Številka 20. _ Trst. v soboto 20. januvarija 1906. Tečaj XXXI. ob ponedeljkih dan ww Izhaja vsaki i >h nedeljah in praznikih ob i. uri ob 9. uri rjutraj. I -umirite >t*Tilke <»e prodajajo po 3 nv6 (ti stotink) uoogili tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubijani, Gorici. nju, -t. Petru. Sežani, NabrežinL, >v Luciji, Tolminu, AjioT^ćini. Postojni. Dornbergu. Solkanu itd. t ur se računajo po vrstah (široke 73 mm. visoke mm» ; za trgovinske in obrtne oglaae po stot. ; -mitnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov w, »M k«L Mala oznanil h po :» stot. beseda, najmanj pa iS stot. — Oglase sprejema inseratui oddelek uprave inosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti*. Giasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaSa za vse leto K, pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. —- "Na naročbe brez dopoalane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefra-ikovana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : nI. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODTIS*A- Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Gala41.' St 18. Postno-hrani ln i en i račun št. 841.652. ; - T£LEFON štev. 1157. - Dr. A Tresle Pavičic pred svojimi voli. 1. i>r. A. Tre* PaviČ<5 jo odi čen hrvtt-t i pesn k, pitat ij ie — politik. Dr. A. Tree<; Pav č je d^ber znanec tudi nam "'rt:.£ n ir. Živel je m« d m mi pre^e 5 Bft in r :rat uro imel; jrliko na ceab javn h t rovan ih. da ^mo po^-l sah njfgove ntzore. V eofcčs snupatje si je bil pr d «t>il svo a ne-1 pom na veiibem man f »sttci skem ia te-isem -svnem »ho u radi krvavih dedkov na Hrvatskem. Dr. Tres <*' je poznan nsm Tiž čanom li kak'r velik propfg^tor id» e sporaeutn-<»nja mi d Su»vati in Ital jani. Ideja je plemen ti, ti ; r zcavamo vsi. Nikdo ne more iorektt dru. Tr«>'i, da bi b i pakt ssle-E m m'.i obema avtobt nnima plemenoma Adri'i ve kan^kega, v nieea p-sl'doah na jbleg de neg i p proslavljani danes v vico ene cele pokrajine, v keteri tvorimo zanju svojih nazorov o fundamentib, na ka- kakor kaki Cavourji. Srbska viada da dvetret:inskn večino! Tem blazneje. ker bi terih bi se imela zgradit: italijansko-slovan- ; je V3]e(j grehov dunajske diplomacje postala bila po odstopu ene poloves — ako uvažu- ska sprava. Sam je torej kriv, če mu je naša korajžne, da hoče zadovoljiti A^eitro- jemo veliko et'čno moč italijanskega jezika javnost delals krivico. Ogrsko in vendar ostati v uniji z Bolgarsko, in as m IscijBko silo italranskega elementa To je menda občutil pomeje tndi dr. j >Neue Freie Presse« zaključuje svojo jere- — bržkone nacijonalno izgubljena, ali veaj Tres ć pam in je ob?ut l potrebo pojasnenja. mijado : Če bo naša diplomacija nadaljevala korumpirana druga polovica! Tako žrtev naj D„e 27. m. m. je mmrfč govoril svojim svoje pogreške, more neverjetna bitka s bi doprinesli v edini ta namen, da se pomi- volileem v Hvaru in je del svojega ne le r mo z Italijani in se žnjimi skunno ubra- dolzega. ampak tudi vrlo zanimivega gevora nili pred nemšso nevarnostjo! Ta nemška pCSVetil sporazumljenju med Hrvati in Srbi nevarnost obstoji faktično in se množi od'iD med tsmi dvemi in Italijani! dne do dne! Toda pametni ljudje, in tudi pametni narodi ne skačejo is strahu pred smrtjo v morje, kjer jim zopet grozi — smrt! Kaj bi nam hasnilo bežanje pred nemško nevarnostjo, če bi pa b tem hiteli Srbijo dovesti do izgubljene vojne v Orijentu. K preosnovi avstrijskega ministerstva. Bolgarjia in carinska zveza s Srbijo. Bolgarski listi pišejo, da bi carinska zveaa med Srbijo in B^lgarjo razun gospodarskega pomena imela tudi velik [o.itičen vpliv. Odstranila b nasprotstva m^d obema državama ter združ la cb* državi v skupen polit čen načrt na Balaanu. t-ariueka avera. je prvi korak na t»j poti. Pokazuje pa tudi stez'*, da se Srbija io Bo'garija politična PODLISTEK. Tudi po včerajšnjih dunajskih vesteh je naravnost pod italijanska kolesa, ki nam islo- oklepati, da baron Gautscb pripravlja pre tako groze b smrtjo?! Da bi ušli emrt:, naj osnovo ministerstva. Zadnje veBti hočejo celo bi hiteli v smrt! vedeti, da smo že tik pred vstopom Ceha Take in enake misli so prevladovale v Paraka in Nemca Darschatte v ministarstvo, naši javnosti, ko se je bil razaesal elas o Ali doznajemo še drugih zelo interesantnih | da p09taneta obe državi zopet pogojih, pod katerimi bi hctel dr. TresM vesti, ki so — ako se izkažsjo resnične —' ^ sklepati mir z Italijani. Ponavljamo, kar smo neizmernega pomena za daljnji pslitičn ' 3 a } ^ rekli gori, da nikakor ne trdimo, da so ti parlamentarni razvoj v naši državi. »Graeer glasovi res edeovarjali resničnim namenom Tageapost«, o kateri si m >remo domnevati, dra. Tres;da in da so prav tolmačili njegove da je v stanu doznavati fetvari, ki se tičejo nazore o načinu od njega in od nas vseh gori rečtnega štajarakega poslanca in vodite-zaželjenega sporazumljenja med Slu vani in lja nemške ljudske stranke, ne potrja le ve-Italijani ; ali konstatovati moramo, da Be je eti o vstopu Derschatte n Paeaka v mini-vera v rečene giasove še bolj utrdila povo- sterstvo, ampak donaša cadaljnih podatkov, dom znanih dogodkov v zadnjem zasedanju ki nam pojašnjujejo možnost take preosnove deželnega zbora dalmatinskega, v katerem Gautschevega kabineta. Ksčeai graški list sedi tudi dr. Tresio kakor zastopnik h var- hoče namreč vedeti, da se je p o 8 r e« ske volilne ekup:ne. V tem deželnem zboru čilo doseči sporazumljenje ie prišlo res do zbližanja med ogromno slo- med Čehi in Nemci glede: volilne vansko veČino in nezaatno italijansko manj reforme, notrarjega češkega uradnega jezika, š do in gospodje so si iamenjavali izraze druge češke univerze na Moravskem in po-ljuneznjivost' in prijateljstva in misliti si državljenja železnic. Sporazumljenje da je moral, da je pozabljeno in cdpuičano vse, doseženo na tej podlagi, da Nemci na Mokar se je kedai zgodilo nevšečnega med Sio- ravakem dobe 4 državnozborske mandate več, vani in Italijani ! n*go jim gre po številu. Čehi dole drugo Ali kmalo na to je pr šlo v isti Dalma univerzo v Kraljevem polju pri Brnu, a ob sam političen faktor na a n u. Ako bo Avstro-Ogrska radi carinske aveze proti srbski izvozni trgovini uporabljala represalije, tedaj bo morala Bolgarija olajšati Srbiji izvoz preko lastnih pristanišč ter skupno s Srbijo uvesti represalije proti Avstro Ogrski. Prokletstvo. toijrtairi renta At|«s'.i ftamo*. — Ntdaljei ta dovrfil L B. Tomi 6 prcvei m. o —6. Ni torej čudo, da so bili bc^anski vla-- tali m v največ: zadregi. O i zunaj so se -aovaie spletke in podkupovalo plemstvo. rojno svećen stvo v mali deželi, namreč rmako, grško ia jatarenako, ki je železna r >ta Tvrdkova anala držat: na uzdi, to sve-eaistvo je začelo pritezati vlado na Bvojo -traa ter je gledalo, da bi zbralo čim več •netašev aa sv; jo stran. Duhovniki vsake ere so delaji posebno na to, da pride na »reetol ktk njihov pnatiš ali vsaj prijatelj. / desedanji vladarski rodbini, med Kotro-saaoviči. je bilo težko izbirat . Moglo se je mieiit samo na dva človeka, a to nista bila takoMka sinova, ampak plod grešae Iju-r>ezni. Prvi je bil Tvrdkov nezakonski sia Stjepan Tvrdkov.ć, dečko nedorasel žetlu, rugi pa nezakonski sin strica Tvrdkovoga, Miroslav, slaboten seb.čaei, Slovak brat volje is namere, v obče nevredea krone, po i meču Stjepan Dabiia. Od obojice je mogla kraljevina bosanska učakati la malo sreče, 'oba sta bila pravi kukavici. Bilo je v vrstah j bosanskih vojvod ia plemenitašev dovolj vznečeaih in vrlih glav, vradaih in sposob nih, da noaijo krono in žatlo, ali medsebojaa zavist ni dopušSala, da bi s« kdo izmed njih povspel in pcsggnil smelo po krmilu. Vlada je morala torej vsakako ostati pri Kot ram a-aovičib, a krona pripasti prazni igrač', ki ee je imela gibati ali po volji kakega ptujega vladarja, ali po želji silnih in bogatih vojvod bosanskih. Kocka še ni pala, ali ie to se začeli zbirati vslikaši v dve stranki. Eni S3 bili z vso silo na strani sina Tvrdkovega, Stjepana Tvrdcov ći, aa Čelu jim Vladko Hraa•'<• slavni vojvoda Bošnjakov na K >so-vem polju ;n velik prijstelj Ivaniša Horvata. Da-ei je bil pataren, ai nikdsr mešal vere svoje v drža vsa posle is ee ni obrn 1 od Tvrdks niti tedsj, ko je ta očitno iajavil, da je sTSst sin rime e cerkve. Vlsdko Hraa 6 js videl v pokojniku ssjvečega vladarja, kar jih js kadaj imela Bosna, junaka brez psra, ki js bil jedini v stasu sbrsti okoli ssba ves sorodne dežele ia razširiti moč b saasks kraljevina do eisjsgs morja, o tam pa ai vpraševal ai malo, se-li kralj krsti tako, kakor oa sam. Zato ja bil Vlađko Hrsaić glavni zaupnik Tvrdkov, ksr je v srcu mne-go katere ga velikaša vzbujalo zavist in je včasih nemilo zbodlo celo samegi gospoda Hrvoja Vuk ć ki mu ja bil kralj vedno milostljiv. Nu, tudi nezakonski Dabiša je imel desti svojih ljudij, pak je delal zanj tudi madjsrski in beneški denar. Malo plemstvo bosansko, po veri vtč noma patarensko, na skrivnem Brveda — se je z neprestanim vojevanjem iztrošilo in osiromašilo. Ni se torej branilo prsjsmati denar, a v srcu teh ple-mičev js kipela skrivna mržaja tudi na Tvrdka in na njegovega sinu, ker se je bil pokojni kralj odvrnd od bosanske domače carkve in se pokljnil rimskemu papežu. Malo plemstvo je rado mirovalo doma, dočim je Vladk> HranV hotel, da pod imenom Tvrdkovega sinu in ob pomoči ostalih plemenitašsv izveds ono slavno namero velikega kralja, da bo Bosna jedro močne državs. Ni ss moglo vedeti, katera straaka ds prevlada, sli prijstslji kraljevega sinu, ali pristaši sinu kraljsvsgs strios ? Vsa se ja me dalo, vaa ja kipelo v tej deisli kakor v vrslem kotla. Povsodi so se vlačili tajni odpo-slsaoi ia oglednhi ptujih držav, da bi delali sa svojo korist, povsodi po Bosai so hodili okoli duhovaiki, rimski, griki ia patsrsaski, Preiskovalna komisija o kapitulaciji Port Arturja. O tej preiskavi poroča »Ruskij Invalid« uradno : komisija deluje začenši od 1. aprila 1905 do danes. Do 1. januvarja 1906. je imela 49 sej. Komisija je pretre30vala vse akte in dokumente, doposlane jej od štaba trdnjave Port Artursbe, od štaba vtrjenega ozemlja, od glavnega štaba, od admiralskega štaba, od glavnih uprav in od posamičnih oseb. Izprašala je tozadevno 28 pr č — za da bi z živo besedo primamili narod k stbi. Toliko se je vedelo, da se katoliki dvignejo za Tvrdkovega s nu, patareni pa za Dib šo. Grki pak niso b H složii, kajti eden del nj h ni hotel nič veleti o Tvrdkoviću iz gole mržnje na Rim in njegove pristaše, dočim so drugi omahovali, da vidijo, na katero stran se negne ta oblast in vlade, kateri bi se potem pridruž li. Največa zapreka, da se ni mogle priti do končnega sklepa, bil je slavni vojvoda Hrvoja Vuk e, najvažneja glava v vsej Borni. Kakor bo pritiskali nanj, da bi Be odločil, Hrvoja je ostal trd in neizprosen, Hrvoja je le odgovarjal : — Čakajte ljudje, mari vam je težko biti brez kralja ? Čakajte, ga že dobite dovolj za rano in šs naveličate ss tega go spodstva. Zakaj je go3poi vojvoda toliko omaho* val, da reče svojo ? To je babja navada, hoteti in nehoteti, ~ovoriti in molčati, želeti ia ds želeti. Možka glava — islasti svoja in bistra, kakor je Hrvoja — zna na kratko odssksti S70J0, ps mirsa Bosna ! Saj se je vojvods »dolnjih strani« tudi pred smrtjo slsvasgs kraljs menda naenkrat vpraševal v duši : Kaj bi kilo, ako Tvrdko umre ? Komn zapusti slavno svojs žezlo? (Pride de.) etopaikov različnih atrok in različnega orcž'a, j krajevnih imeo. Dajali so s§ ob jedaem skrbni vodniki icietnikom in pot- ki 00 bili v Port Arturju. Preiekavo ni moiio de z a v r i i t i, ker ee aiso se povrnili i« japoaakega vjetništv* : poveljnik trdnjav, načel n k obrambe od kopne strani, načelnik trdnjavske artilerije in drugi, ki eo se udeleževali obrambe. KoneSne sodbe torej ni m'žao sreči, ne da bi prej zaslišali ravnokar imenovane osebe. tudi ikoi Oosodki t Rusiji. Osnovanje leBiko-keiititieijonelne stranke v Rusiji. V Petrogradu b§ je osnovala na podlagi manifesta od 30 oktobra nemška skupine, kateri pripada mnogo uglednih ruskih dižav-ljanov nemškega jezika, ki se hoče udeleže-vati poli tč a« ga življenja v novi konst Ucijo nelni Raciji. V H gi in Jurjevem se je ž« pred nekoliko časa osnovala med Nemci : »Baltiška kofistitucijonelna stranka«, vendar brez narodne in verske omejitve. Francoski škofje in zakon o ločitvi. V Albi na južnem Francoskem, M je po i pred-iedniStvem nadškofa Migaota vršil ahod nadškofov in škofov južne Francije, v s vrbo, da pripravijo točke ca narodni koncil vseb francoskih škofov, na katerem se dc-ločij kako atališče da ima zavzeti cerkev nasproti novemu zakonu o ločitvi cerkve od države Drobne politične vesti. Vojaški viši poveljnik v 8 r b i j i. Beligrajaka »Štampa« je izvedela, da namerava srbska vlada aopet uvesti inat lučilo vojaškega vrhovnega poveljnika. To me»n je zadnji imel pokojni kralj Milen, potem ko se j« odpovedal presto'u. Potem je bil pa navadno vojni minister ob enem vrbovi i poveljnik. Sedaj ee je v Srbijo ^o-vrn 1 princ Arsen, kraljev brat, in temi bo ba s poverjeno vrhno poveljništvo vojeke, ki bo i malo svoj sedež v Nišu. V Hamburgu je eccijalua de m okra-eja ntnadooca priredila v sredo in četrtek val *e izgrede, ki eo bili bolj podobni uetaji, i er > pa re»ni delavski demonstraciji se svoja prava. Delavet so zgradbi tudi več barikad. Ranjenih je bilo več policijitov, eden je za ranami umrl. Cesar pojde v Budimpešte. Neka budimpeštanska agencija, ki dobiva svo,e nfui macije v krogih koalicije, poroča, da pride cesar v kratkem v Budimpešto. To da na j« naavetoval ministereki predsednik baron Fajerverv. Grška konstitucija. V vsej gtšz javnosti in novinarstvu ee cživljuje zoptt gibanje, ki zahteva spremembo kensti-tucje, izlasti uvedbo dveh zbornic, ustanovitev aciegija, ki bo pretreeaval vse zakonske načrte, prer ?nov» vojske 11» mornarica in ko-ne* 00 ureditev uradniškega vprašanja. Domače vesti. Ked železne krene III. razreda je podelil cesar generalnemu konzulu II. razreda e spodu Alojziju Pogačarju v < »ies . Obtni zbor »Tržaške podružnice Slov. plan. drnŠtva« ki se je vršil minolo soboto, je b 1 obiszao toli mnogoštevilno, da je bil ve* zborovala: prostor, v hotelu »Balzan« zasedcD d<» zadnjega mestr. Načelnik podruž-n.ee, g. dr. M. Pretner je pjidravil z vc-sč. em 10 zahvalo Člane na toli mnogoštevilnem pr.hodu. Izraftal je ±eljr, da bi tudi v bodoč« vedno ttili z isto vneico in živim zaaimanjem oa vsem delovanju alov. planinstva. Omenjal je glavne toč se v delovanja tržaške podružtije. Spominjal se je e hva« ležaos*jo in zahvalo tudi našega »loventk^ga stavbenega podjetja Martelanc in drugi, ki oaa je na našem napornem delu, drage volje priskočilo v pomoč ter izdelalo brez plačno vse načrte za orjaiko jamo »Dimn ce«. Na to je poročal tajaik M i r. Pretner o društvenem delovanju v pro «iem letu. Prvo delo odoora je bilo tudi v miaolem letu : oadaljevaaje zaznamovanja potov, da caeede a tem še oaa vsa prelepa pota in griče, ki ton vabljivo kličejo človeka ob kraenih daeh v svobodno naravo. Vseb zaznamovanih potov šteje tri. podružnica sedaj 23. Poveodi eo ee poetarili tudi aloveaaki keftpctai capiei, da eabranjajo paČenje naš h Poeebno pozornost je obrnila podružnica tudi na podzemeljske naravne kraeote. To so naie prekrasne kapaiške jame. V divni oesarjeviČ Radolfovi jami, ki jo je prevzela podružnica, v evojo oekrb in gospodarstvo. 00 ne napravila razna nova pote, popravila etara ter opremila tako, da je ;ama prietopna vsakomur brez najmanje nevarnosti. Tudi glede rnavetljave ee je ukrenilo potrebno, a aa vseh pomembnejših skupinah kapnikov eo ee postavili tudi primerni napisi. Podruinica pa ni skrbela le aa notranjo ureditev jame, temveč je delovala na to, da se nje glas razširi tudi med svetom. Obrnila ee je do glavnih ravnateljstev avstrijskih železnic, ki so redovoljno dovolila, da ae pritrdijo na onih njih poetajah reklami in oglasi aa to jamo. Dne 14. maja je pa priredila podružnica povodom prevsetja jame prvo splošno jamsko raaevetljavo v svezi z velikim slovenskim izletom v Divačo. Na to slavnostno otvoritev so bile povabljene vse pla-ninske podružnice, dalje vsa tržaška, primorska in bližnja slov. društve, ki so ee odavala v tolikem številu, da se je priradil iz Trsta celo poseben vlak. Srčna hvala društvom, ki so se odzvala v tolikem številu ter pripomogla do toli častnega vspeha. Vseh obiekovalcev je bilo v jami v mi-nolem letu od dne 7. maja do 31. decembre 1255 oseb. Druga jama je pa orjaška podzemeljska jnasa »Dimnice« v Slivjah pri Materiji. Zn to doeedaj še neznano jamo, ki po evoji kra-eeti presega vse, so izdelani že vsi potrebni načrti ea dohod; in če pripomore radodarnoet rodoljubja do uresničenja in izvršitve tega načrta . bo to prva jama, ki bo imela toli veli-čaeten dehod, kakor ša nobena druga svetovna jama, a glas o lepoti slov. zemlje bo donel po iirnem evetu. Raaun teh dveh velikih jam, aaeledil je v zednjem čeeu naš člen g. F o 1 1 e r v Na-brežiai novo jamo, ki ne odl< kuje po obilnih etarinakih najdbah, nahajajoSih ee v njej. Na vaem tem delu pa podružnica ni pozabila svojih členov in je priredita celo vrsto celodnevnih, n tudi poludnevnih iz'etov. In eicer celodnevne islete: Dne 2. aprila na Trstelj, 30. aprila na Veliko Giadišče, 14. maja elav. izlet v Divačo, 28. maja aa Vol-nik in v Kubed, 4. junija na Artviže in Slivje, 25. junija v Koprivo, 3. julija na Goljake, 8. okt, v Ćrnikel. 19. nov. na Vrenc-šico ; poldnevni izleti : 9. aprila v Klanec, 7. maja v divaško jamo.. Poveodi, kamorkoli ee je poletelo, eo bili izletniki veprejeti s pravo sloveneko gostoljubnostjo in prisrčnostjo. Naši členi pa so gojili planinstvo tudi pravimi planinskimi turami. Jako častno število neših členov poeetilo je letoe meseca avgusta našega rojaka, o5eta slovenskih planin: Triglava. Izmej ostalih visokih planin je omenjat še sledeče, ki so bile cilj naš h členov. I smej julijskih alp Tošč 2270 m, Mangart 2678 m, Konjica 1716 m itd. Izmej ka-ravank : Ston 2239 m, Kocna 1S30 m, Golica 1836, Begunjsica, Kepa in druge. Izmej Kamniških planin Brann 2200 m, Kamniško aedlo 1800 m, Kokrito sedlo 2349 m, Grin-tovc 2559 itd. S tem eo iapolnili člani gotovo čaetno nalogo slov. planinca. Udov šteje podružnica 164. Nemila smrt poaegls je pa tudi v to vrsto ter nam ugrabila dva vrla čleaa : g. Valentina K 1 i -n a r j e, kurata v Dutovljah, in g. Adalb. B i t n e r j a, žel. urad. v Trstu. Blag jima apomin ! Kcncc poreč.la zahvaljuje poeebno vee oae, ki so gmotno podpirali podružnico, v prvi vrati »Triaško hraniln eo in posojilnico« ter rasne darovalce, dalje slov. časopisje, na častnem mestu »Ediaoet«, ki je vedno drage volje odpirala predala društvenim veetem in poročilom ter tako mnogo pripomogla do naraščaja in razvitka podružnice. S ieljo da bi erea veeu napolnila ljubav do veličaatae narave in s tem do kraeote mile naše eloveceke zemlje, zaključilo ee je poročilo, ne ker eeje preči tal načrt delovanja aa lato 1901. Poročilo, kakor tudi načrt bila eta odobrena eo-glaeao. (Zvrietek pride.) Razpis prefeeerskih služb na pnnin-ski hrvatski glntnnnijl. Na paaineki državni hrvatski gimnaaiji eo raapieaaa nastopna učiteljeka meeta in eicer 1. tri učiteljeka meata za klasično filologijo k t kor glavni predmet; 2. učiteljeko meeto za zemljepie in agodovino kakor glavni predmet; 3. učiteljsko meeto za matematiko in tisiko. — Prosilci, ki eo spoaobai za predavanje logike in duše-elovja imajo prednoet. Omenjena meeta je aaetopiti a bodočim šolskim letom 1906/07. Razpisane služba t politični stroki. S 1. marcem je popolniti v področju politične uprave na Primorekem mesto okrajnega tajnika v X. činovnem razredu oz roma me* sto kaneelijekega tajnika v XI. činovnem razredu. Tnko se piše naslove ! Prijeli smo : Slučajno mi je prišlo v roke neko pismo, na katera m sem čital ta-le naslov : »An den gospodična N. N. v N. N.o — Unterstsier-mark« ! Ni-li to žalostno za nas Slovenoe, da moramo še denes v letu 1906. gledati, kako naše ljudstvo mrcvari lep naš slovenski jezik. Kakor na Štajerskem pišejo »An dene, tako monmo čeeto čitati kek »Ala šenjora«, kar je v navadi — umeje se, le pri nekaterih bolj ome enih krogih. Take epake bi morale izginoti in zadnji čas je, da bi aaše ljudstvo začelo vsaj take malenkosti pisati pravilno. Potrebno bi bil<*, da bi žs v narodnih šolah pojasnjevali ofrj-kom, da je pačenje lepega našega jezika — naroden greh. Osobito naj vei krogi upli- kranjskih obrtnih zadrug. Liat se ne bo omejeval samo na Kranjeko, ampak bo sta novsko glasilo vseh slovenskih obrtnikov. Cena mu je na leto 6 K, naroča se pr g. Engelbartu Francbetti, Ljubljana. Tržaška statistika. V drugem tedou t. i. (od 7. 13.) ee je rodilo 130 otrok, 65 moških in 65 ženskih (od teh 22 nezakon skih). Poročilo se je 20 parov. Umrlo 10< oseb, 52 meških in 55 ženskih. Nenavadno gosto meglo so imeli , eredo po vzhodni Dolenjski. Pristojbine na državnih železnicah ee z dnem 1. marca t. 1. zvišajo. Ciril Metodijer ples tržaške slo. vanske mladine. Za reklamne letake bodo pridejani vabilu za omenjeni ples, or,-roma, ki se imajo razdavati o prodajanju ustopnio, se je oglasilo že mnogo trgovcev. Ti reklrrani letaki bodo tiskani v zelo mnogoštevilni izdaji (deset tiioč) in sj zato jako prmerni za reklamo. Poleg tsga pojde Čisti dobiček v dober nBmen. Zatorej opozarja odbor vse one, ki želijo uvrstiti kak ogla na te letake naj pošljejo tozadevne želje naslov : Odbor Ciril Metodijevega plesi tržaške mladin", kavarna Balkan »N a rodci d o m«. Tozadevne denarne pošiljatve naj se po-š ljajo na gOBp. Jerneja Pintar, » Jadranska na vejo, da ee žs enkrat odpravi neumno J Banka«, Trst. mešane naslove in na pismih in drugih po- | jgCIrkas Zavatta je postav;! svoje šotore uhodom v Rojan, Terezije in di Tor rojanskimi oboki, zanimivim vspore-ZaČetek točno ob šiljatvah. v Rojanu, oziroma pred Ne dopuščajmo še dalje, da se nam to je na vegalu ulic sv. bodo drugorodci smejali in opustimo vse San Pjero, upiav pred >An den« in tšenjorec ter pišimo lepo v Prva predstava, z jako elovenekem jeziku. dom, bo danes zvečer. Prva zdravnica v Ljubljani. Absol s, Uri. ventinja petrograjekega vseufiilišfia gospica Edisonov salon na vogalu ulic del Tor-Eleonora Jenko, hčerka uglednega ljub- rente in della Caeerma, v palači Vianello, Ijanskega zdravnika goepoda dra. L. Jenka, kjer se vrši zaporedno predstavljanje kirnje kakor hospitantinja vstopila v kirurgični mat grafi »Ideal«, je vedno jako dobro obi-oddelek deželne bolnišnice v Ljubljani. skovan. Bodoči teden bo ta kinematograf Sehwegel zn knnjske Nemce. Baron predstavljal sledeče slike: »Divjaki otoka Scbwegel je bil včeraj, kakor javljajo z Da-naje, pri grofu Bylandtu, ministru za notranje stvari in je zahteval, da ee mora Nem cem na Kranjekem zagotoviti en državno-zboreki mandat. Iz Dekani nam pišejo, da je tamoŠDje strani, koneumno in posojilno društvo kupilo svoj lastni dom in je isti že vknjižen na ime la- Bjrnao«, »Za kulisami« (v barvah), >Pašsva mora« (v barvih), »Grabitelji otrok« in komičen prizor v barvah, »Trije luaini spre-m n «. Vspored se men;a vsako soboto. Glede cen opozarjamo čitatelje na oglas na četrti Koledar ln vreme. Danes : Fabiau in Se-bastijan, mueenca; Živojin: Tihoslava. — Jutri: Neža. deževno. etnice. To vest pozdravljamo zadovoljstvom devica in mučenica; Vi5evit; Janja. — Temperatura in želimo društvu razumnega in previdnega včeraj: ob 2. uri popoludne + 8-5® Celsiua. — Vreme vodetva, čfgar delovanje naj Bog blago- vt:eraj elovi. Iz odb#rn družbe sv. Mohoij*. Vsled bolehnoeti je iz odbora izstopil blag. gosp. j Društvo »Narodni Dom« v Trstu, Šimen Janežifi, ravnatelj in blegajnik. opozarja, da je gledal:š5na dvorana oddana Skozi 33 let je deloval neumorno v korist ^ sledeče dneve : Mohorjeve družbe in ei je zanjo pridobil ne- j 21. t. m. bo ljudski ples oi 4. pop. Društvene vesti in zabave. do 10. zvečer. Vstopnina k temu plesu je ta moške 1 K, za ženske 60 st. Dne 28. t. m. bo predstavljalo »Dram. društvo« »Legijonarjec. 1. svečana bo ples tržaških si. gospa v ► Trgovskega ieobr. minljivih zaslug. Na njegovo meeto je bil v odbor izvoljen odvetaik gosp. dr. Janko Brejc. Za podpredsednika je bil izvoljen vč. g. kancelar Jan. V i d o v i e, za blagajnika g. prof. Jos. A p i b. DrnštTO za zgradbo učiteljskega dobrodelen namen, konvikta je imelo dae 28. decembra 1905.' 4. svečana bo plea evoj XI. občni zbor. Blagajnikovo poročilo društva«. konstatuje, da uživa to društvo mnogo sim-j 11. ples v prid družbe Ciril-Metodija patij ne le med Ijudekim uSiteljetvcm, ampak (moške podružnice). med veem prebivalstvom na Kranjskem, Sta- 18. svečane je presoli ano »Dramatično jarekem in Primorekem. Će pomislimo, da je društvo«. v prvih devetih letih narastlo društveno pre- 25. svečana bo »Sokolova« maakarada moženje na 20.000 K, da ee je lansko leto in 27. svečana bo zopet 1 j u d b k i p 1 e b. pomnožilo za 6000 K, letoa pa z* 10.000 K, Ob ostalih ta nenavedenih dnevih je usiljuje se nam nehote misel, da rosi nebo dvorana še na razpolago, evoj blagoslov nad našim diuštvom, ki bo Persko društvo »Slovenska mla-prej ali slej varno zavet šSe ubogim učitelj- dina« pri sv. Ivanu na Frdeniču vabi na skim sirotam in otrokom. Društveno premo- vesel co s petjem, igro in plesom, ki jo prženje iznaša koncem tekočega leta 36.608 K redi o priliki prve obletnice svojega ob-20 etot. stanka, to je jutri v nedeljo dne 21. t. m.T (Je bomo — pravi poročilo — v novem v prostorih »Narodnega doma« pri sv. Ivanu, letu vsaj tako in morda še nekoliko bolj po- Na veselici in k plesu bo Bvirala doaa:a žrtvo valni, bo k letu obaorej razpolagalo godba. Ples bo trajal do polunoči. Začetek naše društvo lahko ž 3 s 50.000 kronami, ob 4. uri popoludne. Vstopnina na veBelico Seveda, zato je pa treba delati, delati in zopet delati. V odbor aa leto 1906. so izvoljeni : Predsednik: Jak. Furlaa. učitelj v Ljubljeni ; I. podpredsednik : Luka Jelene, učitelj 60 etetink, sedeži I. vrste 40, a II. vrste 20 stotink. U>ieležba na plesu za moške 80, a r a ženske 40 stotink. Pevsko drnštvo »Kolo« priredi doe 20. t. m. društveni ples v dvorani »Trgov- v Ljubljani ; II. podpredeedaik: Ignacij ekega izobraževalnega društva«, ulica Križman, nadučitelj v Dornbergu na Gori- France=co 2., I. Vstop imajo vsi členi pev- škem ; tajaik: Juraj Beftek, učitelj v L'ub- ekega društva in po njih povabljeni prijate- lani ; blagajnik: Jakob Dimnik, na d učitelj v lji. — Vstopnina svobodna. — Dvorana Ljubljani ; odborniki : Ignacij Šijanec, učitelj odpre ob 8. uri in pol, plas prične ob 9. uri v Gornjemgradu aa Štajerskem; Engelbert in pol zvečer. Gaagl, realčni učitelj v Idriji ; Fran Gartner, ~ učitelj v Ljubljani; Fran Scheschark, nad- DarOVi. učitelj v Kočevju. Drnžbi sv. Cirila in Metodija bo od »Slovenski obrtnik« je aačel izhajati 1. do 31. decembra 1905. poslali prispevke v Ljubljani kakor glatilo dežeine zveze in darila p. n. gg. in društva: Upravništv" »Slovenski Narod« v liat b 22., 25. ia 29. novembra 2., 6.f 12 , ia 16. decembra 1905. izkazane zaetka akupaj 347 K 96 at., upravo etro »Slovenski Gospodar« 149 K V.« atf upravn itvo »Slovenec« 123 K 28 ste t Podrnin ca : a) otoška in ianska ▼ Po-«to> 63 K 34 st, v Žužemberka 34 K 80 sL, d in v Ribnici 60 K, ▼ Slovenjem jradeu 27 K, v Ajdovščini 31 K, za sv. Lenart ia okoiieo 100 K, mcška in ženska v H bniei čist dobiček veselice 3*0 K. aa Brdski okraj % Krtiiji 22 K, mcška v Idr ji !4 K, v Š. mpatu 14 K, ca Vnbred Mareeberg 40 K, m ška v Trata 525 K, žene z a v Goriei 263 K 59 at, v Poljaaaki iol ni ."»0 K, za ye*eniiko občino 200 K. b) >dkupmeo od novoletnih voščil : ženska v Krm u 74 K, ženska v Ribnici 20 K, v t i Loki 50 K 40 st., mcška v Kranju 49 K. PoeojiJn ce : okrajna v Ljutomeru 10 K, okrajna v Krškem 20 K, prva dolenjska v Met k 20 K, v Trebnjem 20 K in v limoiu 22 K. Društva : Obrtno pomožno v L ub iani 20 K, bralno društvo v Krškem 1«J0 K. Občin«: Dol pri Ljubljani 10 K, To.mm 20 K, Stara Loka 10 K, Kanal 20 K Mer ja Gradče 20 K ia Lesce 15 K. M l r^am : v Celju 35 K 36 st., v Ribnici | na Štajerskem 4 K, v Vojnika pri Celju 5 j K, na Pa ki 5 K, v Vremah 4 K 50 st., v j Solčavi 24 K, v Doliču 4 K, v Prošeku 8. K. v Oem na Goriškem 6 K 70 st , v Ža-ezt i h 3 K 20 st.f pri sv. Križa pri L u-tomeru 17 K 37 suili do tedaj 99, delavska stranka 23 in unijonieti 3 mandate. LONDON 19. Do danee opoludne je bilo izvoljenih 230 liberaleiv, 32 Členov de-lavske stranke, 61 nacijonal sbov in 86 uai-jenietov. Lord Stanlev, generalni poštni moj-eter v kabinetu B il-Fourjevem, je na volitvi propadel. L beraloi eo do danes dobili 111, delavaka etraika 28, nacionalisti tri mandate. Dogodki na Ruskem. PETROGRAD 18. (Petrogr. brz. agent.) Glasom nekega uradnega proglaea je odpravljena državna ječa v Sjhfi »selburgu. Svota, ki ostane vsled tega ni razpolago, se porab ca ojačenja detaši ranega orožaiškega z1) >ra. PETROGRAD 19. (Petr. brz. agent.). Nad ozem'ji Akmolinsr, Semipalatinsa in okrožjem Čaljabin'k in guberniji Orelburg je proglašeno vojno etaaje. BEROLIN 19. Glasom privstn:h poro čil iz Varšave je bilo razun že včeraj omenjenih oseb na podlagi razeolbe vo aškega sodišča ustreljenih Šs pet drugih oseb. ravan t: 1 ko, 1'alija pa aamo 7o0 0CN» G rosna posledica Ijabosomnosti. Teh dni sa je odigrala v Perjamcai na O^rikem strašna tragedija — grozna posledica ljubo veaka druga banka na tukajšajem trgu. Brzojavno vosti. k.j£ov77 Hartmaon i. bil Ceearjevn lastnoročno pismo in Uo na svojo soprogo ljubosumen, a ia ljuboaum- 8*!11, n<*t p. je r.ao razuunla, da je zeklel svojo DUNAJ 19. Jutrajiaja a\Viener Zsituagc ^i rp in dvoje otrok, nato je pa še aebi j priobči lastnoročno pismo cesarjevo rtr.u Ua-preraaal vrat. ! povodom njegove 25 letnice ktkor pred- Uciteljišča v Avstriji. V takočam šolakem državnega eodišča. ietu a V Avstriji 48 moških učiteljišč, kijih) Baron Fejerrary na Dnnaja. \ .iiiszu e 8668 gojencev prot S254 miaoUga BUDIMPEŠTA 19. »Ogr. kor. biro« eta. V zadnjem Utaiku je 1878 gojencev, poroča: Mimeterski predsednik baron Fejer-Zen^k h učiteljih je 19 ia jih cbiskuje 3238 varv je dane« odpotoval na Dunaj. Minister- , K< j«nK pioti 3176 šoUkega leta 11*04/05. V .ki predaadoik, ki bo za časa svojega biva-Vn*B letniku ie 900 go enk. oja vs prejet od cesarja v privatni avdijeoei, , se povrne v Budimpešto v n« del jo zvečer. Vabilo družbe sv. Mohorja Izjava Rouvlera glede izvolitve predsed- Bliža se čas za vpisovanje v družbo sv. j nik» repnbllke. Mohorja. Vljudna zato valimo in poživljamo! PARIZ 19. V današnjem ministrskem -tevIoe ude nc-a družbe širom slovenske svetu je naglašal Rouvier, kelco da je bil gadoma vine ia v tujini, naj sa z o p e t in v njen in vzradoičen o mirnem, pri prestam in Čim največjem številu vpišejo v dostojanstvenem načinu, na kateri se je dne družbo dosedanji udje in naj pristopi tudi 17. t. m. iavršila izvolitev novega predsed-prav mnogo novih! Ć. gg. poverjenike aika republike. Rouviar je crpil istega nadr, . a pres mo, da zopet prevzamejo svoje do da je Francija a tem zadobila na veljavi pred -tikrat zelo težavno ali tako hvalevredno in vsem evetom. 0» tudi se Francozi eden dru-sor f-tno delo ter nabiro čim več ulov! zega radi ponižujejo, ja tudi reeaica, da imajo Književni dar za leto 1906 je sledeči: od druge strani lastnosti, na kUere zamore biti Francija prnoana. Francoska zborniea. PARIZ 19. Zbornica je v avoji da- m- paroftila 4a* 19 janavarja Tržaški oorui. >apoiaoal K 19.14—19.IG *aglafw- (t- K — do—.—, London kra^k K 240 30 -240 50 Fraaotja K 96.60---% 75 talH- v ^ 50—tf eo— itaUjanaki barko ra K —.— —.—. » o^ *> H7.50-117 65 nemUd uma" - - avaertjaka edaoca* ' 09.80 10010 o?"*- kronska ranta K 96.10 S6 4), tta •• —.— kredit « c 673— - 675.— državne taleanir* K 666.— 668 — 1 -omb K 121.— 123.— Llovdove akcije K 760.— 770.— Srečke: Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302. 310.—. Bo- denkredit 1889 K 302.— 310.—. do 149.— Srbske —.— do —.— Dunajska borza ob Državni doig v papirju „ „ srebru Avstrijska renta v zlatu v kronah Avstr. investicijska renta 3l/»* « Ogrska renta v zlatu 4"/n kronah 4®/„ 51/ r• n 0 /* Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Latr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 ital. lir Cesarski cekini Turške K 147.- 2. pop včeraj 100.95 100.95 117.80 100.05 91.55 114.40 96.25 87.10 1633.— 674.— 240.20 117.50 23.50 19.11 95.50 11.32 danes 100.05 101.— 117.90 100.20 9J.60 114.5(» 96.L*0 87.20 1631.— 674.25 240.32« -117.42 Vt 23.50 19.11 95.50 11.32 1. »Zgodbe sv. p i b m a«, 13. snopič. — Ali treba >Z;cdbe< na novo priporočati ? Ne! Pripor, čajo ee same tako po ■svoji vsebini — saj sv. pismo je knjiga veeb aašnji predpol u danski seji nadaljevala — kakor po lepi razlagi, vnanji obliki pravo o zakonskem načrtu glede podp ranja m slikah. Zato le pridno z >pet aezite po njib ! 'J. »Sveta družin ac, vzor krš5ac--kicn družinam. Nauki in molitve v posnemo in češčen e av. druž ne naaareške. ladajo »Cerkvenega molitvenika«, katero je naznanil letošnji »Kole-tar«, »mo odLžili na kasnsjši čas, k«r nam je došla želja is lavaatiaake in !jubljeneke ■škoti e, naj toliko čase počakamo, da ae trgovinske mornarica s premijami. Poslanec Brindeau je pokaaal na vspešna prizadevanja Anglije ia Nemčije n indirektno varetvo trgovi r B^ce moraer'ce. Zaključil je z izjavo, da načrt omogoči trgoviaaki no'nerici, da pride iz sedanje krizr. Debata ee bodoči petek nadaljuje. Marokanska konferenca. ALGESIRA8 19. Konferenca se je eeila včeraj ob 3. uri popoludne na komi-bo mogeče skupno poBvetovati tudi o t:etih aijeko nejo. Tajniki odpes^nrtev eo ee umak- Parižka In londonska borza. Pariz. {Sklep.- — Francoska renta 98.95, italijanska renta 104.60, španski ezteritur 9190, afcciie otoaaenske banke 611.—. Menjif e d« Lonci t n 251^>0. " k 111, (btlvp.i AvallU' ir»»»«Mi !•"•» ♦ —.— Lombardi —.— r-»*r«-aKa tnrfia zanU 92 52, a/aul,8ka ««aia 99 iO ogisa*. 4#„ * . rast- P5 75 Llndcai-v. 484 — wi*fc* art-^j e 140 50 jtaiizka b»rk- 14 52, m uuui.« akcije —.— akcije Rio Ifnto 16 40. (»mamljiva. L. o ■ ' o. iBtitft aoivoititi.. du> 90.—, Lombardi 30.3(1 "rebr. 5.—, ipans^ uma 91.3/a « -tijanaka —••» 1(4'/,, trtm oiaZoat 3T/, meaj>Oi •> L*nnaju 24.94. Stalna. 1 iZif .o»>n 19. januvarja BndlsapeAta. Pl*>.. » april 17.08 o K 17.10, rž za april K 13.98 do 14.—, ves za april od K 14 58 do 14 60. koius* - maj K 13.80 do K 13 82. rteiuc* poitudte pičle, povpraševanj srednje, tendenca vzdržana. — Prodaja 5000 meterakih stotov, nespremenjeno, k01 uza za 5 stot. višje, oves vzdržano. — Druga žita nespremenjeno. — Vreme: nestanovitno. Havre. ^Salep ) Kava Santos good average za tekoči mesec 46 za marec 4'P 4. Stalno. »»»*.. C» dolMtr. Stalno, nespremenjeno, za 5 sL viSje. Predaja: 4000 vreč. maturg. (Hklt> »n.) K»-» enm... good avansa sa marec 3bl/4 ea maj 38 3/4 sa september 39 V, j «a dec. 40 -- — Stalno. — va «»u locu 38 -39 iiavadss 40-42 a»ft .m 43 45. Pariš. Rž sa tekoči me««« 15.75 r* --febrnvar 15.90, za marec.-april 16 — marec-junij 16.— (tirno) — t'&p«'«* s» teV »«•' m Bi" 23.95, za febnvar 24 05 *a marec ap il 24.15. za marec-junij 24.35 (stalno Moka za teko i mesec 30 85, ca februvar 31.05, sa marec-april 31.30 za marec-junij 31.60 stalno.) — Kepič) olie z« tekoči mecen 61.75 februvar 62.— sa marec-april 62 75 za mai-aveust 63 50 trdno) — SotrU *< tekoe< oaener 39.75 za febr. 30 75, za marec-april 39.75 za maj-avgust 39.50 stalno). — dladkor saro« 88* a»n nov 20.--20.3/, (stalno), H«' ra tekoči meneč 24 3S, za febr. 24.5/„ sa marec-junij 25.l/B. za maj-avgust 25.5/^. (stalno) rannir»> 56.50—57.—. Vreme: nestanovitno. Poslano*) Ponujam 200 kron onemu, kateri mi doka/e, da sem jaz škofu Naglu kaj priobčil o Riemanjih in da sem ž njim bodisi v katerikoli zvezi in v obče, da sem zakrivil kako nedelikatnost o stvari. RICMAN.TE, 9. jan. 1906. Jožef Žuljan. * Za članke pod tem naslovom uredništvo odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva. Gosd Mvo uri st. H. H. zprnji vknjižena zadruga z neomejeno zavezo naznanja, da bo imelo svoj redni občni zbor v soboto, 3. februvarija o* 8. uri zvečer ▼ društvenih proatorib. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Odobrenje računov za leto 1^05. 5. Sprememba pravil. 6. Dopolnilna volitev. 7. Raznoterosti. Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR. NB. Ko tu tir dragti pregledati knjige in račune, so isti i/l..ženi v pisarni driiitvu ii;t r,iz|>olago do dne občnega zhora. Zaloga tu- in inozeistib Tin, špirita in :iterjgv in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. via deii'A.cque &tv. 6. (laSproti Kade Ceitraln). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Bur gunder. renskih vin, Mosella in Chianti. — Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropiaovec slivovec in brinjevec. — Izdelki 1. vrste, doSli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja odpol litra naprej. == ALBERT BR08CH Trst ul. Sv. Antona 9. Trst. Trgovina s kožuhovino n kapami. odlikovana na rastavi v Trstu Velika zaloga kožnhovine = in čipk (kap) za civiliste in vojake. Sprejema poprave z največjo točnostjo Hermangild Trocca Barriera vecchia št. S ima veliko zalogo mrtvaških, predmetov za otroke in odraščene. Venci od porcelana in biserov vezanih 7. medeno žico, od umetnih cvetlic s Lra kovi in napisi. Me na porceianastio plošćas n spomenike Najnižje konkurenčne cene. - I o I. o o- 0l'0l'0' 0n0"0i Tovarna pohištva Aleksander £evi jtfinzi ulica Tesa Stv. 52. R (lastna hiSa). ZALOGA: Pinzzn ROSARIO (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po nastrovu oenik brezplačno In franko «0"0ii0»i0n0i'0li Q"0'IOIIO.|QI šivfrab. ki j h bo ljudski izdaji »Cerkvenega mol tvenika« ca večjo privatno porabnoet treba i« dodati. NameBto tega b^opi molitve-nik »Sveta družina«, ki ga je epieal g. J. M. Seigereobmied. Prvi del obeega JI prem š.jevaoj o ev. družini, drngi običajne molitve. aili. Ostali eo le tajaiki, določeni sa koctV-reaco ia tehaiiki iavedenci. Sodi set da bo imel ta «bodf 6eravn> ni iaael cntčai iormelne seje, precejšnjo važnost, ker se sporaa postopanje, ki ga hoSejo savieti posamične države. ALGE8IRA.S 19. Komisijska seja je trajala dve ori. Odgodilo ss je vpradanje or- da ee zatro Tržaška posojilnica in hranilnica reglttrovana zadruga z omejenim poroštvom. ■ Jter. a, J. m. — TR S T — T lmmtmi hiši. Telefon K. 95». BO" Vhod po (lavnih stopnicah. ~wm Hranilne uloge sprejema od vsake«, Cm tudi nI ud zadruge in jih obrestuje p* fVentnl davek od hranilnik vlog plačuje zarod sam. Vlaga se lahko po 1 krono rosejila daja samo aadrufnikom in sicer na oknjižbo po 51/,'/., na menjice po «•/., n.« Molitvenik =e bo dob vt 1 tudi vezan, ;n na |> odaj. >v : fio- ■. mi Trošt, škorklja (nad Hiša na prodaj t/T^?* Ajdo\>"ii)i. — roCanjk«»sti ju »ve uprava »Kdi-nosti". FILIP IVANIŠEVIĆ Zo!oga dalmatinskega vina la>Tni prvoje gostilne .AH* \dria* uli«.t >"■ va il. 11 n .Ai rrat*-l|f dalm.iti- »Jiea-7.u4i vrUr ij. v. v k;iterih t-n i svoja vina I. vrrorococcooooccocO GLAS. V bogate j zalogi pohištva Em. Ehrenfreund (prej Jesi) niica Nuova 24 (pritličje) daja novo in rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem. 5 kron in več zaslužka na dan! Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle ni naiili stroj i in priprosto h tro delo vse leto doma — Xi treba znati n česar — Oddaljenost n škodi nič in blago prodamo mi. mm^^hvhbh^hhusk^z — Družba pletilnih strojev za domače delavce — T ho mas H. W hi 11 i c k & Co PRAGA, Petrake namesti 7-156 — TRST, ulica Campanile 13-156 grani) hotel „Union" v Sjubljani. JCad 100 sob. ™ —" 3(otn|ort prve vrste. kakor tmli prve vrste Štajerski' perutnini' i u divjačine Poipsaii priporoča si občustvn ^vojo zalogo dalmatinskega vina *arl Vi—*™.*'**** 20 David Osmo v ulici Totrt,« 45 Nova prodajaliiica klobukov in gostilne ul. Romagna št. 4 in ul Giulia št. 12 v kateriii t/m"i dalmatinska vina nuj- i v ulici Barriera vecchia štv. 5. Ve,ik izbor klobukov, lastne delavnice, razno vrstnih kap za moške in ženske. ===== jocajoojsoojooouooooOoOoOaOoOOO Brez konkurenčne cene. Proda se zaloga oglja j aH pa sprejme ilHavec s kav-\ Hjo . po*, e morava „Edinostih Slavnemu občinstvu priporočanj svojo gostilno „ALLA BELILA THIBSTB" ki se nahaja v ulici Molin grande 4 (vis-a-vis spomenika Rossetti) Joči pristna domača vina in pivo prve vrste po najnižji ceni. Kuhinja je preskrbljena vedno z gorkimi in mrzlimi jedili. Za obilen obisk se priporoma u dan i A. Morasuiti gostilničar. BKOGERIJA L Josip Zig0nai.Caserma8 if" Izbor drog, barv. čopićev, pokoati parfumov, lin. mile. — Zaloga mineralne vode, voska za parkete, na mrzlo pripravljenega sirupa tamarindo, malinovca Itd. itd. Novo zalogo ANTK NARANČA POHIŠTVA zaloga dalmatinskega vina histni pridelek v Jesenicah pri Omišu ulica Anuuuziata št. 6 solidnega, elegantnega in po ceni ima Se priporoča slavnemu občinstvu Viktor Vosilla za mno£oštevi,ni Obisk njegove ki je bil 25 let pri tvrdki Italia Rafael.;«"oge. kakor tudi njega gostilne n- T - - ulica Massimo d AzegJio štev. 3, 1 nizza Lipsia. y kateri toči vino najbolje vrste. Rujavi premog je najbolj ekonomična kurjava za peči in štedilna ognjišča Prodaja se v zalogi Josipa pitlin j nlica Gatterf it. 16 jmi 2-2" Kron 10o klg. prosto na ew-Yorka najsenzacijonelne novosti po resničnih virih. RAZPORED: Divjaki na otoku Borneo (po istini.) — Za kulisami (v barvali.) — Padeva mora (v barvah). — Ugrabitelji otrok (krasen razburljiv prizor). — Tri premembe lune (sinesna barvana dika. Cene: otroci 30 atot. — Draga mesta po 30 stot. Otroci spremstvu 20 stOt. Ta vojaško pripravljalni zavod za aspirante enoletnega prosto-voljstva in za aspirante kadetnih šol je vsled naredbe vis. kralj, brv.-slav. dalm. deželne vlade, oddelek za bogoćastje in nauk od 23. junija leta 1*30, štev. 8330, pod državnim nadzorstvom. Pozor! Važno za vsakega brez izjeme. Opozarja se vse one osebe, koje si nameravajo vkupiti za jesen in zimo obleko za rao>ke m le. ke. površnike, hlače o