32. številka. Ljubljana, četrtek 10. febrnarija. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzomfii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za ava tr o-o go r s k e dežele za celo leto DJ gl., za p«>l leta 6 gL, za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja nu dom za celo leto 13 gld., za četrt lota 3 gld. 30 kr., za en meneč 1 pld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za meBec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolali iu za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 gld. 50 kr., po pošti prejemali za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če* se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., vv se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frimkirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koluiano\ej Mil ^gledališka stolha". Opravništvo, na katero naj se blugovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ozmuiila, t. j. administrativne stvari, jo v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši. „Green Erin". VIII. Dr. V. Z. Zadnjih dvajset let so začeli Angleži temeljito irske odnosa je pretresovati, uvideli so potem, da se na Angleškem kmet-skemu ljudstvu nič boljše ne godi, kakor v Hiberniji, Anglija (brez Irske in Škotske) ima v okroglem številu 2700 štirjaških milj; in na ta velikanski teritorij pride samo petnajst tisoč kmetskih posestnikov, ki vodijo celo svoje gospodarstvo s samimi najemniki! Angleški najemniki imajo pa to prednost za se, da se lahko po kratkem potu podajo v kraje, kjer so fabrike ali pa rudo- in premogokopi. Na tak način si angleški najemnik ložje pomaga, nego irski; in res se angleški farmerji s tem okoristijo, da čedalje bolj kmetije popuščajo in v mesta silijo. To je tudi prouzročilo, da število kmet-skega ljudstva na Angleškem in Škotskem dan za dnem pada in da po tem potu tudi gospodarstvo kmetskih posestnikov ali landlordov tudi leto za letom očevidno propada. Narobe pa prebivalstvo po mestih velikansko narašča. Na Angleškem je uže zdaj do tega prišlo, da stanujejo tri petine ljudstva v mestih, mej tem, ko sta še komaj dve petini na kmetih ostali. Posledica tega pa je, da angleškim posestnikom veliko neiznajemljenega in torej tudi neobdelanega sveta preostaja, in da morajo leto za letom landlordi svojim najemnikom zniževati najemščine. Naravno je po tem takem tudi to, da je dohodnina (renta) iz teh velikanskih posestev leto za letom manjša. Ob sebi se umeva, da je tudi zadnja leta amerikanska konkurenca tudi veliko pripomogla k padcu zemljiške dohodnine. Nova zgodovina slovanskih slovstev. (Dalje.) Najbolje pa slavi mej pesniki dubrovniš-kimi Ivan Gundulić (1588 —1G38). Zbral je lepo kolo mladih pisateljev okolo sebe. Po italijanskih izvirnikih pisal je mnogo dram, najbolj priljubljeni sta „Arijadna* in „Dubravka", zadnja radi tega, ker slavi Dubrovnik. Slovenil je tudi psalme in pisal poleg drugega „Osmana" junaško pesem o boji mej Turki in Poljaki 1. 1G21. Izgled sta mu bila Ariosto in Tasso, posnemal je pa tudi klasične pesnike latinske in grške. Uže njegovi sopesniki so mu obetali neumrlost in nijso se varali. Še dandenes je Osman priljubljen vsem Jugoslovanom, da ga mi Slovenci ne Zato je pa uže nekoliko let glavna „the-sisu angleških rndikalcev, da v celej Britaniji, na Angleškem, na Škotskem, kakor na Irskem so taka velikanska posestva anakronizem in v nebo vpijoča krivica, — da morajo Angleži tudi enkrat priti do prostega neodvisnega kmet skega stami, o katerem še do zdaj v clej Britaniji nikjer niti sledu ni j. Oni trdijo nadalje, da le prosto, neodvisno kmetsko ljudstvo je splošno blagostanje na Francoskem in v severno-amerikanskih državah tako izdatno povzdignilo, — da se bodo na zadnje te britanske Iutifundijo v puščave spremenile, ako se ne bo ta anakronizem s korenino odpravil, — in to kmalu. Bright zahteva, dn naj bi dobil vsak najemnik po postavi pravico, ta odmerjeni svet, ki ga ima v zakupu (the farm) od veleposestnika v svojo last kupiti in sicer s pripomočkom države. Država bi bila po postavi vezana takemu kupiu-najemniku potrebno kupnino posoditi, katero bi on potem v letnih obrokih (20 do 30) državi vrniti imel. Ta misel Brightova je tudi mnenje cele angleške radikalne stranke, katera to za veliko Britanijo velevažno vprašanje uže mnogo let po svojih listih na dolgo in široko razpravlja. Ob sebi se umeva, da bo še marsikatero desetletje preteklo, predno bo na Angleškem prišlo do temeljite rešitve kmetskoga vprašanja, — kajti bo treba globoko vrezati v od-nošaje privatnega prava, česar se pa Anglež silno nerad dotakne. Ta preobrat javnega mnenja na Angleškem o zadevah veleposestnikov in najemnikov, posebno pa zahtevanje radikalcev, da se mo-rnjo latifundije razdreti, je napotilo Irce, da so napravili 1870. leta društvo pod imenom: poznamo je žalostna resnica; upamo pa, da bode kmalu bolje. Od dvajset pevanij Osmana zgubila ata se dva, spevu la sta jih kasneje Petar Sorkočevič in Marin Zlatarić; ali tema se ni j posrečilo posebno, še le Ivan Mažuranić zadel je pesnijo Gundullčevo tako da se mu čudimo vsi. Priden pisatelj je bil dalje Junjo Palmotić. Po raznih starih pesnikih speval je mnogo dram, proslavil se je pa posebno s „Kristijado", v katerej se kaže njegova pobožnost; ali tudi pesniška vrednost jej daje odlično mesto v jugoslovanskej književnosti. Razven teh imen nahajamo jih še mnogo, katerih narod še nij f* pozabil, a navesti jih ne moremo vseh. Kako se je zanimalo ljudstvo za slovesnost v domaČem jeziku, kažejo družbe, katere je snovalo, da so se igrale razne igre. Ali leta 1GG7. 7. aprila poruši potres celo mesto. Sicer so sezidali vse na novo ali stare slave, prejšne premožnosti nij bilo več. „kmetska zveza" (land-leugue). To društvo nij , bila kaka tajna zarota, kakor na priliko fenij-ska zveza, ampak bilo je javno ustanovljeno, in je očitno delujoče društvo na podlagi društvenih zakonov. Ustanovnik tega društva je bil neki Davitt, katerega moža je ravno ta teden dala zopet angleška vlada zapreti. Namen irske kmetske zveze je ta, z vsemi silami na to delati, da se neznosni sedanji stan irskega najemnika vendar enkrat odločno zboljša. Društvo se je kmalu po celem Irskem razširilo in si toliko udov pridobilo, da jih šteje zdaj blizu milijona! 1 "že poprej smo govorili, da so Angleži v preteklih dvesto letih mnogo angleških in škotskih protestantov po irskih mestih in deloma tudi na kmetih naselili s tem namenom, da bi pri ugodnih prilikah te naseljence naščuvali na Irce, kakor svoje buldoge. Ali to je imelo le uspeh pri prvih naseljencih in nekoliko tudi pri njihovih otrocih in vnukih, — ali sedanja generacija, izišla od teh protestantskih kolonistov, je po svojem mišljenji in čutenji popolno amalgamirana z Irci, tako da nij skoro nikjer več nobenega razločka mej prvotnim katoliškim Ircem in njegovim protestantskim sosedom. Jedino v severnej irskej pokrajini Ulster je Še nekoliko tacih fanatičnih protestantskih „Orancev", katerih število pa tudi dan za dnem gine. Največji dokaz, da se je angleška namera, katero so imeli pred očmi z naseljevanjem protestantov, v prokletstvo za Angleže spremenila, je sedanji predsednik kmetske zveze in glava vsega gibanja na Irskem v sedanjem času, slavni Parnell. Ta mož je protestant in potomec imenovanih angleških naseljencev; 011 je sam veleposestnik in ima svojo graščino na Peli in pisali so sicer se pesniki ali do starega, izvirnega delovanja nijso dospeli. Početkom 18. stoletja proslavil se je Ignacij Djordjič, ali vrednih naslednikov nij našel, narodna zavest se je pogubljala. Andrej Kačić-Mioiić vzbudil je narod srh-sko-hrvaski na novo. Njemu se je omililo narodno pesništvo; na svojih potovanjih po Dalmaciji, po Bosni in po Hercegovini nabral je mnogo narodnega blaga, rokopisov in zgodovinskih spomenikov. Kar je nabral in kar je Bpel sam, skupil je v knjigi „Razgovor ugodni naroda slovinskoga", katera slovi še dandenes pod imenom „Pjesmarica" mej Jugoslovani. Počenši skoro od 2000 let pred Kristom slika kasneje zgodovino slovansko, posebno srbsko, pripoveduje kaj so delali carji, kako so bojevali s Turki, kaj so trpeli junaki in uskoki v boji z dušinaninom. Zadel je narodno pesem tako dobro, da se mu moramo čuditi, zato je pa nutisneno delo njegovo irskej reki Avon. Parnell je zdaj v 37. letu in je izredno nadarjen mož, ob jednem pa tudi strastno navdušen za irsko stvar. Brez prigo vora je on zdaj prvi irski parlamentarni in taborski govornik. Kakor umeje s svojimi ognjenimi besedami Iree na taborih navduševati za irsko stvar in utrjevati v sovraštvu do „Sassenaha", tako se zna zopet v parlamentu moderirati, kadar to situvacija. zahteva; tako bi Movek mislil, ako ga v Londonu čuje, da je to najbolj mrzel in apatičen človek po svojem temperamentu. Straha ne pozna Parnell nobenega, niti pred angleški.u vice-kraljem, niti pred prostim polieajem, njegova požrtvovalnost je obče skušena in se do sedaj od nobenega irskega sorojaka prekošena. — Vse te lastnosti so komaj 30 let starega moža tako v očeh njegovih rojakov povzdignile, da so ga še pred šestimi leti uže vsi irski poslanci in agitatorji pri poznali za svojega voditelja in za svojo pivo glavo. Iz državnega zbora. Z I »u na j a 7. febr. [Izv. dop.J V budgetnem odseku je poslanec Čer-k a v s k i poročal o učnem ministerstvu. V svojem uvodu se je spuščal v kritiko delovanja učnega ministerstva, katero ne zadostuje potrebam dežel in narodov. Zahteval je, da se v ministerstvu napravijo oddelki po deželah, ne pa po šolskih strokah, kakor so zdaj. Čer-kavski o teh svojih predlogih nij nikomur prej povedal, zato so Poljaki sami bili osupneni in po sporazumljenji s češkimi poslanci se je sklenilo, da se glasuje samo o številkah bud-geta, o poročilu pa Se le v prihodnjej seji. Čudil pa se je vendar vsakdo nepričakovanej prika/ni, da ravno češka poslanca Zeithammer in grof Glam, nekdanja zagovornika fundamentalnih člankov, sta se oglasila proti Čerkav-skeinu. Avtonomistična večina budgeta se bode Trst trije deželni nadzorniki v proračun po stavljeni, za Gradec le dva, za Ljubljano pa samo jeden, bi vlada, ker je zdaj tretje mesto v Trstu izprazn^nu. lehko brez večjih državnih stroškov zopet za Ljubljano enega ■ ■a i l/o i nika imenovalu. Minister Con rad po svojej navadi odgovarja ne belo, ne črno. Pritrdi sicer, da ima graški nadzornik res malo prevelik delokrog in da bo trebi) spremembe, pa na kakov način, to še nij določen->. Poročevalec Čerkavski pa je dejal, da se popolnem strinja z nasveti dr. Vošnjaka, ter da bode vtem smislu vzel stavek v poročilo. Srbske razmere. Ko je bil v Srbiji minister Ilistič odstopil in še bolj potlej, ko je novovoljena narodna skupščina sešla se, in v prestolnem govoru srbskega kneza nij bila Rusija (ker ravno treba nij bilo) nič omenjena, pač pa se je naglašala potreba dobrih razmer z Avstro-Ogersko: tačas so dunajske in peštanske, nemške in magjarske novine uže zavriskale in hozana zavpile, kako je „panslavistični" duh v Belgradu padel in kako ima Avstro-Ogerska (in sicer taka, kakor je Slovanom sovražna, ne taka, kakor si jo mi avstrijski Slovani želimo) vedno večji upliv v Srbiji, kako bode najprej trgovske interese zavarovala si v Srbiji in potem še politične ter Rusijo izpodrinila. To slišati nij bilo nič veselo. Kajti kjer se Nemec in Magjar veselita, tam se gotovo kaj za Slovana slabega plete. Mi smo tacaš mislili: treba je počakati zanesljivejših virov, dejanj, predno sodimo. Nemške in magjarske novine, tudi oficijozne, nijso zanesljive. Nij verovat', da bi se bil Belgradu protislovansk ali protisrhsk upliv tako naglo rodil po dveh požrtvovnih domo ljubnih vojskah ! In evo, prav smo mislili. Zdaj Novi organ te večine belgradska „Samouprava" risa namreč program te večine, katerega naj bi protivniki Srbije dobro preštudirali, tako-le: „Radi obrane naše državne neodvisnosti i radi izpunjenja naše dužnosti izvan granica, valja posvetiti najveću pozornost organizaciji, vježbanju i oružanju naše narodne vojske. Kar se tiče vnanje politike, pa veli ta program: „Vanjska politika neka bude takova, da se što najviše brane naši gospodarski i politički interesi, da se živi u slogi sa susjednimi bratskimi-narodi, da se marljivo radi oko saveza balkanskih naroda, a najprije da se sklopi savez s Crnomgorom in Bugarskom. Neka se organi-zuje kulturno podpiranje razcipkanih i neoslo-bodjenih Cesti Srbije i iztife narodnost srbska i narodno jedinstvo u oddaljenih krajevih srbskih, izloženih življem tudjim". No to se nikakor ne glasi kakor kakšna udaja v magjarske in nemške aspiracije! pred prihodnjo sejo posvetovala mej soboj o tej stvari. Minister C o n r a d seje tudi upiral j se uže poka/nje, da so dunajski in peštanski predlogom Čerkavskega, ker bi po takej osnovi; novinarski judje, Nemci in Magjari, prezgodaj se morali napraviti čeiki, gališki, notranje- J triumfovali. V Srbiji je sicer ltistič odstopil, avstrijski, slovenski oddelek itd., in to dajali slovanski duh njegove politike je na bi bilo na kvar razvoju šolstva. j krmilu ostal in nij najmanjše nade, da bi Srbi Pri šolskem nadzorstvu se je oglasil j pod Piročancem in pod zdanje narodne skup- slovenski poslanec dr. V o šn jak in vlado vprašal, ali bi ne hotela zopet v Ljubljani na staviti deželnega šolskega nadzornika za srednje šole, kakor je to bilo do 1. 1878. Graški nadzornik nikakor ne more zadostovati svojej preobširnej nalogi, ker ima zraven 9 srednjih šol na Štajerskem še 4 na Koroškem in 5 na Kranjskem nadzorovati. Ker so za seme veČino, pritekli pod okrilje naših magjar-skih in nemških slavofagov, oni so in ostanejo Srbi Slovani. Zdaj morajo one iste protivne novine, ki so se veselile „prevrata" v Srbiji, priznati, da so se motile, da je večina nove narodne skup ščine v vnanjej politiki ravno tako srbska kakor prejšnja, če se prav drugače imenuje Politični razgled. V Ljubljani 9. februarja. Državni zb»r je imel včeraj sejo ter je nadaljeval debato o zakonu zoper odrt-nike. Tudi „Tribune" je pooblaščena izjaviti, da se v SlulieuuaHuveiii klubu nij prikazala ni najmanjša disonanca in da bodo članje tega kluba složno postopali ne samo v davkovskem vprašanji nego tudi v Lienba-cherjevem predlogu. Vilttllj«* (Ir^iftTe. Oficijozen iieterburg**!«. list govori za razširjenje ruskih operacij v srednjej Aziji do Mrva. „Ne bi bilo prav, da bi se zdaj Rusi vračali iz step s tolikim trudom pribor j enih, ne da bi si svojih krvavih zmag ukoristili. Se Samarkundom, Kivo, Krasno vedskim in Čikišlja-rom dospeli smo v treh osamljenih koncih v srednjo Azijo, katere razdružuje turkmenska stepa. Potreba nas sili, da zvežemo Kaspiško morje črez turkmensko stepo s kitajsko mejo. Velikih žrtva to ne bo več zahtevalo, vsekako pa potrpljenje, eneržijo ter vstrajnost." Crnogorsko mejno vprašanje je končno rešeno. Meja gre od Gorica-Topal dolž Megu-red vode in Saškega jezera do Bojane. Ob Bojani gre črnogorska meja od izliva Saškega jezera v Bojano vodo do izliva te vode v Jadransko morje ob cesti skozi Bojansko dolino. Turčija in Črnagora imata pravico brodarstva po vsej Bojani. Iz Aten se javlja, da bi grški kralj odstopil, ako bodo evropske vlasti silile na to, da se Grška razoroži. Vojni minister grški je 8. t. m. naznanil zbornici dekret, s katerim se sklicuje narodna grška vojska, pri katerej so možje od 31 do 40 leta in ki šteje 113.993 mož. od 1. 1765—1851 dvanajstkrat, v Benetkah, v Jakinu (Ancuna), v Dubrovniku, v Zadru, na Dunaji, v Zagrebu. Tolikega vspeha še do tedaj nij imela knjiga slovenska. Ali po njegovej smrti potihnilo je tudi po gorah dalmatinskih, še le početkom tega stoletja se je začelo živahneje gibanje. Po Hrvatskem v ožjem pomenu začelo se je delovanje v narodnem jeziku o času reformacije; prej vladala je latinska pisava. Ali luteranstvo prognali so kmalu, vendar narodnega jezika duhovniki nijso opustili, poleg drugih knjig pisal je Ilabdelić svoj: „Dictio-naiiuin vocabulorum croaticorum". Pavel Vite zovič (Ilitter) ustanovil je tiskarno v Zagrebu in je zapustil mnogo del latinskih in hrvatskih. Belostenec in Jambrežić sta pisala slovarje. Ko so začeli opuščati koncem 18. veka po Avstriji jezik latinski in so začel: pisati nemški, hoteli so vnesti Magjari magjarski tudi po Hrvatskem, ali zoper to so se zaceli upirati Hrvatje in pospešovati svoje slovstvo. Mei možaki, kateri so delovali torej omenjamo Miklošiča, Iirezovačkega, Lovrenčiča, biskupa Vrbovca i. dr. Pri Srbih pravoslavnih pečalo se je bolj šati početkom ls. stoletja, ko so Avstrijani potolkli Turke nekolikokrat; tedaj in uže 1. 1070 preselilo se je mnogo Srbov na Avstrijsko. Zadnj. srbski „despot" Jurij Bran-kovič namera val je osvoboditi Srbe Turkov, ali Avstrijani BO ga poslali v Ileb, kjer je umrl 1. 1G11. Tedaj so upali Slovani na Turškem pomoči od Avstrije, ker pa ta nij spolnila svojih obljub, zaželi BO se ozirati zopet na Rusko, od koder so dobivali knjig, — denarja in učiteljev; na Avstrijskem do leta 1771 še nij bilo tiskarne ki bi bila mogla tiskati s cirilico. Zato so posnemali pisatelji jezik iz ruskih crkvenih knjig in so ga imenovali slo-veno-srbski. Posebno priden je bil Ivan Raič. pisatelj „Istorije slavjanskih narodov, naj pače že Bolgar, Horvatov i Srbov". Ljudstvo je segalo rado po takih knjigah. Nova srbska književnost pa počenja z Dositejem Obrado-vićem (1739—1811). Prepotoval je skoro celo Evropo; uže 40 let star poslušal je še predavanje na Lipskem in v Halli; on je dal tiskati pri Breitkopfu na Lipskem prvo srbsko knjigo v tako imenovani „graždanski azbuki", katero so rabili Rusi od Petra velikega sem. Vse svoje delovanje posvetil je svojemu narodu, zato ga časte še dandenes; on je pokazal prvi, kaj in kako treba pisati za srbski narod. Našel je tudi mnogo učencev, kateri so pisali marljivo. Pravi oča sedanjega srb-sko-hrvatskega slovstva je pa Vuk Stefanovie Karadžič (1787 — lc'G4); on je dal Srhom nov pravopis, njegova zbirka srbskih narodnih pe- I ni; loška spodnja zbornica je 7. t. m. v drugem branji posvetovala se o zakonu zoper Irsko. Debate so zdaj bolj mirne. Velika važnost se pripisuje potovanju angleškega poslanika Gbschena v Carigradu. Bil je pozvan v London, da ustmeno sporoči o grško-turškej stvari. Zdaj se vrača zopet v Carigrad. V Berlinu je pohodil cesarja nemškega in Bismarka, včeraj je bil na Dunaj i. Sklepa se iz tega, da se je Angleška približala Nemčiji in Avstriji v grško-turškej stvari. Dopisi. Is Ribnico 7. febr. [Izv. dop.] Denes pri uradnem dnevi c. kr. okrajnega glavarstva v Kočevji bi se bila rada dva iz Strug civilno poročila, ker nijsta hotela cerkvenim obredom podvreči se in tudi zavoljo osob-nega sovraštva do tamošnjega župnika. Ko jim je pa gosp. okrajni glavar naznanil, da on ne sme nič blagoslovov podeliti, in da on tudi nema stole okolo vratu, da bi ju zve zal, ampak da se bode v tej stvari samo zapisnik ali protokol napravil in druzega nič, to pa da je civilno poročanje, zdelo se je to obema vendar le nekako premalo za zakon celega nemški duh mej Slovenci. — Mi pač čisto nič j glavar hotel. V mestih in trgih in posebno na ne dvomimo o „političnej zrelosti" ljudij, ki i Kranjskem objemaval je upliv teh gospodov take reči pišejo, pa si morda kakov resultat ; mestjanstvo, ter ga, kakor nedoraščeoega iz tega obetajo! Vidi sele, da na stvar samo otroka, vodil k vsemu, kar je šlo na ust var- ne vedo kaj odgovoriti, pa o vsem druzem čvekajo, samo da bi avstrijsko rano zakrili, katere se je dr. VoŠnjak doteknil. zastonj. Če so Še kakovi zares avstrijski krogi, katerim je kaj mari na tem, da se tukaj v Primorji avstrijska misel stalno ne izpodko-puje in ne zanemarja, morajo se zavzeti za reč, ki jo je dr. Vošnjak na veselje vseh primorskih Slovanov v javnem parlamentu sprožil, in katera se bode slišala notri do Kima. Iz Idrije 5. febr. [Izv. dop.] Kakor je bilo v „Slovenskem Narodu" uže naznanjeno priredila je naša narodna čitalnica 2. febr. zvečer v g. Tujčevej pivovarni slovesno besedo v spomin Valentinu Vodniku. Ta veselica se pač ima po vsej pravici slovesna imenovati, in sicer ne le zarad tega, da se je program skoz in skoz v splošno zadovoljnost izvršil, ampak najbolj zarad tega, ker se ne vemo spomniti, da bi bili uže kedaj toliko število občinstva življenja in skesala sta se ter šla. j sosebno pa toliko odličnih gostov, v svojej Iz Xr» tulili, ftol>' irlne v križi tor iirrih, oh-liltno, otr/mrle tute in Mttt itd., malo 6a*u če no rabi, pa mine popolnem trganje, kur dokazu in obilno zalival. Zalitova naj ne »uma ,,cvrtu zoper tryaiijc jto tir, Mitliru" z zntrrn nUiJ,--č>i*n ■ mi m- n )ra-vck» prodajo gumo (72—2) lekarna ,,pri samorogu" J. pl. Trnkor/vja tla meatnom trtfu it. 4 v Ljubljani. Marijinceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zoper vac bolezni v želodci in nepresežno zoper no-slast do jedi, slabi želodeo, smrdečo sapo , napi lm e nj e, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno in slez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (će izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodoi, pre-obloženje želodca z Jedjo ali pijačo, drve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. <;i:ivn:i SECtlonjfLS Lekar C Bra«ly9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklcniča z navodilom, kako 8c rabi, stane £Pf~ M k>>. Prave ima s sum. o : V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dnmijskej cesti; lekarna Josip S voh o da, na Prešimovem trgu 5 lekarna J u 1 i j p I. T r n k o e z y, na mestnem trgu. V Novem mestu: lekarna Doin. RisSOli. V Gorici: lekarna A. do Giron-coli. V Ajdovščini: lekarna Mi. h. G u-g 1 i e I m o. 2W SvaritevT Ker se v zadnjem času naš izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Maria-zeller Mugentropfen —- Brady & Dostal — Apo-theker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere; božje, mora biti poleg te podobe utis-nono soduijsko spravljeno varstveno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim \ uvnt veni m /.namenjeni. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nemajo teh zuako" istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (3G2—28. Umrli so v Ljubljani: 4. februarja: Miha Tool, kajžai ja sin, 13 utes., llovca št. 19. 5. februarja: laza Matija-žič, šivilja, 56 let, v križev-niškej ulici št. 9, za jetiko. 6. februarja: Marija Potočnik, mesarja hči, 9 dnij, na sv. Petra cesti št. 9, za slabostjo. COTiLLON- vsaka mešana s tinimi crčpe-bri Stev. o. i. II. in. IV. gld. 1. 1.50. 2. 2.50. 8. Wien, E. WITTE, ordne in toure (veliko novega), zbirke oo-tillonov. plesnih redov, mask, kapic za norce, lampijonov, na drobno in debelo. — Ceniki zastonj. Cotillon-ordnov vrste. jant-ordni, s zbirka 50 komadov lotos V. VI. VII. VIII. IX. X. 4. 5. 5. G.50. 7.50. Karntnerstrasse 19. 10. 15. (G4-2) I/.Oateij in urednik Alakso Ar mu. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne"