225. številka. Ljubljana, sredo 3. oktobra. X. leto, 1877. SLOVENSKI NAROD. I **ja vsak dan, izvzemal ponedeljke in dneve po praznicih, tor velja po poŠti preioman aa avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld. Si 6etrt leta 4 gld. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en meaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na Ajaa se raeuna 10 kr. sa mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deiele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in it lijake velja snitana cena in rioer: Za Ljnbljano za četrt leta 2 gld. 60 kr.. po polti prejeman za Četrt leta 3 gld. — Za oznanila ne plačnje o4 četiristopne potit-vrsto 6 kr., 6e se oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tisku. Dopid naj se iavole rrankirati. — Bokopiai so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši i*. 3 „gledališka stolba". •>pft% rotit*©, na katero naj te blagovolijo pošiljati naročnice, reklamacije, oznanila, L j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Telegrami, Feterburg 1. oktobra. Oficijalno. Karajal 2 9. sept.: Ismail paša je začel 27. septembra napad na desno krilo ruske vojske, ki je pod Tergusakovim, z 12 bataljoni. Po daljšem boji so bili Turki nazaj vrženi in sedem vrst daleč gonjeni. Turška izguba je velika, Rusi so izgubili 10 oficirjev in 164 vojakov mrtvih in ranjenih. Bukarešt 29. septembra. (Telegram stare „PresseH.) Ob devetih zvečer se potrjuje vest, ki sem jo uže poročal, da je namreč cesarjevih naslednik na reki Lomu premagal Turke, katerih je 2000 mrtvih ostalo. Carigrad 30. septembra. Bombardiranje Ruščuka iz Gjurgjeva se nadaljuje. Turški ogenj v Šibki škoduje ruskim utrdbam. Sarajevo 30. septembra. „Bosna" (tur-ški list) poroča, da so bile bitve z vstaši pri vasi Kalendrovac in Dolnji Zilak pri Derventu, kjer so bili tepeni. . . Od tu so se vojaki poslali v Gačko proti Črnogorcem. Cetinje 30. septembra. („N. W. T.B) Knez Nikolaj črnogorski sili kneza Milana, naj pošlje vojni oddelek proti Novej varoši. Vojska. Obema vojskama silno hud sovražnik mraz je na bojišči tudi nastopil in bode gotovo jako mnogo vojakov na tla podrl. Posebno turški azijatski vojaki, ki so iz toplih krajev doma, bodo cepali pred nenavajeno cimo tem bolj, ker so silno slabo oblečeni. Do sklepanja uredovanja tudi denes nijemo mi dobili z evropskega bojišča nič telegrama. Stara „Presse" svojo vest o nekej zmagi carjeviča ponavlja, ali nam se čudno Selski brivec. (Prosto po čeakcin spisal Fr. PI.....c.) Ena najimenitnejših osob v vasi je brivec. Uže majhen deček sem imel urnega mo-žička zelo rad. Ne samo, da se mi je njegova lepa britvica kaj dopadala, bilo je tudi moje največje veselje videti, kako je pod njegovo lehko roko očetov trnjev obraz zopet gladek postal. Gotovo ga bo veselilo zvedeti — ako je še mej živimi in se za novosti še kaj peča — da se še črez mnogo let njega in njegovega rokodelstva spominjam. Za brivca na deželi je dni v tednu pač veliko preveč. Ker se kmet le enkrat na teden brije, in sicer navadno v soboto po polu dne, zadostovala bi selškemu brivcu sama sobota, ko bi druge dni ovac ne strigel, koštru-nov ne odiral, prešičev ne klal. Se ve da, zdi, ker še nij nič oficijalnega potrjila. Iz Azije pa poročajo Rusi zmago. Da bi bila kmalu večja! O vojnem položen ji piše „Tr. Ztg." : „S tem, da seje pomeknil Mehemed Ali nazaj, pride tudi ob veljavo vsa korist, ki jo je vojni naredil Osman paša, ko je prejel pomoč, strelivo in živež v Plevno. Ravno skupno delovanje z drugim oddelkom vojske, na katerega se je toliko upalo, in o katerem so pri letošnjih bojih največ pričakovali, je sedaj nemogoče in se more Osman paša jedino le na samega sebe zanašati; kajti, ako ni ne govo rimo o Mehemed Aliju, tudi Sulejman nij mogel izvršiti svojega naloga, ter trosi svoje sile zmirom le v Šibkinej-soteski. Zdaj bodo vendar jedenkrat Rusi spravili se nad Plevno, da si tako preskrbe zimska stanovališča v Bulgariji, katera Bi mogo dovolj utrditi. Plevno bi si bili lažje pridobili, da so jo cernirali, ali takovo cerniranje nij neobhodno potrebno, pa je tudi po nekoliko neizvršljivo, ako v poštev vzamemo vojsko, ki jo imajo tam Rusi na razpolaganje. Da pojasnimo položaj, omenjamo, da Sebastopol nij bil nikoli cerniran in so Rusi ^mirom lehko vsakovrstne pomoči pošiljali vanj, ter menjali posadko, kakor jim je bilo drago. Pozornost, ki smo jo imeli doslej na Jantri, obrača se tedaj zopet na zahod in željno pričakujemo vspeha bojev, za katere se zdaj ondi pripravljajo." Pred Plevno je zdaj vse mirno in nij verjetno, da bi jo Rusi še napadali, temuč splošno se misli, da noto obkoljenega držati Osman pašo v utrdbah. V reduto Grivico so pripeljali uže mnogo kanonov, mej njimi dva izredne velikosti. Kakor se poroča iz Londona, dobode tudi Osman paša še pomoči. „Da.ilv Telegraf" ima vest iz Orhanije 27. t. m., da druga nekaj polja ima tudi, da je proste ure obdeluje. Vrh tega je brivec zelo priljubljena osoba v vasi. Nij je tovaršije, da bi on zraven ne bil. Je pa tudi malokateri gospodar, kateri se sam brije, ker eden nema britve, drugi jo sicer ima, ali jo ne vtrpi dati nabrusiti, tretjemu so zopet od prevelikega dela roka trese in četrti se menda ne zna sam briti. V vasi je pa človek, ki to izvrstno umeje, Ima britev, ostro britev, in kaj rad črne če-trtake služi. K temu se hodijo možje v soboto brit, ali pa hodi on sam od hiše do hiše. Britev in jermen nosi s soboj, skledico, milo in gorko vodo pa dobiva uže v vsakej hiši pri pravljeno, in delo gre urno od rok. Oni redki možje, katerim brada ne raste, si pa toliko večkrat lase striči dade, da se pri tej priliki z brivcem posvetujejo, kako bi zaraščena lica dobili. Nekdaj so umeli cigani se svojim „falisti falasti brada mora rasti" go- vojskina kolona Chefket pašina ima kmalu iti v Plevno. Dva ogromna kanona so uže spravili v Plevno, a drug materijal je še na potu. Neko turško pošiljatev na 80 vozeh pa so vzeli rumunski konjiki in ruski ulani. V Š i b k i - soteski je padel sneg in rusko vojno zapoveduištvo bode moralo skrbeti, da dobi vojska generala Radeckega še pred novembrom to- ali onstran Balkana dober ostrog. Depeša Sulejmana paše poioča 24. t. m. o naskoku Seadetkerai pašinem na ruske pozicije pri Kleni, ki se je pa, razdejavši jim jedno reduto in zapalivši štiri vasi vendar moral — umekniti. Rusi so pri tem boji izgubili baje 150 vojakov. Iz Kieva se je poslalo uže pol drugi milijon kinina k ruskej armadi zoper mrzlico. Zopet o narodnem šolstvu. [Izv. dopis.] Radostno čitamo in čitamo po časnikih o javnih izpitih po raznih narodnih šolah in videvamo, kako zelo srečni so roditelji dotične šolske mladine, ker so do dobra prepričani, da nova narodna šola nij kakova gizdava in nepotrebna naprava v našej državi, nego dokazano je, da brez teh naukov, ki so novej šoli predpisani, bode od zdaj za naprej nemogoče pošteno izhajati mej svetom, kateri je čem dalje bolj navihan in prebrisan. Narod (ljudstvo) se po naših deželah vedno množi in množi. In kaj bode moralo biti zaradi tega? Svestno vedno več osobenjakov ter vedno menje tvrdnejših kmetov, in to zastran tega, ker roditelji vendar ne mogo popolnem zavreči svojih otrok, ter z dobro vestjo nikakor ne mogo vsega svojega zemljišča zavaliti »prvorojencu." In ker naš kmet, uže od nekedaj ubožni in zatirani Slovenec, lobradneže goljufati. Odkar pa je bila nekemu gospodarju v tem času, ko je na glavi kotel imel, na katerega je ciganka s poleni razbijala in „falisti falasti" ubogemu neumnežu na ušesa vpila, prešičevina iz dimnika ukradena, izgubilo je cigansko mazilo vso moč. Nekateri celo trde, da je nikdar imelo nij. Otrokom se čudno zdi, ko brivec očeta za brado, za ušesa, za nos vlači, glavo mu vzdiga ter jo sem in tje suče. Uže z milom belo namazani očetovi obraz so jim ves drug zdi, ako se pa kje še krv prikaže, obide jih strah pred nemilosrčnim brivcem. V resnici je kedaj nemilosrčen. Naleteli smo gotovo uže na tacega in na tako britev in drl nas je, toliko da nijsmo kričali. Se ve da, kaj tacega nijsmo smeli pokazati; pretrpeli so to drugi in mi smo morali tudi pretrpeti, da bi se ne reklo, da smo mehkosrčni. To pa ne velja o vseh brivcih. Mnogi imajo britve dobre in ostre, kakor strup, ker nema in ne more svojim morebiti petim ali celo desetim bratom in sestram le vsaj po nekoliko dote v gotovini ali v denarjih dati 8 često zadolženega zemljišča svojega, najdi! gredo in razkosajo in razdele" si mej se očetovo prilično posestvo, ter nijeden ne more životariti pošteno in morajo „uzmaviči" postati svojim še premožnejšim sosedom kmetom. Ta stara navada je kriva, da iz ne-kedaj veljavnih družin rasto berači, nadloga občinam in še celo — tatovi ! Prepogosto se pa zgodi, da brezsrčni otec vse svoje posestvo izroči samo svojemu ».prvorojencu" in drugi dobe morda po par krajcarjev od privilegovanega „prvorojenega" brata svojega, ali pa se celo morajo popolnem obrisati pod nosom za stojo doto, posebno, ako je bil otec tako nespameten, da je neprevidno prepustil gospodarstvo svojemu ^prvorojencu." Često si takov otec v lase aega, ker se sam sebi smili in njemu tudi zavrženi sinovi in hčere; toda „po toči zvo niti ne pomaga!" Ali bi se mar dal odstraniti ta tužni položaj našega naroda? Vsekako, gotovo! Moj nezmotljivi uže več let stari recept proti navedenej našej bolezni je ta-le: Ker naš kmet nij zmožen, da bi pre-skrbel svojemu potomstvu (otrokom) zadosta stvarnega premoženja, d e-naijaalipadruzegarealnegaimetja, skrbi naj zdaj pa za tisto doto, ki se mu v novejšem času ponuja, t. j. duševna dota, ali da naravnost rečem: v novo narodno šolo naj hodi naša kme tska mladina. Tu se uživa prava dušna paša; tu dobode otrok doto, katere mu do mrzlega groba nijeden tat ne more iz žepa ukrasti, doto, katere mu ne more uničiti nikakov požar. V našej šoli se bodo bodoči kmetje naučili, da nij vse eno, vozi li umno narejen gnoj na njive, ali pa da je ves zgorel in opresen; videli bodo, daje pametneje, kakovšen gospodarsk časnik ob nedeljah pre-čitati, da se izve, je li morda kakovo novo seme najdeno, da se tudi mej nami zaplodi zopet kakov nov zemak (krompir), kakova nova rastlina za polago itd. itd., kar se ravno uže dan danes vse urno po časnikih izve. Švajcarski kmet je uže ves drug, nego smo mi. On zna sam sebe dobro gospodariti, in če ga narod izvoli, zna gospodariti vso občino, dočim pa so često slovenski naši župani Se popolnoma brez javnih porotnic, da se še niti podpisati ne znajo, tei je ves javni posel občine odvisen od kakovega pijanega občinskega pisarja. Ne rečem, da se to povsodi godi, tvrdim pa smelo, da mnogokje je taka srainotna nesreča naša. Zato se pometa tako z nami, in tudi lehko z nami pometa kakov nemškutar, da le zna do deset šteti! PoŠil-jajtno v bodoče tudi mi v pravo narodno šolo našo mladino, da bode znala doma ne s pomočjo vraž in z vero v čarovnice (coperniee) kmetovati, ali pa če bode trebalo, da bode znala po svetu za svojim nosom hojevati, ter si poiskati potrebni vsakdanji kruh po poštenem potu. Naj izve naš narod, da je na primer pri južnih naših bratih Srbih veliko prerodovitne prazne zemlje, katera je žitnica naših beraških skal natih krajev. Ravno zastran predebele nevednosti (s katero se še celo naš kmet ponaša in hvali, češ, blagor ubogim na duhu, ker njih je nebeško kraljestvo) misli, da je hišni prag najvišja planina ter vse življenje strada, kakor lovski cucek. Posnemajmo glede omike telesno in duševno svobodne vrle Švicarje, ustanovimo si BvetišČe naše narodne prosvete, t. j. šolo. Vedimo pa, da glede našega šolstva posebno tudi nam velja pregovor „kdor pred v malin prinese, ta pred melje." Čim preje se bodemo začeli sami gibati, tim preje bodemo za kaj boljšega uslišani, dokler še druga, nam menj ali več sosedna županstva, trdno spanje spe za kaj vzvišenega. Ne čakajmo, da nas bode vlada morala siliti s hudo. Zdaj je žaleče naše železo, zdaj je kujmo! Vil Vstop Sffct"/« v vojsko se mora prav vsak čas pričakovati. Tako uže dunajski ofici-jozi poročajo. Razumejo se, da jim Avstrija nič ne brani, če bi jej prav Magjari radi branili. Znano je in mnogo se je o tem pisalo, da je bil avstro-ogerski diplomatični zastopnik v Carigradu, grof Zichy, pri *i*ltnnm. Zdaj se piše o tem, da ga je sultan Abdul Hamid sam poklical. Govorila sta baie močno .zaupno", a ne pove se. kaj. Grof je rojen Ma-gjar, torej se more ugibati. If u m ## t ttktt vlada je bila dokazala Evropi, da Turki ravnajo po zversko z ranjenci. Turčija odgovarja v nekej okrožnici na vlade s tem, da Ruse dolži, da tudi nijso držali se genfske konvencije. Na fico.f';r>fii je volilno gibanje jako burno. Socijalisti, kateri so žugali ne* slogo zanesti v republikansko stranko, ostali so dozdaj povsod v manjšini. Dop 181. Politični razgled. V Ljubljani 2. oktobra. V včerajšnjem listu smo v uvodnem članku poročali o «•«.»:vkti vlada priganja, da bi se nagodbe z Avstrijo naredile še to leto. A dotični odbori s trudno težavo ne morejo mnogo dalje priti. Iz Vol i kili l.ti^- 28. septembra. [Izvirni dopis.] Uže parkrat je nek tukajšnji dopisnik naše turkofile v „ Slovenskem Narodu" slikal, misleč, sedaj bodo gotovo bolj mirni; a ta „golazen" je neumorljiva, — prej aH pozneje jame z novega rogoviliti. — Znano je v obče, da dan denes vsacega Slovenca, da ne rečem vsacega pametnega in poštenega č'oveka, najbolj zanima bojišče na jugu, ona ravnina in gorovje, kjer slovanski naš brat Rus krvavo bitvo bije zoper druhal, ki se je vgnjezdila v Evropi — zoper večjo zalego, ki je davila in morila slovanski narod skozi sto in stoletja. Ta borba pa bode najbrž trajala še dokaj Časa, marsikatera kaplja krvi bode še pretekla, in marsikateri hrabri ruski vojak bode pal slavne smrti, darovaje samega sebe za idejo vzvišeno. Ko pa bodo oblaki s vojnega balkanskega obnebja izginili, ko bode ponehalo grmovje ruskih topov, in pokanje pušk; — ko bode carjeva roka vteknila okrvavljeni meč v nožnico — v znamenje mira, takrat pa bode slovansko srce veselilo Be, kajti turška druhal bode ukrotena — ne, ona bode popolnem izgnana iz omikane Evrope, in zapodena tja v divjo Azijo. — Da se pa to gotovo zgodi, mi Slovanje k Bogu molimo, naj podeli srečen vspeh našim, s hrabrostjo borečim se bratom, zmago Slovanstvu. Naši poturčeni nemčurski kruhoborci pak, ki ne vedo od veselja in sreče kaj početi, kadar jim kakov nemško-turški list, kakor je „Neue Freie Presse" ali „Neues Wiener Tagblatt", donese kakov carigradski telegram, da so brusiti jih znajo boljše, nego kak nožar. Kupili so jih od neznatnih prekupčevalcev za majhene denarje. Gospod ima britev za petak, pa ne služi mu tako dobro, kakor njihove njim, s katero so si uže nekateri novčič prislužili. Brivec ve vse govorice, vsa kvašenja in vse novice, katere se v vasi gode, ter jih po hišah raznaša. Ob času vojske pravi o bitvah, kakor je od vaškega pota slišal, ki hodi po-gostoma v mesto; ob miru pa o ženitvah, oporokah in o prepirih, katere imajo Bosedje mej soboj. Ko pa druzega ne ve, govori o vremenu: tako se govor navadno začenja na deželi, kakor tudi v mestu. V zadnjej hiši se utrudeni brivec več časa pomudi, da bi se odpočil, še več pa, da bi bil na večerji, kar si je uže prej tako uravnal. In res ga povabijo na žgance ; videti je okolo sklede same gole brade. Res je, da so tudi mej vaščani prišle v navado podušesne brade in brke. Te pravice jim gotovo ne bo nikdo kratil. Na tem je malo ali nič ležeče, želeti je le, da bi to koda j do kake stalnosti prišlo. Brada se pa le onemu dobro poda, katerega narava in značaj se ž njo vjemata; saj gospodska suknja je tudi le za človeka, kateri se zna po gospodsko v njej vesti. Razlika v nošnji na deželi izginuje, in dasiravno je starih dobrih nošenj škoda, jih vendar nikdo priporočal ne bo, ker nam nove k lepšemu življenju pripomagajo. Deželjan je ravno tako sam svoj, kakor meščan in kedar se je po svojem dopadajenji in okusu primerno napravil, more brez sramu pred vsacega gospoda stopiti. Mej večerjo je brivec zapazil, da ima tudi mlajši sin uže mah pod nosom, ter mu svetoval, naj bi si ga dal odstraniti, da mu potem gostejši in lepši postane. Mati noče, da bi se sinek uže k odraslim prišteval, ter se bril, ker videla bi rada, da bi ostal vedno gladkega lica. Oče tudi brani, misleč, da je za to še dosti časa; ubogega mladeniča pa v tem rudečica obhaja, kakor da bi se svojih mišjih dlakic sramoval. Ali brivcev nasvet mu ne more več iz glave. Zdi se mu, da bi nikakor ne bila taka napaka, ako bi vendar enkrat iz otroških let stopil in nehal biti golobradec, za kar ga roditelji še vedno imeti hočejo. Nema več pokoja, cel božji teden se mu sanja o brivcu ki ga brije. Ko ima oče prihodnjo soboto obraz zopet gladek in čist, vsede se še on po sili na stol, in britva jaha prvič po njegovem obličji. Zdi se mu, kakor bi se ž njim velika sprememba godila, še dihati si ne upa. Mati se jezi, oče godrnja in sestre se mu posmehujejo. Skrbno in ročno brivec išče in brije dlakico za dlakico pod nosom in na bradi. Brž je gotov. Mladenič se radovedno v malem zrcalu opazuje, lica in brado tipaje, ima li kožo glad- Turki kaj zmagali ter vse Ruse, ne le izgnali, temuč „popolnem uničili", — bodo v onem trenotku, ko bo veter raznašal vest po neiz-meraej zemeljskej krogi j i, da Turkov nij več ^v Evropi — potolfteno okolo lazili. In takrat bode „Neues Wiener Tagblatt" i v Laščah one tri naročnike izgubil, če ne bodo prišli oni na pomoč, ki „ljubljanskega trotlja" bero — da bodo pogum dali svojim novim kolegom. Iz SvIlmJefFfft 29. septembra, f Izv. dopis.] Mi Svibničanje uže več časa učitelja plačujemo, nai ga li imamo ali ne; naj imamo 2, 1, ali pa nijednega. Nas Svibničane bi stalo le Se za to potrebno šolsko poslopje. In prav tega se marsikdo zarad stroškov boji pri nas. Toda ta strah nij prav nič opravičen, kajti dotična šolska oblast v Krškem bode zadovoljna, da se za nekoliko let kakova druga hiša za učilnico porabi, in nova šola bi se še le črez več let postavila, ko naspć boljše letine, nego so, žalibože! bile do zdaj. Moglo hi se več let pobirati za novo učilnico, (katera bode naposled vendar le morala stati), in tako bi prišli mi, kakor Noe, počasi do zaželenega cilja brez velike bolečine. Saj tudi Rim se nij en sam dan zidal. Delajmo uže zdaj na to, da nas čez par let ne bodo nepripravljenih goniti morali za to poklicani organi. Novi šolski zakon nam ne dovoli drugače ustanovljati po cesarstvu šol, razven tako, da je ena šola od druge tako oddaljena, da ima šolska mladina k večjemu samo po eno uro hoda v učilnice, t. j. 2000 sežnjev, ali pol milje. In to je čisto pošteno in pametno, kajti otrok je majhen in vrh tega mora v šolo 5krat v tednu hoditi. Za odrasle ljudi uže velja, da so farne cerkve tako narazen, ker imajo večje korake in jim je dolžnost le po enkrat v cerkev hoditi na teden, dočim ima otrok čisto zadosta po pol milje hoda po 5 dnij na teden. Kdor več zahteva od malih otrok, ta je nepošten človek. Poglavitne osobe za šolo so — otroci in v 2. vrsti sta učitelj in duhoven. Ako bi imel eden ali drugi teh dveh dalje v šolo hoditi učit, to je pravičnejše, nego li, da bi otročiči vsi zavoljo jed-nega človeka daleč hojevati morali. Nova šolska postava, katero so tudi pri cesarju škofi podpisali, zahteva od dotičnih dušnih pastirjev, da morajo hoditi učit verstvo v take Šole pov-sodi tja, kjer je v tistej fari kakova šola in da se nijeden duhoven temu ne sme ustaviti. No, pa tudi naš župnik g. Celar se je sam kejšo ali ostrejšo nego poprej. Od zdaj neče več občevati s funti, kateri si še nij so dali odstraniti svojega mahu. Dasiravno oče in mati nijsta zadovoljna, da se je sin obril, čutita vendar veliko radost v svojem srcu, ko vidita, da čvrsto raste, ter se jima krepka podpora za stare dni na-pravlja. Brivec, v tem skušen, je to uže prej sprevidel in kakor da bi imel zategadel kako večjo zaslugo, prosi gospodarja, da bi mu v ponedeljek vola posodil. Gospodar mu je vola obljubil, obljubil mu je tudi voz in gnojni koš po vrhu, da si gnoj na polje izvozi. Poleg tega dovolil mu je še tobaka iz svojega mehurja si naložiti, da ga celo nedeljo ne pokadi. Oba sta zadovoljna in sinu se dozdeva, da je on uzrok očetove radodarnosti. Oče pa misli denašnjemu dnevu še večji pomen dati. Dragi sin, spre videti moreš, da si iz de-tinskih let v resnobnejšo fantovsko dobo prestopil. Ne bi se ti imelo muditi, se tako rano uže izrazil, da so nove šole in učitelji kmetu po novem šolskem zakonu potrebni; tu torej ne bode ovire nobene. Pa tudi pošteni oča župan sam pravi , da se tej naredbi ne bode ustavljal; vrh tega pa je še večina (ako ne vsi članovi) župauskega odbora za to stvar pripravljena. V Krškem pa uže vsa dotična gospođa brez dvoumbe želi in hoče. Torej le kar naprej pogumno ! Naše šolsko poslopje pa nas nikakor ne bode toliko stalo, kolikor stoji Radečane. Ra« deški trg namreč toliko otrok šteje od 6. do 12. star. leta, da so morali zase in okolico za 4 učitelje šolo pripraviti. Trg sam ima tacih za šolo ugodnih otrok 91, torej več. nego jih treba za 2 učitelja. Ako se oziramo na uže obstoječi učilnici v Radečah in št. Jurju, nikakor ne zadostuje mej tema krajema ena sama nova šola, ampak ravno 2 bosti morali stati. Nova šola se naj po pravici ustanovi na Jagnjenici in pri svib. farovžu. Obe ti šolski občini bi imeli zadostno število š. otrok, t. j. nad 40 uže zdaj, kajti na tej strani Močevnega, Šibenika, Parnice in Jelovega bi Be radeška fara na Jagnjenico všolala. K iag-njeniškej Soli bi pripadalo najmenje 76 hiš. številk, pod farovško pa bi jih Šlo najmenje GO hiš. številk. Na Jagnjenici je uže kakor navlašč prazna za ta namen Brlinova hiša. katero bi bil Medved Davorin pripravljen za primerno majheno najemščino odstopiti bodočemu krajnemu š. svetu. Samo klopi za šolo bi morala jagnj. š. občina nove pripraviti, ki bi pa tudi za novo pozneje prav prišle. Na-jemščine bi onih 7G hiš. štev. za vse za šolo potrebne prostore plačalo najbržje k večjemu kacih 50 gld. na leto proti pogodbi. V tej hiši bi imel pa tudi učitelj svoje bivališče lehko prav primerno. Ta1 š. občina jagnjeniška bi bila podobna skledi, na koje dnu bi stala nova šola na najlepšem kraju svib. fare, kamor bi rad prav dober učitelj došel, ker je tu prijeten kraj na razpotju 3. cest. Kar se pa tiče šole pri farovžu, tudi tamo gori zadostuje, najbržje pa še za zmirom, prostorno poslopje: bivša kaplanija, kjer bi imel učitelj prav lepo stanovališče s kleti itd. vred ob enem; klopi so pa uže itak šolske notri. Samo malo popraviti treba še to poslopje tu pa tam in to bi bilo vse koštanje skupaj. To bi pa tudi za kaplana prav bilo, ker bi imel za kršč. nauk šolo pred nosom, kjer je uže do zdaj bila „šola za silo". Naj omenim še to, da tudi na Jagnjenico, kjer je pričeti briti, ker čem dlje dete ostaneš, tem bolj se osrečiš. Čakajo te skušnjave, nevarnosti in boji. Ne hodi jim naproti, vse to samo pride, glej in varuj se, da ne obmagaš. Jih imaš enkrat za soboj, spoznal in priznal bodeš, da so bila mlada leta sicer težavna, ali vendar najkrasnejša. Po večerji se brivec še nekoliko časa po-mudi, da bi precej ne zbežal, potem se pa odpravi domu z britvo v žepu, z jermenom pod pazduho. Denes ne bo nikoga več bril, za nedeljo zgodaj pa mu je ostalo še dosti dela. Mnogi gospodarji se puste še le v nedeljo zjutraj obriti. Tosebno tisti radi s tem odlašajo, kateri hodijo k veliki maši, da se velikokratov še sam brivec zapozni; vidimo ga v cerkev prisopihati zadnjega. Včasi dela brivec tudi pri luči in to je kaj zanimiv pogled. Sin sveti s trsko ali pa z lojenico v roki, pridno odbijaje in utrinjaje žareče ogelčke, oče sedi na stolu in brivec glavna podružnica svibniške župnikovine (fare), ne bi imel dosti potov samo zastran kršč. nauka, kajti mašo ima često za Jagnjenico opraviti. Gledite, Svibčani! skoro za samo tolike troške, kolikoršne imate do zdaj, imate lahko še kaplana in še 2 učitelja po vrhu, ker se vam pridruži lep kos (21 h. št.) radeške županije, t. j. enega učitelja na Jagnjenici, enega pa pri farovžu. Po postavi bi polovico otrok hojevalo v šolo dopoludne, polovico pa popoludne, — tako v vsako Šolo. In ker mora biti zdaj ravno tako študiran učitelj za mesta, in trge, kakor za vasi, zato ne mislite, da bodete morali zadovoljni biti s kakovšnim malovrednim starim „mežnerjem", marveč bodete imeli mej seboj moža, ki vara bode tudi odraslim v poduk. In ker mora do 81 otrok en Bam učitelj učiti, zato biste imeK i na Jagnjenici i pri furovžu le po 1. učitelja bog ve, koliko let. Ta šolski plan bi se ne dal nikedar ovreči, če bi ga pozneje tudi kedo hotel, ker je ravno osnovan strogo na š. zakon. — Svibničan! „Išče te sreča, um ti je dan, najdel jo bodeš, če nijsi zaspan". x+y. Domače stvari. — (P r e s t o p i 1 a) sta iz c. kr. finančne prokurature v Ljubljani koncipijenta gg. Janko Krsni k in Karel Križman, — oba k nota rij atu. — (V bogoslovje) so bili v Ljubljani v I. leto sprejeti gg.: Mihael Arko, iz Zapo-toka pri Sodražici. Kljun Matevž, iz StalnikA in Lesar Jože iz Šušja pri Ribnici. Zevnik Jožef, iz Nakla, J. Zor, iz Kamnika in J. Py-ret, iz Moravskega. Vseh bogoslovcev je 44. — (Slovensko gledališče.) Kakor čujemo, bode slovensko dramatično diuštvo početkom prihodnjega meseca novembra s svojimi predstavami začelo sezono. — (Tiskovno pravd o) je 29. sept. imel odgovorni urednik „Slovencev", g. Pevec, pred tukajšnjo okrajno sodnijo. Obsojen je bil na 10 gold. globe, češ, da je uredniško dolžnost zanemaril, vzemši neko „poslanico" v list, ki žali g. Schonvvettra iz Ptuja. Zagovornik g. dr. Moše je vložil pritožbo na drugo instanco. — (Vreme.) Po dnevi onemoglo solnce, zvečer in po noči mraz. Tako je pri nas, in kakor beremo tudi drugod. — („Narodna šola") je imela pretočeno leto do 27. sept. 1877 od istega dne mu z britvo po obrazu jezdi. Deček mora se z lučjo vrtiti, zdaj tukaj, zdaj tam svetiti, kfi-kor je ravno treba, in to izvrstno opravi. Ko se pa včasi ženski luč v roke da, ako nij ravno nobenega moških tu, mora se vedno ukazovati in opominjati, kam naj sveti; ona se pa smeje, da so jo poklicali k delu, katero nij za njo in katerega nij vajena. Mladeniča s polnim gladkim obrazom obril bi brivec, če treba tudi po temi; pri starcu pa, katerega obličje je polno grb in druzih prirastkov, mora paziti in skrbno se ogibati vseh teh zaprek. Stan selškega brivca nij tedaj tako legak, kakor bi se dalo misliti. Imeti mora ne samo lehko in urno roko, stati mu mora tudi glava na pravem mestu, da ga kmetje radi imajo ter mu s četrtaki in večerjo strežejo. Zato pa ima možiček groš in si v nedeljo popoludne liter najboljšega privošči. lanskega leta 676 gld. 78 kr. dohodkov. Največjo svoto je mej dohodki predavanje v čitalnici vrglo. Stroškov je bilo za podporo šol (nakupavanje knjig, papirja, peres, itd.) 517 gld. 18 kr. Torej je ostalo za prihodnjo leto 159 gld. 60 kr. — (Poziv.) Pevska šola in redne pevske vaje za saisono 1877/78 se začno v ljubljanskoj čitalnici 1. oktobra in sicer: pevska šola za g o s p i c e vsak četrtek ob G uri zvečer, pevska šola za gospode vsako sredo in Boboto ob 8. uri zvečer, pevske vaje za zbor vsak torek in petek ob 8. uri zvečer. Čestite gospice in gospodje, ki imajo veselje in zmožnost za petje, naj se oglase v gori imenovanih urah v čitalnićnej pevskej sobi. Temu pozivu dostavljamo le še to, da se te šole in zborovih vaj morejo udeležiti tudi gospice in gospodje, ki dozdaj nijso bili društveniki čitalnice. V Ljubljani 1. oktobra 1877. Odbor čitalnični. — (Seje ljubljanskega mestnega odbora 28. septembra) udeležilo se je z županom 18 odbornikov. Zupan naznani, da bode 4. t. m. cesarjev god, in povabi odbornike, da bi se udeležili slovesne sv. maše, ki se bode omenjeni dan darovala v stolnici. — Zidanje kanala v Krakovskih ulicah se bode vsled javne dražbe izročilo g. J. Zupančiču, ki je od proračuna odjenjal za 18 odst. — Glede vodnjaka na Št. Jakobskem trgu se je sklenilo, da se stari zasuje in precej za znamenjem Matere bužje naredi čisto nov vodnjak. Pred Križanki se bode napravil nov vodnjak v kotu mej zidom Križanskega vrta in hiše št. 2. G. Gorsič je bil nasvetoval, da naj se na Cojzovem grabnu, kjer je bil nekdaj uže vodnjak, ta poišče ali nov napravi, ki bo ugajal ob enem Krakovčanom in hišnikom na nemškem trgu. Pa ta predlog nij obveljal, pač pa je župan omenil, da bode po administrativnem potu še enkrat ukazal iskati, če bi morda našli stari vodnjak in ga za Krakovo popravili. Pritožba nekega meščana, ki se je kaznoval, ker nij plačal pasjega davka, se nij ušli-šala. Gospod Begali vpraša župana, hoče li skrbeti, da se odpravi šunder, ki ga prodajalci premoga z vednim zvonenjem in ropotanjem delajo po mestu. Župan obljubi na to interpelacijo odgovoriti prihodnjič. V tajnej seji se je 14 prosilcev sprejelo za ljubljanske srenjčane; 13 prosilcem pa se je podelilo meščanstvo. — (Dr. Eržen in litijski lekar n i č a r,) ki sta bila zvečer po volitvah za deželni zbor v litijski kavarni pretepla srenjskega pisača, kakor je našim bralcem uže znano, imela sta 26. t. m. zarad tega sodnijsko obravnavo pri okrajni sodniji litijski. Zatoženca je zagovarjal dr. Schrei iz Ljubljane, srenj-skega pisača pa odvetnik Brolih iz Ljubljane. Zatoženca sta trdila, da je pisač žalil njuno l&at. Sodnik je zatoženca kriva spoznal in dr. Eržena obsodil na 7 dnij zapora ali 35 gl. denarne globe, lekarničarja pa na G dnij zapora, oziroma 30 gl. globe. i— (Nesrečaj Poroča se nam iz Na-brežine : V petek se je igral deček tukajšnjega železniškega stražnika na tiru, kar pride lokomotiva in ga prime. Ranjenca so odpeljali v tržaško bolnico. Razne vesti. *(VinBka letina na Ogerskem) je letos srednja. Deževje je škodilo. Po ne- katerih krajih, kakor okoli Bude, Segsarda, Novisad-Karlovca, Ermeleka, je dobra Po dru-zih pa, kakor Arad, Varšec, Belacerkev, je zlo vreme naredilo za 50°/,, škode. * (Za doktorico filozofije) je na-poljsko vseučilišče napravilo gospico Enriketo Girardi, katera je rigoroze napravila z izvrstnim vspehom. * (Morilca) Jakoba Stiglica, iz Bakra, v 2G. letu, pomorščaka, ki je bil v preiskavi zaradi umora angleškega pomorščaka John Daniela v Carigradu 31. jan. 1.1. ter je ubeguil išče k. soduija v Zagrebu. * (Devica orleanska) je od mrtvih vstala, ter se pojavila v turškej vojski pod imenom Kara-Fatima. To je hči bogatih staršev iz Bruse. Cvetoča deklica je na svoje stroške oborožila 500 vojakov, a sama je baje v vojski Muktar paše zmirom v prvih vrstah. * (Čudna dražba) je bila avgusta meseca v Novem Jorku. Prišle so namreč na dražbo pravice za izdelavanje petrolejskih lamp, katerim se mej gorenjem more prilivati olje; železna postelja, ki se da promeniti v mizo; potna torba, katera lehko služi za banjo. Skupili so 30.000 dolarjev. * (Iz ledenega morja) se vrnivša ladija je prinesla vest, da sta od lanske rlotile za somji lov, torej od 70. ljudij, prišla samo dva čolniča na skrajni zahodni konec severne Amerike. O drugih mislijo, da so poginili.__ Vabilo na naročbo. S koncem tega meseca je potekla naročnina na tretje četrtletje. Prosimo gg. naročnike, da jo o pravem času ponove. ,,Nlov. Sarod" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za četrt leta .... 3 gld. 30 kr. Za en mesec .... I „ IO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za četrt leta . . . 4 gld. — kr. Za en mesec..... 1 „ 40 , Za gospode učitelje na ljud s k i h Šolah in za «1 ijjUtke velja zni-cunn cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti sprejeman „ „ 3 „ — „ /š fiiH in is t m oij n „Stoti. ]\'4§ Dunajska borza 2 oktobra. (Izvirno telegrafično poročilu.) Enotni drž. dclg v bankovcih . t>4 gld. 4C> kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 66 „ 85 „ Zlata renta........ 75 „ 10 „ lbBO drž. posojilo..... 111 n Ub n Akcijo narodne banke . ... Ml „ — „ Kreditne akcijo...... 220 „50 „ London......... 116 „ 85 „ Napol.......... 9 „ 38 „ C. kr. cekini....... 6 „ 59 „ Srebro ......... 103 n 95 Državne marke...... 57 „ 60 I. o torij ne srečke. Na Dunaji 29. sept.: 79. 12. 31. 15. 82. V Gradci 29. sept.: 16. 81. 15. 45. 5. Razglas. C. kr. okrajno sodnijstvo gornjegradsko objavi, da je na molbo inozirskega trga dovolilo prostovoljno prodajo njegovega tako imenovanega 11 ciainaiiov ega posestva« vknjiženega pod štev. 31 poprejšnjega mozir-skega magistrata. K temu posestvu spada: zidana, z opeko krita, prostorna hiša v mozirskem trgu št. 25 jednega nadstropja, jednaka pristava, vrt, njiva, travnik in gozd, in meri brez pašnikov 3 orale in 62 sežnjev. Dražba se bo vršila v IVIozirJi 20. oktobra 1977 pred poludiie od 10. - ure. Sklicana cena je 3200 gold. a. v. Prodajalec si pridrži 14dnevni obrok k potrdbi dražbenega izida od strani občinskega in okrajnega odbora. Dražbeni pogoji leže tukaj in pri tržkem uradu mozirskem javno na ogled. Ker je ta prodaja prostovoljna, ostanejo vknjižene pravice dotičnih, brez ozira na kupno svoto, istim zagotovljene. (280—2) Gornjigrad, 4. septembra 1877. Prsni katar se urno odpravi. Najnovejša javna zahvalnica z Dunaja, 2. marca 1877 od gospoda Karla Bergmtlllerja, inženerja, IX., Liechtensteinstrasse 27. C. kr. fabriki sladnih preparatov, Graben, Braunerstrasse Nr. 8. Vašu blagorodje I Pieliladil sein se in dobil prani katar, da sem bil primoran, v Vaših preparatih pomoči iskati. Kupil sem si dvu flaši zdravstvene pivo iz sladuega izlečka in sem ga rabil po navodu. Miatatr je i»il u še prt prvej /Iti š i skoraj odstranjen. in zato smem f 'ase /trate MMoflbve sladne preparate vsakemu zares najtoplejše priporočati, kajti ne đajo se zlatom plačati, ker tako naglo in ugodno zdravijo* Prosim, da te moje vrste v blagor čioveitva po časnikim naznanite. Denes prosim, da mi pošljote paket prsnih bonbonov iz sladnega ekstrakta. Spoštovanjem Kari ll4'i-fj>-iiiitll<"i-, inžener, Dunaj IX., Liechtonsteinstrasse Nr. 27. IH Pravi Hodovi sladni bonboni bo v modrem papirji. (187—12) V Ljubljani pri 1* ««#>#•. Viccnli, lekarna pri „angelju varim" na dunajskej cesti. g 1 g M Cv —I - s i 2- O ittJ3 fF »i« o o flt Ja B -■p {p «i. u *i B Sl S ™ "* a b _ S* M SLfl B s H a £ H » U i i •o M *h » h*. p fes .cl B p (t 3 tu Ž. D w 3 g o< r » r o i 1 s? £- 9 &i. S td p -i 5 o. f» 13 rrl JO es © i. i f S 1 cd p n'H. o * ca I P - o ™ _ p »rs p r H o n" b p B v rti p II F I f I I Zahvala in priporočilo. i Podpisana se prisrčno zahvaljuje p. t. občinstvu, ki je obiskovalo eolib ll lot lioicl «,i»ri pred in po smrti njo soproga g. F. Sunku, tur prosi uljudno, da jo z dozdanjim zaupanjem še nadalje počastiti blagovoli, tur naznanja, ua bodo odslej se ustanovila w botelu „Evropa" fpi'i T?avčat*jt}» Najubilnejšo svojo skrb bodo imela, da ugodi častitim gostom z izvrstnimi ji'dili, dobrim l£.o:*loi*j«?~viiu M :i pivom in s px*a ^ imi liiiloniinii vini iz g. Tavčarja kleti. POBtreŠba bodo kakor dosloj tako tudi po sedaj točna. Tudi sprojeinljo vsakorsna naročila za iiii|)i*a%o jiojedin in veeerij za družbe, v hotelu in drugod, za svatbe, in vso drugo priložnosti — vso po najnižjoj coni in najboljšo prir djeno. Z odličnim spoštovanjem mm,: (282—2) Lujiza Šunko. Izdatebj ui urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne44. **** -