, vsled naše obrambe pa se je omejil samo na redke cilje. Francoska pehota je bila mnogo močnejša, kakor naša infanterija v pomladanskih bojih. Postavljena v gostih formacijah, se le zaganjala za svojim artiljeriskim ognjem v ogenj naših strojnih pušk. Tako smo že pri obrambi in le v posameznih slučajih v pro-tisunku dosegli, da smo mo*»H popolnoma obdržati črto, ki smo Jo hoteli držati. Rotterdnra, 23. avgusta. (Koresp. ur.) Times* pijejo med drueim: Gotovo le razveseljivo, da smo dosegli uspehe med Albertom in Sommo. Mjuč k staremu bojišču iz leta 1915. pa le?l severno od Ancr*. Tudi ml moramo pomisliti, da le to, kar se danes jrodf. samo ponovitev prostovoljnega umika Nemcev iz pomladi 1917. samo • drugi obliki. Zdi se nam. da Ima nemška strate-trija namen, umakniti se polagoma na novo Hinden^urirovo <*rto, Id se pripraviia, a Še nI Izgotovljena. T% črta bo obstojala iz Izredno ojačenesa globokega pasa, Id bo tako širok, da napadalcu ne ho mogoče te Črte vzeti, predno se ^nvrafniku ne posreči dobiti ojačenja ~a rrotfnapad. Najbrž se bo nahajala ta črta neposredno za pozicijami pri Bapaumu in Pcronnu. Nov sovražnik na vidiku. Llma, 23. avgusta. (Koresp. ur.) Peruanska garnlzija v Anconu se je uprla. Garnizila zahteva, da se takoj napove Nemčiji vojna, da se pošljejo internirane nemške ladje v Zedlnjene države in da se Čete pošljejo na Francosko. Španska proti Nemiiji. Zdi se, da bo podmorska vojna nakopala Nemčiji novega sovražnika. Vsled potopitve nekega španskega parnika Je prišlo do novega spora med Špansko In Nemčijo, zlasti ker Je Španska zagrozila, da bo v slučaju, da se kaj takega ponovi, nadomestila potopljene ladje iz števila onih nemških ladij, ki leže od početka vojne v španskih pristaniščih. Proti tej nameri Je seveda nemška vlada energično protestirala, vendar pa je priSlo za enkrat še med obema vladama do podajanj. Berlinski krogi pozabljajo sedaj, da Je prišlo že enkrat zaradi podobnega dogodka do hudo napetosti s Špansko ter pravijo, da Je opažati, da ne-vtrald po stanju vojaških operacij govore zdaj bolj osorno, zdaj bolj popustljivo. V vseh takih mednarodnih konfliktih so prvi dnevi spora odločilnega pomena. Zdi se, da le ta kriza že prebolena. To vsaj posnamemo iz zadnje berlinske brzojavke, ki pravi, da je »Vosslsche Zeltung« Izvedela, da Je nemška vlada v svojih dosedanjih pogajanjih s Špansko opozorila na nemožnost govoriti o tem, da bi prenehala vojna podmorskih čolnov. Mogoče pa Je, da se bo španskim ladjam zunaj zapornega okoliša boli prizanašalo ter se tako upoštevali interesi prijateljske države. List piše nadalje: Trditev časopisja naših sovražnkov, da obstoja med Nemčijo In Špansko resen konflikt je zelo pretirana. Španska vlada Je po svojem veleposlaniku še enkrat razglasila svojo trdno voljo, ostati strogo nevtralna In v Nemčiji zelo zaupalo močno razvitemu čutu časti španskega naroda, ki ne bo pripustil, da bi se vklonlla Španska ukazom en-tente. To neprestano stlkanje za vplivi en-tente je zelo neokusno. Španska je tudi to pot nastopila popolnoma samostojno, če pa, pride do kakih hujših* posledic, si moramo biti na jasnem, da so vojne sklepale do sedaj vedno vlade in ne narodi In da vlade z malimi izjemami svojih narodov niti vprašale niso. Z Italijanske fronte. NA5E URADNO POROČILO, % Dunaj. 24. avgusta. (Kor, urad.) 11 a-HJansko bojišče, V noči na 23. avgust so Italilanskl letnlol obiskali Bolcan hi Grles. Sovražnik le vrgel nad 30 bomb. ubil več prebivalcev In poško. doval bolnišnico. Na fronti nobenih več-Jlli bojev. Dunaj, 25. avgusta. (Kor. ur.) Italijansko bojišče. Ničesar novega. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 24. a v g u s t e. Na vsej fronti močni arrlljerijikl dvoboji. Delavci In čete, korakajoče v Veltllnn in v Dolini Brenti, so b!!! razpršeni in v Judlkarlll so bile patrulje pognane v beg. Preteklo noc* so obstreljevali naši aparati sovražna letala v Lagarin-•W dolini In v furlanski nižini z uspehom. Pet sovražnih mara tov Je bilo v zračnih bojih »bitm. v _ Berat In Ftoii lavieta* Dima!. 24. avgusta. (Kor. urad) barona Pflantzer . Balrlna 10 ?& t m. med Beratom in Flerllem prebila sovražne črte ter v napadu napredovale do vifiln lužno od Ksumanov, Obenem •no vdrli severozapadno od Bcrata v Italijanske pozicije. Včeraj smo razširili uspehe prf Berat« ter odbili silne protinapade. Tudi v gorati pokrajini SHovec so naše vrle Čete orSdobile tal Na!! letalci so z uspehom bombardiran letalske naprave pri Valoui. — Sef generalnega štaba. Ducaj, 25. avgusta. (Kor. urad.) uspešno. Po ljutih bolih so včeraj padla italijanska mostišča pri Fleriju. Nase Čtte so v zasledovani u prekoračile Semeni Tudi pri Beratu in v gorovju Sl-lovec smo napredovali — šef g. Štaba. Dunaj, 25. avgusta. (Kor. ur.) Zvečer. Čete generalobersta barona Pflanzer-Baltina so zavTfth Berat In Fieri. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 24. avgusta. Včeraj je obnovil sovražnik, oprt na številno artilje- i rijo. svoje napade v masah na naše izpo-siavljene pozicije ob spodnjem Semeniju j in na višinah Malega Toromicesa na levem I krilu spodnjega Semenija, ali bil je zavrnjen. V središču pri Petkovem amo izvršili protinapad. Sovražnik je nekoliko prodrl naprej na severu Buv^lice. Na desnem krl- I lu je mogel z lahkoto prodreu" ob točki 1150. Sovražnikove izgube so težke. Mi smo vjeli nekaj mož. Ruska fronta. Frankiurt o. M., £4. avgu*u. -Frankfurter Zeitaug« poroča U Kocianja, da je angleški poslanik pred kratkim sporoćU nevtralnim vladam, da bo smatrala Anglija Finsko v bodoče, kar se tiče izmene biaga. za sovražno deželo. Miiakia. 23. avgusta. (Koresp. ur.) V odseku Unjega se angleške in irancoske Čete nadalje umikajo. Moskva, 21. avgusta. (Koresp. ur.) Na velikem zborovanju v Tavriški palači Je sporočil Lisovskij, da je pod devizo: »Proč z oblastjo sovjetov* v Krasnem Selu vse pripravljeno za prodiranje proti Petro-gradu. Moskva, 24. avgusta. (Koresp. urad.) TrockiJ Je Izdal dne 23. avgusta ta - le oklic: Vbem! Ko se Je meseca aprila pripravljalo japon. Izkrcanje v Vlađlvostoku, je japonski generalštab informiral kabinete zaveznikov, da grozi sibirski železnici od nemških In avstro - ogrskih vojnih vjetni-kov nevarnost Nato sem poslal ameriške in angleške častnike iz Moskve na sibirsko železnico ter so bili p '!eni, oflcijalno potrditi, da so vsa por^ «la o nevarnostih za železnico prazne govorice. To dejstvo je znano veleposlaniku. Francisu, Sedaj ko je vmešavanje zaveznikov že dejstvo, Je ameriška vlada podptrala japonsko lai. Glasom besed ameriškega sporočila. Ima vmešavanje zaveznikov namen, pomagati Ceho-Slovakom proti nemškim in avstro - ogrskim vojnim vjetnikom. To Je ravnotako laž kakor Japonsko poročilo o ogrožanju sibirske železnice s strani Nemcev. Kodar.i 24. avgusta. >Times< poročajo, da 8© Ceho - Slovaki vsled svojih porazov povsod umikaio. Edina železnica do Cite ie v rokah boliševikov, ki prodiralo proti' Vladivostoku, pri čemer ilh podDiraio nemški in avstro-ogrski vojni vietniki. V Vladivostoku so Čehoslovaki v zelo kritičnem položaju. Moskva. 23. avgusta. (Kor. urad.) Časopisio poroča: V odseku severne Kavkazije so se sovjetske čete pod sovražnim pritiskom umaknile na Cari-cin. Tudi v odseku Jekaterinburg se sovjetske Čete umikajo. Moskva. 23. avgusta. »Izvestja« poročajo o odkritju velike zarote moskovskih protirevolucijonarjev, da preprečijo odposlanje čet na čeho-slovasko fronto. Pri aretiranih članih bele garde so našli natančen načrt oborožene vstaje. Vse mestno ozemlje je razdeljeno v okraje ter so zaznamovane hiše, kjer naj se postavijo strojne puška. Osem voditeljev organizacije je bilo aretiranih in ustreljenih. Enienta podpira protirevolucijonarje, Prostaki so dobivali po 500 rubljev mesečno. Listi poročajo o poskušenlh vstajah v gubernijah Vologdi, Vladimiru, Vjatki in Orel. ki so bile udušene. Moskva* 22. avgusta. (Kor. urad.') Na fronti pri Semlriečenskuk so sovjetske čete porazile oddelek 2000 mož Čeho - Slovakov, ki ie izvršil napad na Sernipalatinsk. Na drugi točki te fronte so zasedle sovjetsko čete mesto Kopal ter potisnile poraženega sovražnika v gore. Kmetie so organizirali oddelke za podpiranje sovjetovih čet. Kijev, 24. avgusta (Kot. urad.') Donski kozaki so iz severnih donskih pokrajin vdrli v guberniio Saratov. Razen tesra so zasedli obrežie Volge severno od Caricina. Moskva, 23. avgusta fKor. ut.iC' V južnem delu Voronježa in v severnem delu donskih pokrajin ie sovražnik nadaljeval svoje napade. Posrečilo se mu je ustaliti se ob dolenjem Varno-šu in na nekaterih malo pomembnih pritokih Dona. Pri Jelanu so bile sovjetske čete prijete z boka ter prisiljene, da se nekoliko umakneio in zasedejo bolj koncentrirano pozicijo. Na vzhodni fronti smo se tudi morali umakniti v smeri na K. lilsk in v pokrajini Plšung. Temu nasproti smemo beležiti uspehe v okolici Kazanji. Sovjetsko čete so zasedi« Veliki in Mali Uslonii. velike ribiške vasi na desnem bregu Volge nasproti Kazanji, ali bolje rečeno, Ustja, kazanisko predmestje, 4 vrsto od Volge. Vesele vesti prihaiajo rudi a severne fronte. Naše pozicije pred Arhangelskom so trdno v naših rokah. Nasprotniki skušajo dognati naše pozicije s pomočjo hidronlanov. Amsterdam, 94. avgusta. (Koresp. nr.) Glasom poročila iz Eondona poročajo uradno iz Japonske, da so Japonci prodrli v UsuriJI preko Nikolajevska in izliva Amur-ja do pozicije 600 milj severno od fronte zaveznikov. Kodanf 24. avgusta. Angleške čete so, kakor poročalo »Timee«, uspešno vdrle v Turkestan. ter so zasedle važno točko Krasnovlodek. od koder obvladajo vae turkestansko ozemlje. London. 24. avgusta. >Timee« poročajo iz Tokiia, da io vlada raaglasila obsedno stanje nad 6 japonskimi pro-vtncUaml. . Moskva, Sl. avgusta. (Koresp. urad.) »Pravda« poroča: Tuneli na Jugo - zapadnem bregu Đajkalskega jezera so padli nepoškodovani v roke čet siblrake vlade. »SI-MrskaJa RJec« poroča, da so tuneli vzhodnega dela v rokah poljievikov. Polititne vesti. = Gospodarska pogajanja v Solno-giadu. Uradno se razglasa: V prihodnjih dneh se bodo začeli gospodarski dogovori med Avstro-Ogrsko in Nemčijo« ki so potekali dosedaj ugodno, pred razširjeno komisijo, h kateri bo pritegnjenih več strokovnjakov. Dosedanji rezultati so načelnega značaja. Novi dogovori bodo zadevali vprašanje praktičnega pomena, pred vsem vprašanje carinskih tarifov. »Neue Freie Presse« poroča, da se gospodarska pogodba z Nemčijo ne bo držala nobenega dosedaj običajnih pogodbenih sistemov, ampak bo obsegala brez omejitve vsa sredstva, ki morejo omogočiti Čim tesnejšo zvezo obeh držav. = češki demokrati Izvršilni odbor če^ke statopra\ne demokratske stranke je povodom oOletnega jubileja deklaracije sklenil proglas, ki slove: Protestiramo proti vsaki sili in s: ne bojimo niti groženj niti vabljivih sredstev. Ob času svetovnozgodovinskega boja za svobodo zatiranih narodov se ne spuščamo v razprave o iederalizaciji države, katere vlada stoji na srednjeveškem principu imperijalizma in militarizma. Izjavljamo slovesno, da si priborimo svojo samostojno neodvisno češko - slovaško državo, obstoječo iz Češke, Moravske, Šlezije in ogrske Slovakiie. v= Vsenemški napredek. Pred približno petdesetimi leti je izustU Bis-marek besede: Mi se bojimo Boga. sicer pa nobenega na tem svetu!« tians VVatzlik je pa šel v »Tagespošti« še dalje in pravi v pesmi: »Deutscher Cno-ral«: »Herrgott, steil* dlcb in diesem Streit — auf un'sre, die gereehte Seit'1 — Lasst du uns frommes Volk in Stich, — wil mussen siegen wider dichN Z drugimi besedami: Vsenemci so napovedali vojno — Bogu. Ta je pa tič, ta Vsenemec Watziik. Ce se ie že z vsemi skregal, se je gotovo tudi s pametjo, kar priča ta njegova pesem. bb Madžarska falziiikaclia. Dnevnik *Uj Nemzedek« (Novi rod) je prinesel pred kratkim več člankov nekega drja Salihbega Srnailbegovica, ki se zavzema za rešitev bosanskega vprašanja v madžarskem zmislu. Vsi drugi listi so izvajanja z veseljem ponatisnili in pisali o pomembnem preobratu v bosanskem javnem mnenju. Sedaj pa poroča sarajevski »Hrvatski Dnevnik«, da onega Smailbegoviča, ki naj bi bil po madžarskih listih vodja muslimanske mlade inteligence, v celem Sarajevu nihče ne pozna. Madžari so si ga kar na lepem izmislili, da bi paradirali i njim pred svetom, med Jugoslovane pa zasejali Se več zmede. = Užaljena Turčija. Carigrajskl list »Seman« se pritožuje, da niso pritegnili tudi Turčije k posvetovanjem v nemškem glavnem stanu. Da pri pogovorih niso razpravljali samo o zadevah, ki Interesirajo le Avstro-Oairsko In Nemčijo, je razvidno iz dejstva, da je bila zastopana pri njih Bolgarija po bolgarskem prestolonasledniku. Ne gre pa» da bi razpravljali o orientskih vprašanjih brez ali celo preko Turčije, V Nemčiji se zelo motijo, ako mislijo, da turska javnost ne bo reagirala na to omalovaževanje. = Car Nikolaj o Poincarejn. Berolin. 24. avgusta. (Kor. ur.) Po poročilu iz Curiha je tamkajšnji časopis »Das Buch« pred kratkim priobčil razgovor, ki ga je imel pred izbruhom vojne njegov sotrudnik s čarom, kjer ta potrjuje krivdo Poincarčia na svetovni \ojni. Sedaj pa ta list prinaša odprto pismo na predsednika Poincarćja, kl obsega nadaljne zajamčene In francoskega predsednika močno obtežujoče carjeve izjave. Car da se Je baje izrazil tako: Jaz delam za evropski mir, Poincarč pa za zavzetje Alzacije-Lorene. Poincarć-jeva častihlepnost ie nevarnost za Evropo. Po preteku Poincarejevega predsedovanja smatram mir za utrjen. List daje predsedniku na razpolago tri stolpce za odgovor in opravičbo proti obdol-žitvi, da je glavni povzročitelj vojne. = \\ilson in posebni mir, »VVashing-tonski zastopnik »Time^v« Je zvedel z merodavne strani, da se je Wllson izjavil, da bi se ne mogel spuščati v kake razgovore o posebnem miru z Bolgarijo ali Turčijo in to tudi ne, ako bi, česar pa ni pričakovati, taka ponudba prišla od teh držav samih. mm Amerikanci proti Rusom, Bern, 23. avgusta. (Kor. ur.) »Daily News« poročajo iz Novega Jorka, da je v senatnem odseku o intervencijskih načrtih v Rusiji rekel general March: Popolnoma svobodno lahko povem, da Je misel na ustanovitev vzhodne fronte v Rusiji s periščem Amerikanccv naravnost smešna. Amerikanski cilji v Vladivostoku in Arhangelsku se omejujejo samo na varstvo vojaških zalog. Smatrati Je za nespametno, da se ameriške sile dele. Vojaške operacije v Rusiji naj se omeje na podporo Cehoslovakov, V ruske notranje zadeve se Amerika ne meša. Angleško priznanje češkoslovaške države tu toplo pozdravljajo, am Ameriška nevarnost. Iz Madrida poročaio, da je tam minister za lavna dela v nekem predavanju opozoril na ameriško nevarnost Povedal Je. da Zedlnjene države skušajo potegniti na sebe gospodstvo nad vsem svetom in da ogrožajo vse panoge španske trgovine in obrti. Ce Španska noče Dodleči. mora z vsemi sredstvi gledati, da si pridobi bogastva. = Lord Cecll proti dr. Solfu. London. 24. avgusta. (Kor. ur.) Zastopniku Reuterjeve pisarne se je o govoru državnega tajnika dr. Solfa lord Robert Ct-cil izrazil takole: Z nekega stališča pomeni govor velik napredek, ker se v tr.nu razlikuje od tcro, kar smo doslej Culi z nemške strani. Dr. Solf Je podal prečudno Izjavo, da vsenemci nimajo vpliva na vlado, in to neposredno po Kuhlmannovem odpustu za ta ker Je imel spor z vsenemci. Besedna oblika, ki io je dr. Soli porabil o Belgiji, gre dokaj dlje nego vse prejšnje izjave. Izjave kolonijainega državnega tajnika v brestskem miru se mi zde najoriginal-nejši del njegovega govora. Mož resnično označuje mir za časovno odredbo v ta namen, da se na podlagi narodnosti ustanove neodvisne države. V resnici pa ni vzroka za to trditev. Prvikrat čujemo o brestovskem miru kot o nekaj začasnem. Vedno so ga smatrali za prvi sad vojne. Ni vzroka, da bi ta mir kazali kot del nemške politike, ustanavljati resnično neodvisne države. Nasprotno. Ko je iz Estonskega in od dru-Kod prišlo k cesarju odposlanstvo, obstoječe iz večine Nemcev, in prosilo cesarja za aneksijo, je dobilo odgovor, da se bo prošnja blagohotno vpoštevala. Politika Nemčije ni, da bi te države naravnost anektirala, pač pa da bi iih spravila popolnoma v svoj tir in pod svojo kontrolo. Te države so teritorijalno v ta namen ustanovljene. Pripozna-vam Solfovo spretnost pri zagovarjanju brest-iitovske pogodbe, ako pa jo natančneje preizkusimo, je pa vseskozi neodkritosrčna. — Preidem k nemškim kolonijam. Ne morem prirditi SoU fovemu nauku, da je hotela Nemčija miroljubno afrikansko državo. Ako trdi Soli, da je Baliour ali kak drug angleški državnik predlagal končno veljavno aneksijo afriških kolonij v angleško državo, to ni povedano natančno. Takega piedloga ni bilo nikoli. Balfour in drugi so le rekli, da je nemogoče za Nemčijo, da bi dobila zopet nadzorstvo nad svojimi kolonijami. Ministrski predsednik je samo rekel, da se bo o nemških kolonijah odločalo na mirovni konierenci. V resnici velikega svetovnega problema ne more reševati ta dežela sama, nego se mora skupno z aliranci najti za njo kaka ureditev. — V Solfovem govoru so tudi pripombe o izgubljeni človeški pameti, o grozotah vojne itd. To so splošnosti, ki se z njimi £e od nekdaj vjema vsak v tej državi. Nje dokazilno moč pa popolnoma razveljavi dejstvo, da nismo, dokler se ni sreča obrnila, nikdar čuli takih misli. Vse to naen-krarno govorjenje o hrepenenju po miru kože. ako je odkritosrčno, da se je Sol? naenkrat izpreobrnil, ali pa da ]e med rojaki skoro sam. Jaz sem strasten bo-rilec za mir, pa sem tudi prepričan, da ga nI mogoče doseči brez zmage in ne da bi Nemčija priznala svoj poraz. M iz primi tel. Praporščak Josip Sfiliaroi sin Josipa Sfiligoja, o. kr. davčnega nad-upravitelja v Puliu ie povišan za poročnika pri 2. gorskem strelskem polku. Umrl ie v Trstu dr. Luciano L u z -z a 11 o . podravnateli Delavske zavarovalnice proti nezgodam inavodja urada za vračajoče se vojake. Bil je vesten in v vsakem oziru lojalen mož. Smrtna nesreča. V ladjedelnici pri Sv. Marku v Trstu se ie uri dvigalu utrgala veriga in zadela delavca Ivana Hvastio s tako silo, da ie obležal nezavesten in kmalu na to umrl. Umrla je v Trstu srosoa Ivanka G o m b ač. Dnevne vesti- — Ponovno ie bilo izrečeno Najvišje pohvalno priznanje za izborno službovanje med voino nadooročniku Francu M r a v 1 i a k u na c. in kr. vojaški višii realki v Mariboru. — Četrtič odlikovan Je bil Ljubljančan narednik MIlan Kovač 17. pešpoTka, dodeli en Jelačlćevem polku št 79. Odlikovan ie bil s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda. — Za korvernega kapitana je imenoval cesar svojega brata nadvojvodo Maks a. — S častno svetinjo za 401etno zve-sto službovanje so odlikovani orvi strojniki >Avstriiskeea Llovda< Fran K u k o v e c , Fran B u r 1 o in Anton Pavlin. — Deželni predsednik grof Attems je nastopil, dne 24. avgusta 14dnevni dopust. — Naslov ravnatelja so dobili nad-učitelji Ivan F a r k a š pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, Alojzij T r o b e J v SoStanJu in Simon G a j ž e r v Dobovi pri Brežicah. — Promet z zasebnimi postnimi zavitki Je pod obstoječimi pojrojl od sedal dalje dopuščen tudi na naslednje vojne poštne urade: 145, 292,, 397, 415, 433, 530, 581, 648 in 1062. — Razpisane službe poduradnikov in slug v obsežiu nristaniških in no-morskozdravstvenih uradov. C. kr. pomorska obla-st v Trstu razpisuje 20 mest poduradnikov in slug v obsežiu pristaniških in pomorskozdravstveniii uradov. Proanie ie vlagati tekom 6 tednov. Prednost imajo podčastniki in med njimi vojni poškodovanci, ako imajo potrebno telesno sposobnost. Več v uradnih listih. — Umrl Je v neki tirolski bolnišnici dne 20. avgusta gosp. Franc Brezov-n i k vsled ran, dobljenih na bojišču, doma iz šmartna ob Dreti. N. v m. p.! Preostalim naše sožalje! — Uivide ed impera. Pišejo nam: Po tem stavku se ie večkrat vladalo pi*i nas. Sedaj skoraj ne gre včč. Toda Še enkrat so hoteli poskušati Nemci svoio srečo. Cehi, Poljaki in Jugoslovani so se peljali v Št. Janž. Sedat ie čas, da razdelimo udeležence in da zasrc i»odu-iemo nad njimi, so si mislili. Divide et impera! In ros so razdvojili vlak med Trebniem in Mirno. Prva polovica se jim je posrečila a samo za dobo dveh ur — Vojna razstava c. in kr. 87. peš-polka. Vojni album domačega pešpolka bo v aaeetku jeseni razstavil vojne spominke vsake vrste. Za kolikor goee bogato in dostojno prireditev prosi uredništvo vojnega albuma tem potem, da mu slavno občinstvo v to svrho posodi razne v zasebni lasii nahajajoče se predmete kakor: orožje, slike, fotografije, dopise, posebna pisma spomina vredne vsebine, kratko vse spominke, ki so kakorkoli v zvezi s pešoolko-vo usodo v svetovni vojni. Predmeti, ki bi jih slavno občinstvo prepustilo /a razstavo, naj se izroče >Uredništvu vojnega albuma« Celie. Grajska vojašnica soba Št. 44, kjer se po končani razstavi vrnejo. Ker ie čisti dobiček razstave namenjen vdovam in sirotam pešpolka, pričakuie uredništvo, da bo udeležujoče se občinstvo mesta, okolice in vsega dopolnilnega okraja kolikor mogoče prispevalo in sodelovalo. — Zahvala. Vodsivo >Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani izreka tem potom iskreno zahvalo vsem. ki so na kakeršenkoli način Driooroogli, da se je XXIX. glavna skupščina v Ljubljani, dne 1L avgusta t. 1. izvršila tako sijaino. Posebno oa se zahvaljujemo častnim damam, ki so s svoio znano narodno požrtvovalnostjo s tem, da so prodajale cvetje in sladkorje pripomogle rudi v gmotnem oziru družbine-mu blagostanju. Prav iskrena hvala pa vsem cenjenim zborovalcem, vsem cenjenim delegatom naših podružnic in zastopnikom pokroviteljev, ki se niso ustrašili težav dalineea potovanja in obiiih stroškov in sploh vsem, ki so prjpomogli k lepo uspelemu zborovanju letošnje skupščine. — Vodstvo >Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani, dne 24 avgusia 1918. — AJkad. tehn. društvo »Triglav« v Gradcu naznanja, da je napravil inženirski izpit iz strojne stroke njega siarejšeina gospod nadporoenik Frane Fine. Castatamo. — Odbor. — C. kr. civilnim državnim vpo-kojencem (tudi njih vdovam in sirotam) se bode oddajal v sredo in četrtek 28. in 29.t. m. od 2. do 6 ure popoldne v skladišču Vegova ulica št. S. sukanec Xa vrsto pridejo v sredo stranke s črkami A—P, v četrtek one s črkami R do konca. Vsaka stranka dobi eno vretence (špulo). — Porotne razprave so se pričele danes s sledečim sporedom: 1. razprava Vencel Smerdel iz Bovca, in 2. Jožef Karol Prek. delavec iz 6martna oba zaradi tatvine. — Dne 27. t. m. 1. Vincenc Loboda iz Ljubljane in Viljem Bevc iz Št. Ruperta zaradi tatvine; 2. Jurij Rusijan iz Prevoi zaradi goljufije; dne 28. t m zadnja razorava in sicer zaradi tatvine. — Poroka. Včeraj se je poročil gospod Fran Adamič, lastnik tvrdke Ivan N. Adamič v LJubljani, z gospico Heleno T o m 5 i C Naše čestitke. — Ljubezen do bližnjega, Na-sprotstvo nroti našim jugoslovanskim stremljenjem je na Kočevskem prešlo že v pravo besnost in podivjanost. Znano ie, da Kočevci svojih otrok niso hoteli dati birmati našemu škofu in javno se zatriuie. da so k femu prigovarjali nemški žuoniki in duhovniki iz Kočevskega. Tudi kočevski krnel\p na prigovarjanje teh ljudi, ki so v svoji nemškonacijonalni zagrizenosti popolnoma pozabili na ljubezen do bližnjega nočejo dajati Slovencem mleka in drugih živil ter hočeio' zlasti učiteljem Slovencem onemogočiti, da bi ostali na svojih mestih, a tem da iim nočeio dati, kar potrebujejo za prehrano svoje družine. — Kako le na naših železnicah. Ko sem se v soboto z brzovlakom pripeljal v Ljubljano, bil ie velik naval na vozove. Došlecem niso hoteli pustiti časa da izstopijo, temveč silili kar vse vprek v voze. Z veliko fežavo sem se preril iz gneče; svakinjo z otrokoma na je naval zopet porinil nazaj. — Štacijski predstojnik g. Košir sam se ie na vso moč trudil, da napravi red. a brezuspešno. Med tem ie nekdo podal otroka skozi okno in svakinja, katero bi bili kmalo zmečkali, ee je slednjič tudi prerila po stopnjicah. Bile so z večine italijansko kričeče ženske - begunke, ki so silile z culami in avežnji v voz, druge so iim prtljage podajali in metali skozi okna v voz. ko sem vprašal g. postaienačelnika, ali ni policije tu, da napravi Ted, mi odvrne: »nikogar ni videti, sicer bi pa tudi ničesar ne opravil proti tej pobesneli in zdivjani tolpi.« Pripomnil ie se, da se to dogaja vsak dan in da begunke, ki hodijo trgovat z živili v Trst, povzročalo te izgrede. Jaz mislita, da je pač dolžnost policije, da čuva za red in telesno varnost — in da ie tudi stvar aprovizacije. poskrbeti za to, da se stradajočemu prebivalstvu ne skrati in ne oavaža toliko živil — ki se potem pu vojnodobičkarsko prodajajo drugod. Jaz sem sam begunec ki sem izgubil v Uorici vse svoie imetje ter moram službovati v tujini, da preskrbim svojo siromašno rodoino. zato me žali vsako neprijazno in neiiubo gibanje proti beguncem. Tem boli pa me jezi početje, ki škoduje ugle'du beguncev in izrodki, ki oi se morali z vso strogostjo preprečiti. Umrla je v Krškem ga. Lina A n Ž i-č e k roj. G e i g e r, soproga odvetniškega koncipijenta Ferdinanda Anžiček. Pogreb se vrši jutri. Naj v miru počiva! Naše sožalje! Kdor Izmed vrnivsih se Iz ruskega vjetnlštva bi vedel kaj o Rajkotu Vidrihu 97. pešpolka 12. stotnije, ki je bil v guber-niji Pensa, mestu Cembar In ni od oktobra 19]7 nič pisal, naj blagovoli sporočiti nie-govim staršem v Vipavo št, 10, Kranjsko, proti povračilu stroškov. Avtomobilska nezgoda. Pri Pristavi pri Tržiču se ie pripetila v petek smrtna avtomobilska nezgoda. Okoli druge ure popoldne se ie pripeljal iz Kranja s krompirjem naložen tovorni avtomobil barona Borna Poleg šoferja Karia Baumgartneria ie sedel Bornov gozdar Fran Sonbichler in občinski tajnik Josip Veber, na krompirju pa delavec Ahačič. Na ovinku državne ceste pred Pristavo se je hotel šofer izogniti nekemu vozu. Avtomobil se je pri tem na levi strani ceste preveč nagnil, zbolel na železno ograjo, jo prelomil in se zvrnil do pobočju nizdol. Ahačič in šofer sta takoj skočila z avtomobila, sonbichler je bil težko poškodovan, občinski tajnik Veber pa je obležal mrtev. Vjetnikl. ki so se vrnili z Ruskega, se prosijo, da sporoče, ako je komu kaj znano o Francu UrbanČlču 27. polka, 1. maršbat, 1. stotnija. Odšel je 3. septembra lz LJubljane v Tolmin 1. 19!4„ od tam v Galicijo. Od tam ga le zmanjkalo In je bil po poročilu Rdečega križa vjet dne 15. januarja 1915. Pozneje se nI več oglasil. Po zadnjem poročilu Rdečega križa se je nahajal meseca novembra 1917 v Busoloku, gubernija Semera. Ako bi zamoge! kdo kaj sporočiti o nJem, bo dobil primerno nagrado. Poročila sprejema njegova žena Ivana Urbančič, Blatna Brezovica št 1, poŠta Vrhnika, Kranjsko. S strehe ie padla v Kraiu v Zagorski občini 121etna Marija Beber in se tako težko poškodovala, da ie kmalu na to umrla. Komedija z Ornlgovo sirotišnico. Kar smo v naprej vedeli, to se začenja izpolnjevati prej nego smo si mislili. Ornig razpo-šflja oklice, v katerih naznanja, da hoče dati v Ptuju postaviti sirotišnico za sirote ptujskega okraja. Prerokovali smo, da je to le finta zahrbtnega Orniga ter da mu bo siroflšnica služila le za »prirejo« toliko in toliko stotin nemškega narašča za vzdržani e umetnega nemštva v Ptuju. Sedaj že čitamo v nemških listih,, da je dunajska občina ponudila Ornigu v vzrejo 100 dunajskih otrok na svoje stroške. In Ornig je še tako predrzen, da farba celo naše ljudi s tem, da bo sirotišnica za deco ptujskega okraia. To nI le umazan politični boj s pomočjo človekoljubnih naprav, to je naravnost šuftarija, kakršne je zmožen samo Ornig. V Celju je dne 18. avgusta umrl vpo-kojenl Železniški uradnik Hubert Schulz, star 69 let. Oraški visokošolcl se prosijo, da pošljejo naslove radi »Jugoslovanske blagovne v Gradcu« na naslov: Vladimir Mikuž, tehnik, Ljubljana. Kolodvorska ulica 3. Ormož 15. avgusta 1918 ie priredila tukajšnja ženska podružnica na ntalniškem vrtu >Veliko tombolo v proslavo rojstnega dneva presvitlega cesaria Karola I.« Vreme je bilo ugodno, mize so bile vse tesno zasedene, denarni usoeh pa izredno zadovoljiv. Čisteča dobička ie bilo 1632 K 34 v. Ta znesek se ie razdelil tako. da se 800 K nosile Družbi sv. Cirila in Metoda v Liubliani, 200 K za vdove in sirote padlih slovenskih vojakov. 200 K za slovensko šolo v Mariboru. 200 K za slov. gledališki oder v Ormožu, ostalih 232 K 34 v 6e ie naložilo za /e^lični fond za eventualne ormožke reaelJce, Znhvnljujemo se predvsem vsem cenjenim članicam za niih požrtvovalno sodelovanje in vsem nnrodnim okoličanom, ki so s svojo udeležbo in rado-darnostjo pripomorgli ki temu sijajnemu uspehu! — Odbor. Za 8t. Vidsko salo v Tr^m. F« Mokronoga poročajo: Na narodnom slavju v Št. Janžu sta prodali vrli Dolenjki gdč. Mira Vencajzo»a iz Mokroncira in gdč. Lojzka Pungaršičeva iz škoejana vsaka po en blok po 100 K, skupaj 200 kron za St. Vidsko šolo v Trstu. Ukradeno perilo. V Dravliak ob cesti je bilo ukradeno neki perici v času od srede zvečer do četrtka popoldne 10 riuh z dolgimi vezenimi črkami > hotel Tratnik«. Svari se pred nakupom. Kdor bi kaj izvedel o teh rjuhah, naj nemudoma sporoči pri policij; in v hotelu. Dobi dobro nagrado. Cadorua v škoiji Loki. Pišejo nam: V romarski cerkvi >Crngrob« (pri Škofu* Loki) za glavnim oltariem (na desni strani) ie več laskih podpisov, med niimi tudi sledeči: >Luigi Cadorua, itali, gener. 16./3. 1909.« Sme se soditi, da je ta podpis popolnoma pristen, ker ni izključeno, da bi bil imenovani general že takrat hodil po teh krajih in pripravljal svoie načrte za eventualen vpad v našo deželo po Selški in Polianski dolini. Umrla je v Kranju dne 22. avgusta ob 11. ponoči gospa Antonija Rebolj roj. Dolenc, soproga obče znanega živinskega trgovca Ignacija Rebolja Umrla je v Litiji ga. Alojzija H a s -H n g e r. Pogreb se vrši jutri. N. v m. p.! Hitra pošta. Dne 2b\ iuniia t. L ie bila oddana v Metliki dopisnica s pravilnim naslovom in dospela je na namenjeno mesto, v Bukovico nad škofjo Loko, žele 23. avgusta t. 1. Torej je rabila skoraj dva meseca, do Bukovice. — Služba paznika. Mestna občina ljubljanska išče paznika za konjski hlev. Zahteva se. da ima za to opravilo potrebno znanie (podkovski kovač ali doslužen kavalerist). Oglasiti se ie: Cesta na Kodelievo št. 8. — Dečka - slugo iščemo za naše uredništvo. Predstavi naj se v dopoldanskih urah v našem uredništvu. — Položnice. Danes dobe oni cenjeni naročniki, katerim poteče naročnina, položnice v prijazno uporabo. Najdena je bila dne 25. avgusta na glavnem kolodvoru ženska srebrna ura z ovratno verižico. Izgubitelj jo dobi pri Josipu Kovaču v Hrenovi ulici št. 17. A&rovisacija. 4- Oddala kumar. Mestna aproviza-cija bo oddajala kumare jutri, v torek, dne 27. t. m. dopoldne na trgu (pod Mahrovini zidom). Kilogram stane 80 v. t Cena pšeničnenm zdrebu za otroke do 3. leta. Pšenični zdrob za otroke do 3. leta, ki se oddaja mesečno v vojni prodajalni v Gosposki ulici, stane od torka, dne 28. avgusta nadalje kilogram 2 K 80 vinarjev. Kdaj se bo dobil zdrob za september, se objavi pravočasno v listih. t Cena in teža kruhu. Od torka, dne 27. avgusta dalje se bo pekel 600 g težak kruh, ki stane 64 vinarjev. Pekarne se opozarjajo, da mora tehtati sveže pečen hleb kruha polnih 600 g, ter da se ne sme zaračunati višje kakor po 64 vinarjev. Tozadevni prestopki se bodo sodno zasledovali in kaznovali. t Kis na rumene Izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo kis v torek, dne 27. avgusta dopoldne pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen ie ta - le red: Od 8. do 9. št. 1—200, od 9. do 10. št. 201—400, od 10. do 11. št. 401 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol litra kisa; liter stane 1 K 50 vin. Stranke naj pripravijo drobiž. Razne stvmt * Raanoroke. Iz Velikega Varadi-na poročajo, da se vrše sedaj, ko so se vrnili vietniki iz Rusije, dan na dan razporoke 40—50 na dan, en dan jih je bilo celo 60. ♦ • Okraden feldmaršallajtnant. Ko se Je peljal ieldmaršallajtnant Liikačić iz Budimpešte na Dunaj, so mu bili ukradeni važni vojaški spisi, vitežki križ reda Marije Terezije In živila Škode Ima 20.000 kron. ♦ Nemške tobačne tovarne ustavijo delo. Berlinski listi poročalo, da nameravajo nemške tobačne tovarne zaradi pomanjkanja tobaka začasno ustaviti delo. Prizadetih bi bilo okrog 6000 obratov z 90.00f delavci. * Poštni privilegiji nemških knezom Med mnogimi drugimi privilegiji imajo nemške knežje rodbine tudi pravico, da se v obsežni meri in brezplačno poslužujejo državnih poštnih naprav, zlasti da Je njihova korespondenca poštnine prosta. Kakor poročajo sedaj berlinski listi, pripravlja vlada zakonsko predlogo, ki bo te predpravice odpravila. Zvezni svet je zakonski načrt ie odobril, finančniki si obetajo lep finančni uspeh, ker bo prizadetih zelo veliko Število knežjih rodbin. ♦ Vsi delavci v Pfibramu bolni Praški »Večcrnik« poroča, da so se vsi delavci v rudniku Pfibramu prijavili za bolne. Zdravniki so priznali za bolne 60 odstotkov in sicer radi tega, ker imajo mnogo premalo hrane in kar je te hrane, Je slaba. Izplačila bolniške blagajne še nikdar niso bila tako visoka, kakor sedaj. Pretekli teden šele so dobili delavci na svoio krušno karto oo dkg črne moke po zvišani ceni, 70 dkg te moke pa je HIo iz repe in le bila Že gnjila kljub temu, da Jim je bila obljubljena dobra moka. Gospodarstvo. Bankovci In kovinski denar. Sedaj kroži bankovcev avstro - ogrske banke v znesku 25 milijonov kron m na vsakem bankovcu čitamo: »Avstro - ogrska banka plača na ta bankovec pri svojih glavnih zavodih na Dunaju In v Budimpešti tako! na zahtevo (dva, deset sto, tisoč) kTon v postavnem kovinskem denarju.c Vprašanje, ali imajo lastniki privatnega denarja v resnic! pravico do zmenjave z zlatim denarjem in ali more banka zadostiti tej obveznosti, se mora naravno zanikan. Nemožnost, zme-njati bankovce z zlatom. Je Žal nedvomna. Paragraf 87*. meM. za k. pa «ravi: »česar se ne more dati, kar ie naravnost nemogoče ali nedovoljeno, to ne more služiti za predmet veljavne pogodbe. — Proti prevelikemu klanju /Jvli.e. Uvedba brezmesnega tedna. Dunaj, 23. avgusta. Danes so se zglasfli pri ministrskem predsedniku baronu Hu^sareku, poljedelskem ministru grofa Syrvi Taroocca, finančnem ministru baronu VVimmerju in ministru za prehrano Paulu odposlanci agra*-cev vseh strank in vseh narodnosti in so zahtevali od ministrov znižanje kontingenta za klavno živino. V nekaterih kronovinah. zlasti na Češkem in Moravskem ie vsled velikega rekviriranja živine za vojaštvo padlo Števflo živine na 40 odstotkov m se knlje celo že živina ld Ima komaj 140 kg. Vrada je izjavila da bo ukrenila vse potrebno, da dvigne zopet živ »norelo m oblln-bfla, da bo opozorila armadno uprava naj bo v tem oziru bolj zmerna Zaprosila bo rodi Ogrsko, naj ona pokrije tozadevne primanjkljaje v Avstriji. Vrh tega razmotrtf« sedaj o vprašanju, ali bi ne Jcazalo, da se uvede v Avstriji vsak mesec no en brezmesni teden. Izdajatelj to odgovorni urednik r Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«. Knjigovodjo bilance veščega, sprejme tako] U stalno Narodna tiskarna ¥ Ljubljani. RBHBBMBBHBM Brez posebnega obvestila. t Potrtim srcem naznanjamo v imenu vseh sorodnikov prežalostno vest, da je naša nadvse dobra mama, gospa Alojzija Haslinger9 posestnica v Litiji danes ob Ifl 5. uri popoldne po dolgem mučnem trpljenju mirno v Gospoda zaspala. Pogreb nepozabne rajnlce se vrši v torek dne 27, t m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Litiji. Prosimo tihega sožalja. 4403 V Litiji, dne 25. avgusta 1918. At gust, c. in kr. nadporočnik, Olga omož. ton, Ana omož. Lajovie, sin. hčeri. " ".v v ' Potrtim in bridkopolnim srcem naznanjamo vsem sorodn. Sprejme se takoj v Kino gospodična zmožna slovenskega in nemškega jezika. — Pismene ponudbe na Kino Ideal v Lfnblfani. 4354 Iščem službe najraje kot oskrbnik na večjem posestvu v jugoslovanskih deželah. Imam potrebno teoretično predizobrazto in od leta 1893 uspešno prakso v različnih kmetijskih panogah. Ponudbe na naslov Oroslav Kosec, Bog as k a Slatina, Spod. Štajersko. — 4855 ter sprejme učno moč za pouk knjigovodstva. 4280 Ponudbe pod „ućni zavod" na upravništvo »Slov. Naroda«. Krasna vrtna, oziroma Kupujem ncistno r-? m W W in splošno vse, kar je starinsko. Posredujem eri pr.)da;i rosestev. AL3ER. DESGAHC, brivec Frančiškanska ulica 10. 14b8 V lepem kraju na Gorenjskem se proda iz proste roke velika iSiifSSiil v kaieii je bila svojčas stara, znana gostilna. Hiša stoji na lepem, prometnem prostoru, v nc'posredni bližini cerkve, sodnije in kolodvora. V hišf je vodovod in električna luč. Cena po dogovoru. Naslov se zve v upr. lista. 42S9 gar- Proda se uečje possstuo na deželi. obstoječe iz enonadstropne hiše, pripravne za trgovino. Poleg je hlev za živino, supa, po!?edel£ko orodje ter nftv? in gozdovi, nadalje živina: 6 prašičev, par konf, krava, leie, 6 ovac ter krma za to živino, ki je Že spravljena. 4262 Poz ve se v Florjan ski ulici 25. Češko Preklic! Izjavljava, da nisva ne jaz ne moj mož Anton plačnika kakršnihkoli dolgov, ki bi jih naredil najin sin Janez Robida. Marila Robida, 4318 posestnica v Zg. Kašlju 8. RAZGLAS. Kupujem in plačujem za nova zamaske kg do.............K 115.— za stare ne zlomljene zamaske oi steklenic (vsi umetni za-maški izključeni) kg do K 70.— za šampanjske zamaske (dolge naravne, ne umetne zamaske) komad...............K 1.25 za paljeno (cufano) svilo kg do K 71.— za zvilo v štrenah kg do K 300.— in prevzamem vsako množino po povzetju na svoje stroške. Na pismena, brzojavna in telefonska vprašanja odgovarjam točno in brezplačno. Kupim svilnate odpadke (flecko), vreče iz jute in rnolina in plutovinaatl los in platovinasto skorjo po najvišjih dnevnih cenah. 4393 Henrik Kreisel, eiADEC. HeplGratrasse 84, tolofon 4182 liter. Posredovalci se prav dobro honorirajo. Sprejme so tako] izurjen strojnik ki se razume pri električni naprai i, na parno žago na Notranjskem. — Plača po dogovoru. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda". 4347 palieno, belo, prima puh kilo 45 Ki fino belo s puhom 26 K, isto druge vrste 17 K, siv puh 26 K, sivo perje 7*50 K, nepulfeno belo kilo prve vrste 10 K, druge vrste 7 K razpošilja po čovzetju 4194 Fraga-Sntichov - - - - Kinskeho tf. 1. - - - - Izobražen mlad gospod želi korespondirati z mlado, izobraženo gospodično ali vdovo. Le resne ponudbe samo s sliko ki se takoj vrne ali zamenja pod šifro „Mubljans 4330" na upravništvo »Slovenskega Naroda". Anonimno brez pomena. Diskretnost strogo zajamčena. Sprejme sa za tako* sni ali pa šeattedonakl nastop izvežbana PRODAJALKA ki Je zmožna večji trgovine z mešanim blagom in knjigovodstva pri nakupovanju vojnožitnega zavoda. Ponudbe poslati je na upravn. »Slov. Naroda« pod: „B 4370". J! na najlepšem delu mesta, sedaj celo izborno obdelana, so proda. — V redanjem obdelanem stanju zadostuje za potrebo 5 do šest družin ln se rentira z nad 20 odstotkov letno. Po-zve se pri Franu Ooldmanu, Kritev-nlška nI. 9, !L nadstr. 4239 Na prodaj Je v Spodnji Idriji na najleošem prostoru 4374 1_______ IS 1 »v z gospodarskimi poslopji in zemljiščem za eno kravo. Hiša ima lepe gostilniške prostore, mnogo sob za tujce, verando, obokane kleti ln hleve, prostor za majhno prodajalno in trafiko. V gospodarskem poslopju je prottor za večjo prodajalno ln mesnico, poleg je mostna tehtnica. Vse stavbe so v najboljšem stanju. — Pojasnila daje: Orralna hranilnica It posojilnica r Idriji. KUPUJEM zDitiašhe In vreče in plačujem za nove zamaske od steklenic K110.— za kg, za stare, prevrtane pa ne zlomljene zamaske do K 65.— za kg, dolge šampanjske zamaske, ne umetne, za komad do K 1.— in vreče do R14-— komad. Prevzamem vsako množino brez prejšnjega vzorca in obvestila po povzetju. E. Landskroner, naknpovalnioa vreč ln lama-škov v Oradou, Lendkai st. 15" Srbečico, hraste, lišaje odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, postav, varovano „1 70R1T'- mastio. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni lonček K 3-—, veliki K 5*—, porcija za rodbino K 12*—. -Dr. L Flesch's Kronen-3patteke (Gyur), Raab Ogrsko. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna „prl L|nbl|ana, Marijin trg. Pozor na varstveno znamko „8SABAFORM" 3734 ICE zatre čudovito naglo P'STE vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica IS K, brizgalnica t K. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: Lekarn* „pri upanfu" Apotheke »zur Hoffnung«, Pecs 48, Ogrsko. ;*-: >*5;?>je umetniških, ljubavnih, šaljivih, nabožnih, pokrajinskih, pomorskih, takih s kinematografskimi umetniki itd. dobavlja najceneje Miroslav Elsenmen-ger, Dunaj V., Sebonlirunnerstr. 48 Cenovniki zastonj. 3897 Plačilo v živilih dam onemu, ki mi preskrbi oziroma odstopi fotografski papir flGe!lofa Paplor" rusterkorn, chamois, kar-tonstark 9X12 eventuelno večji. Vzame se vsaka množina. Cenjene ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod: nfotogral. papir 4384". Vef sto svežih:: :: baterij ■uprodaf — Trgovci znaten popust. F. k. Saissr, ieloukurgovu nI G. iisiBiiieaHaiiiiSiii Izvrstna zdrava naravna HRVATSKA VINA * ^ ™- rdeče okoli 9 po braz soda. K IO —, rumeno okoli 1O0.a po K 11a— po litru, franko Karlov«, ponuja dokler je še v zalogi • Filip Frohlich, Karlovec. Kupec ima poslati sode kakor tudi denar naprej, aH pa primeri kavcijo, ostanek na povzetje. Kupec more izjemoma dobiti tu sod če ga povrne v roku 14 dni, i?< 3 17 06 47 9554