UftUX.nWB& - ' I y*m. t ** * 1—» UZI. Ccaa Bln r50 1-432» 'M* *aa po;»ai***, iz.Maii m4*1j* ft* prauu**. — iUtraUi ao jo petit a *j u, du luu vrsi 1 50 p. večjl inseiaii p«t»t vrsU 4 D, notfce, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popu* po dogovoru. — inserafa; da vele pasebej. — „StevMttki *aro4" veija letno v Jugoslaviji 240 D, u inozemstvo 430 O t!praTm*tro: £xtaliova ulica stev. i. p?-:ii~\e. — fe.elOn ^l«v. 304. luliliim SmUovs »lica št. 5, I. aadsftropie. — Telefon *tev. 34 |^ Poitnina platana v gotovini. Blamaža prosvetne poKtike Ko ie preci meseci prevzei prosvet-tK> rmn;strMvo s. bJtepan Radić, stno v^deii. da je mož verziran v modernih vprašanjih in da se kot načitan publicist labko razume tuđi na nuderna pedagoška stremljenja. Ševe razurneti ie na ta vprašanja in znati za moderne pedagoške akcije, se ne pomeni tište verziranosti v prosvetni upravi, tistega temeljitega pres'eda nad potrebami naroda v šolskem in prosvetnem oziru, ki omsroča prosvetnemit ministru, da moderna stremljenja tuđi dejanjsko udejstvi k\ izvede efektivne reforme. Prosrram. ki j?a je razvil tedaj g. fcadić pred beogradski mi novi nar ji. bi !ahko imenovali direktno prosvetno re-voIucud v dobrem pomenu besede. Sama zvoena jjesla o delovni soli. o potrebi higijenskih naprav na dežeii, o uravnovesenju ljudske in srednje sole itd. Da lahko govori o modernih pedagoških stremi jen iih. zadostuje razbori-tem-u publicistu, da pogleda v učbenik m da stvar potem prikaže v zanimivi frazeologiji. To ie storil 2. Radić. Danes. po ©reteku skoro poltetnega ministrovana v T>rO5vetrern ministrstvu. pa že lahko Godimo o Radičevi prosvetni upravi po praksi in dos-eženih uspeh ih. Razsjlasitvi novega r>rosvetneira programa je sledila mučna kampanja radi Radičevih izjav glede >ugoslovenskih univerz. Skoi« mesec dnj se je prosvet-ni rniiiiJter nahaial v hudem boju z nai-u£ Jedne1 si mi predstavntki jugo-sloven-skega inanstve.iega sveta. Moral se ie na ce4i Crti umakniri. Komai je utiiiMlfe kampanja radi ob-stoja rn daaes veljavnega sistema ?u-cosJovenskih univerz. ie K- Radić izvr-sJ zakonito umirovljenje 9 zajjrebskih tiniverzitttnih profesoriev. kojih imeno-vanie je svo- čas potrdil proti nasprot-nemu prizi\Ti sam državni svet, torej najvisia kontrolna instanca v vseh pravTirfi \-praSaniih naše države. Valovi ceorčenia. ki so ta umirovljenja izzvala tx> ce!i državi se vediv^ pljuskajo v na-žem časoDisfU- Fudi na terenu ukazne poiftike je 2. Radić dozive! strohovito Mantalo. S« većia je sramota, ki jo dožrvija K. Radić po sew finančne^a oćujtbl. kjer ie včeraj zvećer opra viceva! svoje deio. ' *Ako prećitamo Radičevo obrano paz-lir»/o. vidimo, da ni zagovarja! sebe radi vseučiliškega vprasanja ali radi pno-tizakonrtih upokojineirih ukazov, nego da je na način demaguškeKa tribuna Jtritiziral državni proračun, ki bi ga troral koi prosvetni mlnister i>ravzu-prav braniti in utemeljevati. Tega opra vica pa z. Radić ni bi! zinožen di-rektnim podjni. ker bi moral v tem 5>lu-fcaju izpodkot>ati svoji lastnj mimstr^ki eksistanci tla in priznati, da »e ludi v emetnih. rr.aterjiai.Tili vprašanjih popol-noroa odooveda! in da ;e njegova pro f\-etna p^alrtika tuđi na tem terenu doži-Vela poraz. Ako prosvetni minister v finančnem odboru prizna, da je vsota za frudsko ioisrvra premajiina. ako se skandalizira, da so izćatki za ljudsko solstvo enaki Izdatkom za orožn!?tvo, in ako prizna, 4a mešcansko Solstvo nima programa, potem je vse to njegova krivda, ka kor l*e njegova krivda, da se v prosvetnem jninistrsrvu nahaiaio »delavci in troti*, ka kor je poet&no i me nova! narriešwnece ministrsrv a, ne izkijučivši riti svoie so-foastvx>, ki ga je nastavi! v ministrstvu lam. Prosvem« politika g. Radića je bila pozitivna v uvodnih programatičnih be-sedah. dejanja pa s*~> dokazala, da je n.ie- frova prosvetna poiiirka zanić. kar je bi-b pričakovati. ker se prosvetna politika doti ka stvari, kier ne odloćajo fraze, nego treba celokupni jugoslovenksi inteli-f^enci. ki je na prosvetn: politiki direktno lanspirana. dokazati teoretični in prak-tfćni raison d' etre. to te svoje teoretiene fatnisl: ir- deiansko oživotvorjene ideje! Canes va a« TATJAMIN VEČER, tri ga prirede ruski akademiki t Narocfaiem domm. — Spored je i »eio peMer. zammiv in zabaven. »- Pte«, — Dobićek je namenfen podpori rernih ruskih akademi-hov„ —- Zato se odzovite v čim •; • fr#ćfMi ^tevUu 1 V 1 Hevzđržno situacijo o Beogradu Prosvetni minister Stepan Radk: izziva konflikt med radikali-— Beogradski akademiki napovedujejo demonstracijo proti Radiću, ki poziva orožništvo na pomoć. — Nevzdržen položaj fi- nančneifa ministra. — Beograd, 25. januarja. Dar.es do-poldne je politična javnost osredoto^ila vso svojo pozornost na burne do^oake, ki so se odigrali v finančnem ixiboru povodom razprave o proračunu p/o-s\etnega mlntstrstva. V ospredju vseh viharnih prizorov je stal prosvetni mi-nister Stepan Radić, ki dnevno izfcrMia v srbski javnosti na simpatijah. Od njega izzvani konflikt proti notranjemu rninistru Bozi Maksimovću tra'- dalie in so radikalni pristaši notranjega mini-f stra bolj in boli ogorčeni nad Radićem. Radikaii tuđi na^Iasajo. da se Radić ni izkazai kot mitr >ter varčevalec, ka? or je napovedoval. rnarveć nasprotno. da še obremeniuje državni proračun. Z vpokoiitvijo devetih univerzitetnih nro-fesorjev je državni proračun znatno obremenjen. Splošno vsa politična javnost povdarja. da smo neposredno pred razpadom koalicije RR. Gotovo je toliko, da se sedan.ii režim vzdrži do spre-jetja državnesa prorajuru> in da m*m-strski predsednik Nikola Pa>ić nikakor ne i^zove popre.te vladne krize. Beogradski akademiki so zelo o^or-čerji nad prosvernim ministrom Ster>a-norn Radićem. Z ozirorn na ra7TX)lože-nie beoRrndskili akademikov .ie danes rektorat beogradske umverze ^os!al prosvetnemu ministru StepaTm Radiću pismeno opozarilo, nai rc prkle na le-tošnjo svetosa^.'sTco proslavo, ki se vrši kakor običajno na univerzi na najsveča-nejši način v prisomosti vseh vseučili-ških profesorejv in cciokupne beogradske akademske omladme. Kakor zatrju-je.io. nameravaio ^kadeiniki prirediti proti Radiću velike demonstracije. Prosvetni minister Stepan Radić se je kljub temu odloćil. da hoće prisostvovati svetosavski proslavi, v svojo zaščito pa je pozval notranjega ministra Bozo Maksimo vlća. da mu da na, razpolago i>rimer-tso asistenco. Položaj finanenera ministra dr. Mi- ' iana Stojadinovića je zelo težaven. Pr- j votno je finančni minister obljubi!, c:a pošlie iz Pariza pismeni ekspoze o finančnem stanju iz naše države. Ta je izostat, kar je izzvalo v parlamentarnih krosih oštro kritiko. Državna podtajnika v finančnem ministrstvu ne spre-govorita niti besedice, ker sta povsem nepoućena. Toliko je gotovo, da parlamentarne skupine vzdrže stališče fi-nančnega ministra, dokler ne uredi vpra-šanja ameriških do!£ov. Značilno je tuđi, da je posta-a «Politika». katere stalni sotrudnik je bil fir.ančni minister, na-pram njemu zeio rezer\iTaT!a. Za c'anes popoldr.e je določena se:a radikalnega kluba. V parlamentu je zelo živahno. V radikalnem klubu bodo podana poro-ila t> dosedanjem delu v finančnem odix>ru. * Viborno seja flnančnesa o^ora Stepan Radić napovednfe zakon proti stavki na univerz&h. — Temeljit obračun Svetozarja Pribičevića z Fadićem- — Pro-sretni minister izziva vihar v odboru. — Poslanec Agatonović Radiću dejansko grozi. — Beograd. 25. jarniana. finančni •odbor je vcerai razpravljal o proračunu pTOsvemejta ministrstva. ki znaš.i v celoti SOfJ mili^onov Din. Kakor je bilo pričakovati. ;e vladalo za to sejo nai-večje zan^mame. ker je prosvetni mini-srer Stepan Radić podal glavne smer-I niče svose Dr sretne politike in obenem iz avo srlede un-okoiitve devetih vseuči-liških i>rofesor»e>" na z^vcrehski imiver-t). Prosvetni mmtster Stepan Radić je napovedal posehen zakon proti stav kam na unherzah. Seja f-nanene^a odbora k bila i>tvorje!ia ub 16. ter je trajala do danes ziutraj. Prosvetni minister Siepan Radić > imel zelo obb-ren ekspeze. Oovoril je 2 uri i.i pol. Med drugim >e nabasa!, da je njemu na sr^u izc/brazba naroda. Cllcde osnovnih šrvl je omen;!, da .ie v proračunu dnioče-na vsota ra te šnle premaihna. Za osnovne §o'e \e do?oče-no toliko, kot v proračunu notraniega ministr>tva za orožn^štvo. $tevtlka za osnovne sole ie ravno tako ve!?ka. kakor ie številka za oro/nlstvo y naši dr-iavL To ii njegova krivda. To je od-mev povo.fnih razmer. Za potrebe osnovnih Sol je dolacen z.iesek 20 milijo-nav dinarjev. ker je premalo. Nadalje p,>daia prosvetni minister netočno se-stavlieno stati>liko u našem soisrvu ter poudar.'a. da i>koii 400.000 dece ne more pohaiati šd!. Zelo obsirrvo »-.Tvori o pobijanju analfabetijma i.i o meščanskih šolah. Ta sole so relativno dobre, toda niira.*3 jasno do!oCene«ia pregrarna. Oiede srednjih Sol je prosvetni minister Mepan f?ad"ć izjaviL da iih je preveč. Na sredn.ie šola ie treba uvesi ruski jezik kot obllffatni uvSni predmet. Glede vprašanja naših u.iiverz. o katerih je F?adfć toliko govori! na svojih sriođ'h ie bi! zelo rezerviran m ni mčesar bistven. cmenil. Glede zagreb-ških docodkov povodom upokoiitve devetih vseučiliskih profesorjev ie Padić r>h %T)]oin\ napetosti o-menil. n prepreča-va. Na unherzah stavka samo ifospo-•>ka deca. Sam ie opazif. da so v Zagrebu ^tavkali samo nezadovoljni Srbijatici m Crnojrorci. Stepan Radić ie govoril dalje n tx>trebi. da se zmanjšajo na vse-učil^čih razne ta* se. Ontenil je tuđi, da je j^, *r*"**&r* .«f«6hpl resor* vi&L ' kako je postalo prosvtrtiio mrntstrstvo pravi čebeK>jak. kjer žive »delavci in ti"»jti*. Govor pro*»vetnega ministra so po-siušali člam iinančn^Ra odbora s pri-inerno rezervo in &:t soremljali vsi v Beogradu navzoči načeiniki O4>oz.icional-nih strank. ta^'o Svct*uzar Pribičevič, Ljuba Davidović in dr. SpaJK). Sploš.io ie vladalo najnapeteiše zanimanje za včerajšn.io sejo iinaučnega octbor. ker so vsi vedeli. da priđe do temeljitcza obračunavanja med Steparn^m Radičein in voditeljem ^DS Sveiczarjem Pr.bi-ccvićem. Zastopnik vladine veciae rad. posi. V Sicpd.iiovič je predlaijal nekatere re-dukcije. Reducira se 90 oseb in znesek V celoti 5 milijonov 170.000. Bivši prosvetni ininister in narodni Doslunec Sve?jzar Pribičević je nato za prosi I predsednika fi.iančnega (Kibora ur. Radonića, da mu podeli besedo. Med Pribićevićem in Slcpanom Radićem je prišlo nato do ostre^a konflikta. Radić ie Đt:;stajal vedno boij nervožen ter je nastopal. kakor kornedijiint. Svetozar Pribičević je najprejc oštro kritizira! prosvetno politiko vlade. V prosvetnem ministrstvu je sedai držav.ii podtajnik, ki sploh ničesar ne dela. Graja postopa-nje seljuškcKa prosvetne.^a ministra, ki ie dal zapreti vec srednjih š; 1 odnosno ukazal odpreti one srednje sole, ki iih ie preišnii prosvetni minister Velja Vu-kičević zapr!. »Po rovorntkovih infor-macijah državni podtamik v prosvetnem rnhrstrstvu n-česar ne dela!« Radić vzklikne Pribičeviću: »V bodočno-sti vam p-reprečfmo take informacije! Kdo vam je dal informacije?* Svetczar Pribičević: »Izvedel sem od vaših ljudi. Baš v vašem ministrstvu se je nastanila ćela familija!« Prosvetni minister Stepan Radić je začel skakati in toJči pj ministrskem pultu. Nastal je strahovit prepir. Prosvetni minister je Postal nedostojen in Svetozar PribiČe-vlć mu je de>al: »Prosvetni minister na-stooa vrlo nedos^xino! Prosvet.ii minister ni dostojno vzgoien! Učite se. g?>-sikkJ minister. dosto>nosti!« Nadalje ie x. Svetozar Pribičević *>dk>čno zavra-ča! vse Radičeve ocltke glede njegove prosvetne politike. Sćepan Radić je njemu očita!, da so krediti za osnovne sole ravno toliki, kakor za Žandarmerijo, a sedaj sam predlajca ravno iste kredite. G. Stepn Radić se je kot pnosvetni mi-nister povsod blamira!. Brez njegovega znanja mu je finafični minister reduciraj različne kredite za osnovne sole. Svetozar Pribičević je nato obšmieje ^ovoril o vpokojitvah vscučilitloh profcaoi* I jev. Prosvetni minister S^-pan Radić opra* vičuie tt> vpok.ojitcv in ^^ >klicuje pri tem na ptrstopanje Pribičevića napram nekates nm prejšnjim zagrebškim vsoutiliškim pro^ eidoiji.in. R&dićcva utemelijtev ne drži, ker je državni svet kljub pritožbi potrdil imt:> no van je sedaj upokojenih 9 vseučiHških profe=orjev. Pravi skandal je, da se penzi* i oni rajo vsi oni, ki so se borili za to deia* \o Skandal je, da se vpokoje prefeso: ji, ki so se bcriii za edinstvenost uržiive, aočirn se je g. Stepan Ruđić boril proti temu. skan* cal je, da se v pitko je oni, ki su se borili za kralja, dočim ^e y't? g. Radić boril proti tijas mu. Stcpan Rad;ć nervozen vzklikne: «Yi \racsavate kralja!« Svetozar Pribičević: «To je resnica, g. Radić! skandal je, da vi, ki ste amnestirani ratli vlcijdaje, izranjate iz državne službe one, ki so se borili za to drža* \o! (V zbornici je nastal velikanski vihar. Prosvetni minister je nervozno otepal okoli I sebe, radićevci so dvlgnili velikanski hrup I in trušč.) Svetozar Pribičević je nato nadaljeval: •Protestiram proti temu, da se nacijonalni elementi izganjajo iz državne službe!« ijte« pan Radić je nato začel kričati: «K.akšua je to komedija? Vsi ministri smo enaki. Pro* sitn g. predsednika, du odvzeme besedo g. Pribičeviću.x> Posi. Svetozar Pribičević rd'očno protestira in veii: «Jkandal je, da narodni človčk ne »me govoriti na tem me* stu!* Stepan Radić nervozen proti predsed* niku dr. Radoniću: «Odvzemife mu besedo! Drugače od idem!.■» V zbornici je nastal velikanski »meli in čU'Tii opozicije so začeli kllcati Radiću: *Pofuj, po i uj!9 Glede vpokojitve profesorja Mikuličića in ostalih treh protesorjev 2.agrtbške uni* verze, ki so bili >voječa:->no vpokojeni, ugo* tavlja Svetozar Pribičević, da je to vpoKo* jitcv zahteval predsednih vlade Nikola Pa* šić. Vpokojeni so bili res vsi oni učitelji, ki so javno nastopeli in agitirali za repu* bliko. Ob 22. ponoći je bil odrejen kratek ocis mor. uovorili so dalje po5»l. dr, Hazs.li, po* slance dr. Spaho in še drugi narodni poil&n* ci. Ko je zaCei govoriti Juraj Demetrović, je zopet prišlo do ponovnih burnih prizorov med ^amostojnimi demokrati na eni strani, radićevci in zajednicarji na drugi strani. — Znaćilno je, da so bih radikaii vts čas 2elo rezervirani m nišo nikogar branili. V svo* jem jjvoru je pobl. Juraj Dcmetravic (sam. dcro.) ugotovii, da prosvetna politika Ste* pana Radića ne rodi nikakih pozitivnih i.spjhov. Ravno Stepan Radić je najboljši tiokaz o nesiogi in nesporazumu. — Glede vpokojitve zagrebških vseučiliskih proin* sorjev je postopal prosvetni miĐister proti ('oločbam uradnišKega zakona. Govornik je nato navajai nezakonito vpokojitev šola akega nadzornika Stipeevića v Splitu. Pre* čital je pismo splitskega velikega župana, v katerem se omenja Sfipčevićevo iskreno domoljubje, Stepan Radić je pri tem skoči! in zaklical: ^Radi tega mora Perović (veliki župan splitski) proč!» (Znano je, da je split* ski veliki župan radikal, a obenem eden odi Ločnih nasprotnikov Stepana Radića.) Se do burnejših prizorov je prišlo med govorom demoKratskega poslancđ Agato* novića. Prosvetni minister Mepan Radić je Agatonoviću oćital. da ni pameten človek. Po-šl. Agatonović je nato dvignil svojo pest čem drugaće govoriti!* Ta izjava je povzro* čila velikanski vihar v odboru. Zabliskali rava o državnih doJiodkih. D^nes je postalo v narodni skuDščint zelo živahno, ker se JrfSa-nK> pienarncm'j sestanku skitpSčine. S4ror> ščinsko predsedstvo je preko riOtranJeVHIag4 peroća, Ć3. berlinski UisieLiverkig prevzaTTG ug'edn! d^r.aski dnevnik in da se tazatfcfvna pokajanja nahajajo pred zaklji^čkc^r.. Liši dosiavlja, da ere za s-Neue Freie Presse« in d-a. se 2 naktipom ne izvrše v redakciji no-bene izoremembe. Doscdanji glavni urednik Benedikr odsiopi de! svoje udeležbe wi 1fe*i berolinsC\emu Ulsreinverlagii. Borzna poročifa Ljubljanska borza Lesni trg: p^pra^evanje in po«arib# slabe. Zimi trg: pi>varaševanje srednje, » niKib veliko. Prodanih 2 vag. bačke pšev niče fco n. p. 310, 2 vag. banatske pšenic« 305, 5 vag. času priiiieniD suhe kor uze fco.-slav. pest. 122.50. I vag. fco Jesenice 16S 1 vag. ovsa fco Post jna 220 Din. 23-svć dri- renta la vojic Škodo denar 310; 1% inves-t. pos. iz leta 3521 denar 77, blago 79: Celjska poso.HiHica dd. denar ZMk blaso 205; Ljubljanska kreditna "banka den«f 21u, blago 22a; Merkantilna banka dcoai 100, blaso 104; Kreditni zavod denar 275j blago 185; Slavenska banka denar 5<7; Sirojne tovarne in livame denar 120, ijlas; W*k kom. zad. dež. bke. denar 2», blago 22\ 4)V-c zast. \. kr. def. bke. denar '20, bla, go 22. _ " .^ Zagrebška borza Dne 25. januar ja. Sp reis to ob 13. Devize: Curili 10.8S65—10.9665, Prag* 165.64—168.64, Pariz 241.30—215.30, Ncw* y>rk 5*i. 13 i—56.173, London 274.125^. 2I6A25, Trst 2>7.175—229.575, Berlin 13.41 —13.51, Ehmaj 791.S0—801.90. Efekti: 75« in\est. pos. 1921 76—7^ 2}'*% drž. rente za ranru štetu 30>8~310 310—311. LiubSjarRka kredima 210, Ifrv* eskomptna banka 121J—123. Kredima bankf Zsb. 133—135, Hipotekama banka 64?4—65t Jugobanka 106—107, Pra^ie-diona 955—960 Slavenska banka 50. Eksploatacija 4J. Dra< va dd. Osijek 22i>, Šećerani Osiiek 39&~>' 410, Isi« dd. t>0—6$. Nihag: 35, German 300-* 30. Siaveks 150—155, Slavonija 42X43, Tji bovcliska ^.«—345, Ve^-če 111 —120, 44—4$ ••— • Inozemske borze * — Cnrih. 25. )&n. Borza: Beograd 9.475 Pariz 19.35. London 25.10, Vewyork 51S.2S M-fla-n 20.90, Praga 15.325, Dimaj 7^90. — Trst 25. ian. Prcdbora^: Beograd 43.^213—4^.875, Pariz 92.50—93. Lomkji 120.40—120.50, Newyork 24 75—34.775, F^ai sa 73.30—73.50, Cu^h 47^.50—490, Dtt^' 34ft«-:350. " "^"^ Stnm 2._______________________________________________»SrOVEVSRf NAHOD» đfie 25. famiarj« Trr3. ^r /tr Danes Rez*i*vlrajt* •i vstepaioel GROFICA MARICA 6ROFICA MARICA 6R0FI0A MARIOA GROPIOA MARIOA KW0 UUBUJINSU DIM Te cfon 730 Beograjsko politično pismo Pečenica rsepoTsod. — Ekspedicija ▼ Ameriko, — Ribmiko «prtftrcMnje» proračun*« — Obapua situacija za seđanji režia. ; Beograd. 23. jan. i Božične politične počitnice gredo h frajn. Bile so dolge. brezpnmerno doi-%t in razmeroma mirne. Koliko de!a. kritanj in življenja ie bilo v tem časa v teškem ah poljskem političnem svetu. A pri nas te samo Radić z dvema ali s tremi izjavami nekolko strese} živce, en čtaiiek v sTimes^-u m en v »rOeuvre«-u in Milaća Pa ulova s svo-fcm člankom v »Narodnih Listvh« so nekoliko dregnili naše »političare« in pa madžarska afera je izbivala pozornost. To je bilo vse! O domaći poli tik i se Šest tednov ta-koreKOč ni slišalo in n> govorilo. Go-spodje ministri kakor da iih ni bilo. irlden je imel »pečenico« doma. dragi je iel na »pečenico« (mlado pečeno prase) v svoj okraj. uraaniki pa — veliki in mali — kakor so mogli. Kdor je bfl v prijetnem položaju, da je mogel storiti kakšno dobro uslugo *akšnemu cioveku iz province, ta je za božič dobi! pečenico od svojega kunu iz unutrašnjosti«, eno« dve ali ćelo tri. Kdor pa take mo-goCnosti ni imel, ostal je brez pečenice. In okrog pečenice vrteli so se većino-ma pogovori v urađniških krogih. ker vsak Srb mora za svoj božič imeti pečenico. A venđar politično svet n? bi! tako fliiren, kakor je izgieda!o. Dan beži za dnevom. a kadar pridejo *trije jeraifci*, se mora zoper zavrteti skupštinsko kolo. Nepresianoni ruogoče samo prazno-vati, ljudstvo postaja nepotrpežliivo in sa vse zadnje se mu mora pokazati, da se nekaj dela. A s čim stopiti pred narod? Dr. Miian Stojadinović je £el na dolgo pot v Amerika Zelo tolažljivo bi bilo, ako bi se moglo kaj poročati o njegovih uspeh ih. S sabo je vze! sedem oficijelnih spremljevaicev. sedem visokih sradnikov iz različitih ministrstev — ki bodo pač na ćijetah toliko zaslužili, da bodo se drugo ieto imeli »pečenico«, tuđi, če jih udari redukcija ali pensijon ^ ki so pa prri ministrovem i>osla po-polnoma nepotrebni in ne moreio n e popraviti in nić pokvariti. Toda biii so tako srećnt da so »u$l» u spisak«. Koliko je bilo neoficijemia spremijevaJcev, pa ne vemo, Samo toliko te Radić izbrbijal. da Imao Iste dijete, kakor oficijelni m ime etiega ie izdaj. To je reverend Lujo KežinaiL oamreć tišti gespod, za ka terena smo pred letom toliko prosili amerikanske Đolicistć in detektive, tiaj ga skrbno aadzirajo, cei, da je zeio nevaren člo-vck. Zdaj jih moramo pa prositi, naj &a iepo in spoštljivo sprejemajo! Pred nekoliko mesci je poljski mi-nister 3krzynski potovai v Ameriko in brzojav je dan na dan razglabaj njegove uspehe. To je bila v resnici sijajna turneja. Nazadnje mu je preusednik republike ča i na ra 7 polako svoj racijo, da ;e naenkrat mogel govoriti ored i5.000.GU0 tiudu O naši ekspediciji smo pa na, pre je suša li iz Pariza, ri-če!a brez proračuna m brez ministra. Posamezn! rninistri so na hitro roko metali na mizo p^o^ačane svojih reso-rov, kakar ie kdo mogei. Samo Stepa Rad"ć se je upri in ni hotel predložiti svojega proračuna. Menda ga hoče pretresti sam v svojem najožiem rođbin-skem krogu. Ker se mudi. dnevi teko in se sknpščfna bliža, morajo se daj hi-teti in udrihajo naglo po enem ministr, sivu za drugim. O »pretresanju« sevetia ne more biti govora. Od bi je jo enostav-no toliko in toliko izdatkov in reduci-rajo toliko in toliko nrađnikov. Na ta na^in so dosedaj na papTjo že prihranMi nekaj sto milijonov« kar sicer n! veliko pri proračunu, ki znaia trinajst tisoč milijonov. a tudš to bo ostalo samo na pap.rju. Nekoliko je iznenadilo tukajšnje politične kroge, da sia zastopniKJi ^LS ur. Kuiovec in PušenjaK pri pretresanju proračuna vojnega ministrstva bila ze-zelo *militar treundiich», kakor seje gia-Siio v neKuanjem avsinjskcai žargona, ceprav je njiiiov drug cr. Uosar pred nekaj tedni preula&^u na jawiem shouu v Ljubljani, naj se izdatki za voi«i^no spiofa aapravijo. ticjg;adsko časopise je posebnu povuarilo to pre&entljivo ur-^a/ije slovenskih gospouov. i a proia-mr^ ki je najvev.ii oa vs^h, je bil sprejet brez vsakćfca godrnjanja m ur. Kuiovec it st pra\ iepo polu aiii vojaško unravo. iNa ta način bo v odboru proračun prerešetan do kra.a mc^eca. A kaj po-teffl? AJi bo skupština spioii sposobna, da rt si ta proračun? Uosiej se v skitp-Sčini takor^koc ni iiičesar delalo. ckI-Sie; pa izgltLiL. da lx> se huje. Daoa^oii >[5a!kan* zaint.a v uvodnein uanAU, pisanem s posebni mi, veiikimi črkaini« T;aj s>e koalicija z Kadić^n« so«oh takoj razdere. Keći je fahko, a kako naredili! Spomm! stm se na zgouho s tišti«n dc-lenjbkim kmetom, ki se je zapisal skra-iu. Trli so ga uavki m sjaje ietine, pa jt narcdil po^trabo s skratom, ca ma oo škrat služi) toliko in toliko let, a ko pretečt dogovorjena doba. dai bo škifl-tu dušo in vse, kar se ie držL Skrat .te drial svojo beseuo in kmeta je rata.o vse. kar je piKel, in njegovo aremc-ženje jt narastalo. S^daj je pa prLel poizkifeati. kako bi se iznečil SKrata. Vzei ga je seboj na semenj in mtd potjo vr&ef v Savo. A ko je kmet pri-šel domov. se je škrat že su^il v za-ptčku. Pokliča] je v hiio oba gospe da, sprega in miaae^a. da*mu auha urek-nttd. a Skrat fe na n'uno rotenje iako oilgovoriU da sta oba pobesniia. N!č n: pomagalo. Kmet Je mora] umret! in ko so ^a nesli k pogrebu, so samo njesrovi šjco'nji ropotaii v krsti. Vse drugo je že me4 potjo pojedel škrat N. U. Narodno zavednemu delavstvu Te drt se bije boj za Delavsko Ibornico. Fričakoval sem. da se vsaj za te volitve sporazume vse ueavstvo in postavi eno samo listo, kar bi b,]z iz vseh oz rov edino pravilno in kerisino. Toda, kakor vidimo, ni bilo mogoie in eicer radi velike pohlepnosti Merikal-cev in socijal-demokratov. Nam deJa^'-cem ni bilo zn_;io, za kaj so ti Koscod:* i onemosocili skupen nastop vseh. Danes nam je to jasno. Da:tes vidimo, da na« ravnost btsnijo in divjajo tako Kršćanski soctjaici kakor socijalni demokrati s komainsti vred. da &i pri dobe većino v DeJavski zbornici. Ti gospodje so v medse bojni pol em i ki pokazali, da jim zre za denar in čast nišo Da predložili volilcem svojega deiovnega proKrama. Panes vemo. s kom imamo opravka m cara izbira ne bo tcžka. Cdlna lista, ki nmm je javno povedaUu kaj boe« in kako £l misli uredi te v Delavske zbor-■ c«, «c bila Neodvisna deiavska Usu. ki |e nastala Iz aujne potrebe, da zbere kros sebe vse narodno in socijalno čuteče delavstvo. Kar nas je narodno čotečih delav-cev. ki smo se vedno borili za domaje de!avstvo- se tuđi pri ten voHtvah ne moremo ofrrevati za razne internaciio-nalne liste kakor je n. pr. Združena deiavska strokovna zveza Ju^osfavijct. ker vemo. da sJužijo zastopnikl te liste medna rodnim mogotcem v Amsterdamu ,n n im na ljubo zapostavilak> m» terese domaćega delavstva. Tuđi »Ju- goslovanska strokovna zveza« oa5 6 ivoja liste ne inort ogretu ker bi moral [ biti njen pra\i naslov »Rimska stroko^- i na zveza«, to pa radi te^a, ker dela tuđi [ v str okov nlh vprabanjih zioii rimsko \ politiko. Edina res^a lista, k: ir*e je raz- j veselila ir, taieri sem ouJ^l svoj glas. | ie »Ncoch'isna detavska lista«, ker veni, i | d» sem voli! res aac*redne in narodno čtitcCe delavske zastoonike. ki bodo zna!., sćititi in braniti interese dorr^.ih đeiavcev. O on h Jvth malih listah Ber-nota in »samostojnih« kmetov spioh ne govorim, ker ne prtdejo v poštev. Ostane nam tore i, kakor sem že dejal. edino Ie »NeodvUaa 4Hmv*k* U-s4a«, za katero moramo vsi oddati flašo v niče. Jaz sem to ž« storil. vabim pa tuđi vas. dragi voliici, da sto rite ista Ne smemo več služiti za lutke ne nem» ški. še manj pa rimski aMernactjonaH. Moramo enkrat pokazati, da smo do-mači delavci zavedni in treznf insenc postimo več varati od nikogar. Sledite vsi mojemu klicu in oddajte svoj glas naši pravi zastormfei. »Neodvfeol d#Uv* ski Us««. Pa ne samo ta Kakor sem vam laz povedal, koma imate oddati glas, tako povejte vi drugim, di od damo vsi narodno in socnalno ču teci domaći delavci svoje Klasovnice pravi ftati. Vsi v bol za »Neodvisno detavsfco Hatot, ka-tor« w»Hcg li R«doH J«va«. Star dornačtn. Saai im taM Jfb hi ▼ utrto J7,t»< tatto vsa* vofltoc tfrtpe svofo rta-sorvico« Po 27. t m. se ne more đvig-niti noLma glsovirtca tii so zafirađnikf tako glasovah za ©asprotnike. Dvignite torej vsi, Iri nočete voli ti nasprotnikov. svojo glasovnico tekom Jotrišnjega aH pojutriSaleta dneva. ker bo no tem pre-Dozno. OtoMvnico JoMii rsmk dan «d 8. do 12. rtopoldne ta od 3, do S zvoćor. Vse naic raupnlke prosimo, da takoj pregleđajo vrste naših vo!ilcev in za-modnike poštjejo po sdasovnice. Ooo-zarjajte voiike :\a dvtganje zlasovnic. Noben na preden glas se ne srne zgubiti! Vsi do zadnjega po glasovcice! Kako mđšmm glatovvico hi kuverto? Pri prejetnn glasovnice pazi, da preimcS kuverto z dostavnico, rjavo iz-kaznico in beli listek. Na dostavnico podpiši svoje ime in priimek. beli (istek zamenjaj zzl tiskano g!asovmco z bese-dilom: »G!asn|eai t* Neođvisao tfefavsfco Tslo, katera aosUec Je Rudoff Juvan.« Ce nimaš tiskane glasovnice- napiši to besedilo na beii listek. Giasovnice ne oddajaj po posu na glavni voiiini odlor, katerega naslov je na kuverti natisnjen. Ni garancije, da se taka koverta r,e z^ubi. V Ljubljani prlneslte vsi kuverte na VofUni odbor Neodvisne delavske liste v Narodnem domu, pritličie, desno ali pa v tajništvo »Unije« v KazinJ. Izven Ijub^anski volilci oddajte našim za up ni kom ii pa pošljite na naslov Glavni volilni odbor Neodvisne delavske liste. Narodni dom. Ne pošiljajie kuvert na ara dne volil-ne odbore, ker vam nihCe ne /a me i za prejem glasovnice. Tuđi ne od Jaja jte glasovnic nepoznanim. Povejte to tući drugim, da ne bodo oćdalah zlasovnic f>o pošd in ćelo ne Dred 2. tebruarjern. ker bi bila taka fflasovnica neveljavna. Po r>ošti ocdasie giasovr.ice jt trela vrh tega frankiran. Ne oddajajte torej t>o pošti. temveČ osebno našim znanim 2auDnikom. ki fcodo ooskrbeh, da pri-dejo glasovnice v prave roke. ^^^^^^^^B^^HE3^£Hfll^^B^^^^^^^^^lS3B^^^^^H^^a£^p^9^^E^^5^^E^^£ s da edtn par nojrevic i Sipom l £a sK&isko (rđečo, mo poftarejere. Pezor, davkoplacevaiei! Iz sosfKHlarsfeih kromov &mo dobiH v diivkotMa-ćevaioe: Davćfia ^ćmkr^siraciia v Ljiri>!:ani Je hcdar^tvo vici no 5ia*ui in pada, prvi Iftstaaci! L*avcna &čfrAnJ4tracda v Liafcljanl pa i« pred^Ha.a tn urfcractiTa^a dohednino s pii-odu- brti pravune za^ofifte poduze, — Ta-&o se ie ^teavscm fc oaovm ^aiK^onini pri™ raCunH in preopisa* takozvani 3»*"* — \i\ffo vojni p r i b i t e k, ki za ^Jcvenijo v ve-ijavnih iapk>h parlamentarno ci olkdar uzakonLa, pa je s fi-nanenr,!) ^a;kc»noni od 3ii. joiija W.ž d. z. 2SS ii. \ zn\orAikr. pctorri prene hala dne 3i decembra !9i8. t^redpis jn poĐua-Rjc te vo*nc dokiade Ma bi!a tore) 2 M. de-cc.rjufom Uaijc v^ied točne oo.occe av&trij-sckga fickučoega zakona uiiinietia. Nadai^-nje deiapsko poosranje te vojne dokiaoe je bilo do nove zakonite tina^cne ooit>čbe oitz z a Ic o c i: e podlase (ex iexi. ker av-strLskL j»ri nas vel -v-th dohodninski zakoc kaitesa pribitMa k dohoćnici oc pozna. Preltcđna naredba defelne v!at!e za STo-veiisjo cozadevno ni prav aićesar iaikonito do!oć4U. Prvi finalni zakon kraii«vine SšHi ?a teto 19&J/21, k4 obf^rno dok)Ća razne prt-trttke ia doklade in finanćn! ^akon 32 po-rt,«is«5 *eu 1922 23 in 1924 25 za Slovenije i« Dalmacik) nikur ne nstanavlja predpisa fn pobiranja i avst-ijskim tinaiičT>iaj ?ako-nom ukmieneea začasnesa volnesa pribitikd na dohodnino. Pr^dpis hi pobiranje vojnega pribitka ali drfavnega pribitka s 35% do I2u% po lestvici nimi eorej v Sloveniji to Dalmaciji niti v temetjnem dohod-frinakem sakomu niti v naših ftnaocoih za-kofiHi ali đvamjstinah takonUe pod-lagt. Istotako je nezakonit invalidski tn komora! 4avek, ▼ kollkor se ie predpisal od nesakonitega 35%—!2O% vojnesa pribttka. N«men te oposorHve ie, pokazati šakaj j* Sknrcalja U nekaj let »en s davki pre-obiomcK— v prfmerj t drnshH de!i nas> države ki pokazati, kje tid Dravi vsrok. da ajlačait Slovenija vsako Ieto na miiJKme di-utriev nad proračun finančnega mK ■fcuiatta samesa. katerega preobremenitev nwra It4om let vprićo Se drvcin težkoC do-vajtti do mle cospodarslce propasti. ' OposmrianM tore) rse Hste davkoptaSe. vate«, kl m čotHo po predpisani dohodnini % prfclaml preobremmiene. na njihovo pravico do prfitva v navedeifli dve smereb, kt at naf gfast prtW!ftio tako-lc: »Davčal adadn^racu v L^blMziL K &..... PRIZIV proti pTčćpteu dehodnine ?n piTd!&ov. Podp sam (oa. sledj ime tn brvaHSSe) $c S>rftoin>er3 proti predpfsc dohodrrine z vse-nH pribnkl za da veno Ieto 1925.. ki se mi Ie predpisala z znesfcom Dia-----ra sicer v sledečih točkah: U Ker se je premisa! k -os-ovnl do!^od-nini kot driavti! pribitek po lestvici 35% do 133% takozvani v o i n f pribitek. ki 23 Siovecijo in Dalmacija v velj«v«ii'a zakonih ni otemelien; 2.) ker je nezdkonN mdJ p>;dpis inva-iidskega hi komorrega davka, v kalikor se ima pob-rati od ntiakonltega 35% do !2jrA voinegs pribiika. Prosim: * I.) Da se predloži ta p-rizfv viSjI step-?i?i. -^» naj pre<*p*s^ro čobc-čn:.r*v v smlslt: pritožb* 2niža. 2.) Ca se rn! dovol? z czirom na visokos: dohodr.!ne s tem! pribitki 0 d ! o g p ? a -ti i a 1/, (j in ećpoši 3 dav&^i administraciji v Ljubijan*. Ako bi biia tuđi kaka druga davana administraciji ali d a v ć n a okraj-n a o b \ a i i v tein času predpisala dohodni-on. naj se naslovi priziv na đorxr.o davćno obiast, ii ie predpis douodnine izdala. Ako sč pa misli eden a!i drugi obd&v-Čsnc-e*^ prkositi gie-de osnovne dohod-n i ii e. ker ceniina kcmtsija sjesove napove-di ni vpG$teva>a in ^e nic zui tuđi osnovna duRodnina prcv:5C-ka, mora tozadsvno ločkc nav&sti irs possbej ir.emeljiti. Fir.ančni zakoni po visii »abranjujcio preiiDis in irter.avanje davkov 2;!i pribitkov, ki niM3 arsene v fmassćnih z^konih in ?ro-račjr-lh atemel e!>L Odžmorrri za to so do-JCci državni oriani tuđi osei^o. Vsprićo neruzmernesa natezanja dav-Čresa vijaka v Sloveniji, ii postaja nezeos-no. je »rr.estno, da se oprti »a zakon po tem aavodiu jritožija cetnliu ki se čiitijo pre-obreme-iiiend :r> hcčeio svoie pravica branili in da \\oic pravočatno čo 35. januarja 1926 priziv. il^^pVii^al^i vseh trgovi.!, h samj c»j.*e mesan.ee ,CA/AStlXA | so na)Du!,še m vaasid Ma ti ci. 32b Gvorni ples Sobotni dvorn* tai v dvoranah sta-rega dvorca ie zbrai vso beo^rajsko elito in javne činitelje. O dvornem balu se je govorilo v Biogradu zadnje dni naivci. Oo 9^0 zvecer so bile sijaino razsvetljene dvorane že poine povablje-niii gus^ov. Dame v iuksuznih, elcRant-nih plesnih toaletah, gospodje v svezanih oblekah z oulikovanji na prsih, so Di'ornciiirai! po dvoranah in ^akali, da pridćjo člani ylaQarske hiše na ćelu s Kraljem tn kraijico. Oo li. sta se pojavila na pragu kralj n* kraljica v sprem-stvu kneza Pavia, kneginje O!ge, dano v vlade in diplcma.tskega zbora. Gosti so kra^a in kraljico navduženo po-zaravLalL i ud: knez Favle in knegiaia Olga Sia bi;a detežtia prisrčnib ovacij. Urkester je zaigiai državno bimno. Bal je otvorila kraljevska dvojica s knezom PavJan« in kne^injo Olgo ter itasto-^n.-kom ministrskega predsedni^a Matkom l'ritković^in s toSrbiienko«. Fo prvem plesu sta se zaceia kralj in kraljica po-govarjaia z gosti. Kraljica je imela na glavi aijadcni, ki se je ves leskeuil v razkošni električni razsveUjavi. N^ena p.esria toaleta je bila iz sreornega la-me-.a. Kneginja Olga je imela obleko iz btie svile. Kralj se je dolgo pogovarjal z dama mi in gospodi. TiKii kraljica je biia ves večer v družbi znanih dam. Po pol-noci sta kralj in kraljica v spremstvu kneza Pavla in kneginje O'.ge oJšIa, ostali gosti pa so sć zabavali pozno v noć. — Predsednik SDS g. Svetozar Pribićević se je pismeno opravičii, da se plesa ne more ađeleži^i. Pies je tra-jaJ Uo 4. ziutraj v nedeljo. Najkrasnejšo toaleto je imela soproga zunan.ega ministra dr. Ninčića. Pros ve ta Repertoar ljubljanskih gleđališč DRAMA. Pooedcljek. 25. janus-rja: ocObrt gosp« War* rcnovc». C. Torck, 26. januarj«: Zaprto. Sred*, 27. januarja: «Ifgenija na Tflv?!di». Gostovanje v Celju. !rc. Cetrtek, 38. januarja: «Henr!k IV.» A. OPERA. Ponedeljek, 25. januar ja: Zaprto. Torek, 26. jari'iirja: «Srce iz tecte». «Po2iv na plcs», «Caprfccit> esp&gnoJe«. F. Srcda, 27. januarja: »Zvedave ženske©. D. Ccl.tek, 23. januar ja: Vojaška prcd»tara* Opera. £. Wolf-Ferrari; «ZTedaTe žcne.» Sobotnm premijera v ljubljanski operi.) E. VVolf#Fcrrari (r. 1876), sin neinskega sfikarja fn italijanske matere, druži v sebi dvojno natura, ki je v svoj-li temeljnffi po* tesah psiholoSko utemeljena \v kafe gurman« »ko fttsntrtcijo ▼ rrtti * it&Iijansko gbčV noatjo. Orkestralna aredstvm, ki jih uporab-Ija xa to avojo imenitno bufo«opcro. so bila ▼ dobi postanka «Zvcdavh žen» (1902) velik kontrast k tedanji wagnerijanski orke* stralni masivnosti in je njegov orkester s } svojo W;gran«ko minijaturnostjo vnttval kot \ odd h odreiitev od težkc more novr>meške iole. Ta ekonomija orkestra pa je teveda : utem«Ikna i lahko snovjo veseloigre in za nk> tud i popolnoma zadat tu je. Vsled lah'ce endsUv« ttfrine snovi In mtrziValnih vodil« nli misli spomTnjt mnogo na Mozarta, zla« •ti n* Domosartovilui dobo. v kateri &# jrcali W. Fcrrarijeva melodična »b motiir:4i n« tehri'k« ter poiifocska vn kontrap: n u:č» r:a obdeiava, IrripresijOTs:ze,rr! *t la pa vrsai« v glasbcn-o ko—cuijo mode:no tendsneo. 5nov «Zvcc!avh iena» je zahtevaia crf Womponi5t« sla smogo prožno^ti, nt-nadr.o prehajanje iz situacije v s, tuacijo, ki naši opa ^inogokrat t'asbtr.o io dramatično nepričikovarnj in nepripravljeDO. VelezarA* miva je prc2orno5t :n plastika a.h.tettcrS kc. obenetn virtuoznost, s katero >a iiia! >>!cladateij orisati ns-boj drasteae memecu, ne da H se obrćy*r.:< cb estetićni čut po ]j^ 5*lca *n ee da bi -ušli stilno ceioto d^l^. Prva vp!.?ort:v «Z\u!avh ž.na» je hila v tnr)n£kov>kcra re/ d?GČneTi teetnj 17. novembra 1903. 2 ni zamojla c.'obi je vpli* vati. Šiie nova vprizoritev v Berlinu je ix* zvala burer* jspeh. ki se je s topive val od pred-tave do predstave, s^mtertair: ?ikoro do oavdušene blaznosti. \VoIi»Ferrari je z 2a leti nernih posta.1 svetovno znan. Morda bi hrez te opere, kako? n. pr. MascaC"i brcj «Caval?er?je-», Leor>cave.ilo brez «Glurrfc čev». Smttina hrez ^Prodane neveste» ito, bi! kemuj, koma.i gp!ava! r»a covršjc. kajti vsa njegova poznejša operoa đ.la — in teh r.i malo — rrso tnogla in ne morejo prc'co* siti «Zvcdav h žcT?a». Te so d-o irbruha \oj* ne videle vse večj^ evrop>kc :ti irvenevropj ske odre ter iz/"va!e dolgj časa e-nturija« publiko io «s2vedave fenes«, četuđi fo prišle nekoliko jx>^no, kakor je pokazala premijera, dobro oošla. vesela, zdrava kom2dja. ki bo cd predstave do predstave vzbujaU čimvećja zanimanje in pri)eten uritek. Besed'lo tei g!a.--ber»i komediji v treh cktih je n&pisal grof dr. Ltrgi S^gao* po C Goldcmiju. Mala in intimna ^seb'.nn je ra kratko skdcča: Možje so ustanovili klub, katerega geslo je jfArxiici2;a>» in ki izključuje ženske. Te pfi slu^ijo, d* St: rr.ora v tens skrivcoitn-in klubu marsikjj god'ti, kar jim ne more b ti všcč. Tako raljubitene Rosairra misli, da &£ tarn n^en ženlts Florindo it» drugi sbajao z žeoskami. mati njerja. Bistrice, misli, da Tijen mož Ottivio s tovariš! 2aprar!ja d:*nar nrf ksrtenju. Eleonora, žena Lclija, hočs prepričati svoje družice, da v klubn iščejo «Japii> ph'losor^horum^, Coiombina. klcsičr.a f'gjri italijanske komed je, pa je uverjena, Ifj^errari gia^beno naslika! tega stn* ti mentalno in slepz zaljublenega mladenič* ter lo-kavo Ro^auro. V drugern aktu, pad jjijslona cio \o 5flpro^», ein vendar i^vcrri--. fcleonora najde v moževem ?epu kljuce •> pisraem, \z katerega izve, da so to ključ? od klubovib vrat, Beatrfce s pomočjo Co# lombine, najbrihnejle izmed vsth icns'c. prisili moža, da se mora preoblečl in pri tcj priiiki Colombina i£m£k.~£e kijučs tur idu mesto Gj-h pecitikne one od kleti, Tods. V3c ts žene so strahopetne. \' odlojilnem trenutku zbelfc ?2pred klubevih vrat. KoDčno Colojnbina prisili klasični? pre* bri&anoneunsncga Arlech.na z obljubaro« ia zrnerjanjena, pri katertrc \\ vsc žene porns« gajo, da j.h spusti v pi-ed..obo m ti±ro s^ozi Kljućavnico v<đijo. da možje ne d^iajo nU česar skrivno-tnega, teniveč !e opulentno j_do in pj^o. O^raniočcne %z ke_ajo svoj;sa nelepc^fa sumnicenja ter hočejo neopažuna oćii\. brašna ženska radovednost, katere pa scveda ne priznavajo, j.h prevede do ka^i» strofe. Stečena stena, ki j.b dtli od mcž, se pod ojihovitTj ?adovedn.ra pritkkotn od* pre tn vsa komedija se ceha s smehoro is plcsc:m. Lelio je sangv.nik, ki kurira svojo i-e* r.o s «taktiranjcm». Ottav;o je fiegrnatik, ne zmeni ^e za fabavijanje svoje jezične zene, Morindo je do nezavesti iv. slepote z*» i.»ubij-n- Leandro pa je eplkurejec. V prvi spreme robi pa spo20 amo icne: nekoliko prisroojer.o in nerodno Be^tric^ njeno hčer, prefrigarro Roicuro, nevesto, k! oper-ra z ornedlcvicami, nav dezno zelo do* sfojno Eleotioro in jezično Colombiao. Ar« Iecch.no, slvgd PantRloaa j-s. kot običajno Iok*vo*bebast in je pravzaprav cn ktiV ve» selega razplcta korrjcdije, ker odda kljuć© in pr.pclje ženske v k!ub. Pantaion je injpi« rator kluba »rAmicizia* in direktno z r^zvo* jtrm dejanja' nima mnoga opraviti. Muzikalno težišče leži na ženskih vio* gah. !e ne Fior^ndj. Partije teh zahtevajo prav dobre, rutinirane pevce s veliko tekni* :.o in oštro karakterizacijo. NiČ manj ko« -terisitčno podane morajo biti sicer p~v« rko boij skromne rooške vloge. Vsak akt ima svoje gesk>, ki ga skladatelj zm na duhovit nač.n razpletati. Mnogo je v ijuber* njivi operi muzikalc.h zanimivosti in lepot. (Konec prihodnjičj Đosedanjs redukcije m priliranfu Finančni odbor narodne skupštine je znižal državni proračun Dri sledečih postavkah: ministrstvo socijalne politi« kc: reducirano 276 nameščencev, pri« hranjeno 8.9I6t«59 Din; ministrstvo jav« nih del: reducirani 203 nameščenci, pri* hranjeno 5.574.236 Din; ministrstvo na-rodnesa zdravja: reducirano 66! narr.e* §čencev. prihranjeno 13.296.218 Din: poštno rolfiistrstvo- reducirano 382 oseb, prihranjeno 50,610.907 Din; notra« nje mfnfsfrstvo: reduc rano 561 oseb, prihranjeno 53,600.025 Din; poljedefsJrj ministrstvo: bre^ redukcij prihranjeno 1,000.000 Din, pravosodno ministrstvo: reducirano 191 oseb, prihranjeno 3 mili-jone 342.56S Din; ministrstvo za Šume In rnđn'ke: reducirano 167 oseb. prihranjeno 49.105.568 Din; zunanfe ministr-stvo: reducirano 52 oseb, prihranjeno 3 milijonov $52.499 Din. Celokupno število reduciranih državnih naaieščencev znaša doslej 4£70. Proračun se je znlža! za *61.533.}69 Dio. Naš profesor Je čudek. Vode pre; izpil je polovniek, Ko poskusil pa je *BUĐDHAmč*J P& & z* tn §ed*U Štev. 20. ' - • • _____________________rflbVIVSH WA«Ot>» %• 38. JmmmtJ« m_____________________________________.'»mm * *«P«!imm M?t! ¥•« Mliartl ilay«r*fUa! PtplMm mm! PARIŠKA METRESA E Krasna droiabna igra i* stdatfepa Živf{en]a. V glavnih vlo^ah: O-obito t*jw EJna Purviancc in elegantni Adoiph Menjon. — Režija: Charttc Chaplin. — V krempljih veltkomestnega Don Juana. — Paril«i kabareti. — Noctio živ-Jjenic ele&antnegj in veseiega Par.za. — Sta a ljubezen. — Vrtinec sreha. — Siaj tn bogastvo. — Prvo razočaranje. — Preziranje življenja. — Na lova z* sovo žrtvo. — Krasotica, ovita v tentfco. ki s« pologom a odvija od njenega inežtfobelega teKsa — Elegantno! Sijajno! Razkolnn! Moderno! Pikantno! NajnovejSc toalete? Uvrsina igra I Kolosalna režija! Lcpi teralci! — To krasno filmsko delo se 2e dva mesrai neprttrgoma predvaja na Donaju io v Berlinu kot prvom a šlager. FrotSstavo daaM tt 4^ p^ ln I. MMM prooof/oi—o P?i vscb treh prcfounrab svira prvovrstni »mttaiiki orkesttr, kar poanai k posebni azitek. Prednaznantlo: JriBi]fWH ftatkO #MOX lOim TUB. EUTNI KINO MATICA T3SS? Te!ef on 124. Dnevne vesti. J' Lmbuani. dm* 25 tartmarim. /$»££. Kako itedffo pri aTtomobllflil KaACr potoka me na drjseai mestu, »red videva državni proračaa ta a v to mobilne izdatke :azr.it državnih oblasti celrb £.660.000 disarjev, tore] skorai celfb 10 miH-jobov aiflirjev. Deset railijoaov dsaarjev )e izdatna svota! Te dnu ko se iotoođje ministri produciralo % »redukcijamU, ućj nismo stišali a avataa, ki bi mnoto aadJciiljevaie gora i zz&sck. Stišati smo o redukcUah v vseh mi-aisirsrvib, pocrnili so vi&je io nlžjc 'jradnike, oreš socijainega obzira, bret zaićitc fcrez ocprav&iae. »reducirani« zrtetki pa c/iogo ne prese?«jc izdatfcov, ki so preč-lagani za av^ajpaofrtic. V>ada fz&ffcov za *vtomeb0e ne pred-htss ttrnar^ifl. Dat doka-žc «*edosea:!j!vo spretnost v ra.hroaJ7.hi, •peciflcir* svoje av-taroobriae ?«Ufik§ po raznih resorttfe. tako *!a ie le težko dobiti cetote* precltd. Mini-tzraki preos*dmk il mtousttr za zunanje za-ćeve ima i a po dva iv.omofeHi, ostali po eo av:orr*ofc*L Šef zagrebike policije ta aprav-»f< mesu Beograd, kakor todi veliki ža-tJjtrH fmajo po cn avtomobH Do to le vse v ftdi. Kvečjem se da oporekatl da tirata mi-cistrski predsednik Io ztfnanii zrinister po dva avlomobi!a, ker jih sigurno ae rabita. Ce so tost e v posefUu en avtomobii tttdi te bo zado^ća! in tK> treba najeti javne av-zomoblit. Drurž đrfa^TjI oradi so » avtoir«o-3*11 s!ab*e preskfbl*ni !n jih Često niti ta-t? nimaic k! M jih res rab!?!. S pametnim zospodarstvoni bi xa *»te stroike ttne^i 'a vzdrlevaii dvorco itevilo driavtrfh avtomo-bilov Vlada pređviđeva naarreč za vsak avto-mcbC -nescćiHh vzdrŽe\raJBib Izdatkom po S3.00G rnhiarlev ia 5t!rl avtoaiobile ml-sistrskefa pre4sedfiH>a *s anasiesa rru-e.:stra ?a ćete ceiih — dvajset tlsoč dinarlev mesefino! Ce pcwteiin», da saćo-etoje za povprečTio angažiran avtomobtl &SJ0 điaarjev mesečao, potem tri tetak ra-^tn, da oj lahko vkalt ouni&ter ali veliki 2upaa >pr:štedil* na avtorrobilo vc^. kakor rnaia njegova mesečna plača, to ie do 10 tisoč dinariev aa me«ec ali tOO.000 dfnarjev aa ieto. Za u deoai iaiUo dobii 1« Itp iuk-smzni iVto.TiobiL C< »cštcvamo prlhranke, ki bi se mogli storiti ?fi tej i>ostavki. dobfiro !cpe mllijo-•r?e, kf se tu n»e£eio stran te kl #h skušajo «a dračem mesto prihraniti z reduciranjem ^evuib s!r!t ta &mrebaih dritvviii «rad* iLkov. Tnđi prtspevek k »sfsteme« redukcije *v štednje, ki se prajcttcira v fiBasonesi od-oora.... — Lc? apel tfvek slovcasftJk ■■■talr v frascOL V Hantesu so priredili nedavno M\ii friico&ki bo evnikl na bal> kajrskšh ie rrrnninskiii bojiSćih veliko slav-rosi, i: je a!»€gaia med đrugtai tad* svečano akadeimjo z vmttnišk*m procramom. Na pcrvsbilo našega pari&esa poslanihvg sta na akademiji nactopiU tući dve mladi tlovznsi ometnicL ki sta na študijafc v Ino-?err»sr\a Znana odlična pi&mstinja idćiia. Jadviga Poženeiova ie bravurozno od- 3 iirala Chorfnov »Scberroc, prilh*!jei!a !jab- i >nska ml2dostT!a p!esa*ka idčn«. Rut i Vavpollitvi pa Je aa$top<>!a z jvtoslo-^trnklm p^sora oo 5c noobjavlieni skladb! *wi Poženeiove. Obe sta dosegli najboljS! zspeb in ieli burno priznanje — Gdi. Vav-ooHčeva, W Je nčetrka s!ovite ruske plesne pedarozipje Gcrčaro\'e. ostane v Parisn se do ko^ca sszcme. rd€. Požetiekrva pa nada-in»j« sedaj svoje studije v Barceloni pri maci n?odeni p»an'&tkl BIsncihi Sefvi. — Iz države« ^tažbe. Za vteđoe tai-2'^e v 7 stop'tsi &o iTnenovaoi: ofcraia; ko-»f.žsa" v Konjicah Rateel Mahnič, okrai-»?; Vomrsar v Ptojo đr. Zvonko Bratina, okraći k'«fitsar prj vciUcem fupajra v Ma-i-biTB Matia MaleiiS. okrajnt komšsar v Uvfomeru dr. Pran MUaar-CIiata, okraj?3i kofnfsar v Prnja Iv3n f o r č e s i n, rrkrajn! k^mfsar v Novem mestn Anton K r a iš e k, cif raj frf Iromtsar v Kak«tvti Ivan Afiičfć. okrtini komasar v Kočevfo Do» m'rvfk Dereani ofrrasfr konnsar pri ve-liken žiipanc Li ubijan A c ob'astj Adolf Mor'c m o^rajni Vomfear v Kranlu Ivan Savdei Vsf o»tane*o na d sedanjem s*p£bei»em •nejrfft. V vffio sknin'iio so pre-•ne^ce^f ka-ic?»t;: Josip Antf>nč!č pri c«r»)aem slavarstv« v Brežicah, Janko V r a ! f prf c*ra!neiT* zlavar?tvti v Cm^m-?Ja. Anton Planioitk v Kranj«, Va!e#-fn flls v UtiJI, pišam, offcijai fvan S a-b:c prt veT. fupami ?J*1. ob'asfl, c*rafnf a'nfk v *.a^em ^anc )f nVo, ©irrajTT! *-iiaik v K»tadi» Fisac Kx e k, okrjsiai taimk ▼ Ncwe*n me^to AforzV RozntR. kandist v Kočev|u Vrktor Ccker, pteaj-nffk^ c4a»5aki pri vehkem županu tjubljan-ske abla*d Dominrk Za pio to ik, »krajni aJicess-t Anecn Celoia, kandist pri ofcraifietti fiavarstvo v Uub])ani Kafirio Kratochvl!, ksnclist v Litiji Tran P i e-ničar in kaitciist pri veFAem tupaira ijub.jassfce ot»i*su io&fp Z a d n i k a r. Vsi navedeni so knertovatri za arhivske urad-B3ke. Vpokošes je skbd.ićar manborsfce cajinarmce J^tp Q i u I i č. — Odtor za sarnteo trti—jt aa*K-■!■§ za d Bio-vinD. Minbier ver ie p ora je sef kabfrnera ml«l*tdstva ver Mih^te M a r č e t! ć. bla-latn* pa referent Branio Popovit — V flaše drž*vf'aast*o fe sprejst :>-moto* asistent filozof je na Hubijanski unl-verzj ir. Anzialije SpakovskU. — Promocija. N^ dunajsk! tmiverzf }e vremn- ira* za doktor Ja medfcfne f. Drago Mt^č n Novesa me5fa. — UawtnHil me ho1» đofclvai p^^ort. Prosvemo m;nis*stvt» je sk!enfk> črtaa; a proračuna pTStavito ^a tanietB'fce. FtnanČno mTOsiTKvo l€ reduciralo to p^retavko do minornima in prosvetni mm^ster Radić io je se?r*i ćrtatJ češ, da je hofit pustit: umet-nike brez potipore kakor pa da;aženo na začerek f brvarja. V sredo, dne Ti. t. rn ostane ljljW]a«iikc dranefco r!fda!;§če rayrto._________________________ Ob: 4,18 in 9 se vrše dane« predstave v •Hitnem lda« Matica* iz Ljubljane —7] TS«rajta|a Mddja ie bfla idealno Tepa ztenska nedeiia. Mrzla, a ne preveč. %ipbć m solnčna. Za.c je bitelo vse ver., de-ioma na Gorenic^co. še već v btižnjo okolico. Na Posavje in 5:. Vid, po cestah na Not-racjsko Hi Doi&nsko so se pomHcale ćele procesije. drsal!§Či pod Trvolijern in na Kos-lerjevein vrt« sca vrveM mladine fr biH po!-! rrf gieda'cev. saj »e ra obeh Icrala sadba. I Mail smsčarj! in sankači so se producirali I in priskali pri Lrvolskih brezah, izurjenejši | po vsem Rožniku :n Golcncu. Mestne uilce so bile do*x>!dce živanne rn vesele, popo!-oce pa se se fzpra.zTiiIe. Ceio restavracije !n kavarne so bfle pct;cr!rrnik in soorni. ter petetrisni pasatehj, it 58 nevartn b^'an in !ež! v ljubljanski bc* R.ci. Zt pa'kra: v sadnjrb dneh :n tad! dane* dopoldne so se razSJrjaie o nejgovem staaiu alarmantne vesti, kj pa so se k »reći izkazale za neresnične. Obratno — iz bokv*ce rzvemo, da ćnc žarnice. t\%oč pret)iva!stva pa to tvorili ob obeh strane« fost Spalir. —H »Jaz aaoraM Jesti. s?c«r bosi flk«|-laN, te besedc sestradane%a in brerdenar-ne^a psevdo revizor ja v Oogoljevi satiri »Revizor« mi prftajajo nehote na jezik, ko vidkr! v Ljubljani nastao en;e novin dclika-cesrtn trsovin skoro v vs»ki ulici. — Tod; Ljubi ančani radi jedo. da ne bi shajšaH. da-siravrso je mršavo«, a-Jas vitk te tfoljjo !ct obsto'ečo vlnarno »Pri Dalrr tcu« pod-jetna tvrdka !. Mkc - Kalonlaie csr jo oprc-!T!**£ povsei? modeme in strogo po ii!gi.*n-»kih predrrfsih. Prefiovljena vinarna, novo adaptirano e!e*antn« zajutrkovalnica — cdhuL ki J« otvorena do polcoa — zračna In svitia ter skraino snažna delrkate^a in Specerija tvorijo resnićerj okras in napre-dek 5s Jtak lepe Tavčarieve uMce. Slikarra »n po*»?Stvo je fz vršeno v svu I em tona m tvori nad vse priknp&vo narsnocicno enoto. Ka4cor som videl, ie delikatesa založena s priprostim! in imrosi mesnim* žzdelki in de-likatesami, štotako Špecexi;a s prvovrstnim b!2£^>m. Da pa ima staroslovcca vinarna »Pri Dalmatincu« izborna vma, je dobro zna^>o vsem. Da bi torej LjoV-ančenf morali slodftf rrndi h'jjSanja. ne bo potrebno. —4j VI. sloTsr.skl ?efi r «Jair«ta». V sci>oto zvečer se je v ve'iki dvorani hciie« )a Union vTšVt VI. sJovanski večer, ki ga trad:c:i nafn© prfreja JNAD «J:lran». PrU reditev je Maia pod pokrovrtclj^tv ni dam-skega otpora, na celj z go. Mileno Zer-larvonro. N*a uvodni rkč-demfj: 53 nastopili tn4c od!^-Čni pevci; g. Orl~v je zaj>el već" -JČinkov/ilh ruskih pesmi, cdS. Koctivanova tn f. Mitropvić »ta ŽeTa nav-duiene aplavze itev-Hso pn&otneza občinstva. Akademijo ]e orkester cSokola !.» zakHuiH s h^rnno «Mei Skvani», k. so jo prsotni poslniatf stoje, Po a*adcmfij se je raxvi! elitni »Jesni venček, ki je trajai do zsodnj.li jutranjih ur. Sa prired;tvj smo zapcxH: ugledne | predstavnice javnih, državnih in sobfcih ^b:a$n, min stra na r. dr. Gregona Žer- i java, koiiruia dr. Beneša ir- dr. Flacha ter števitee drofe, med njiml lepo ste vilo vse-učiliSkih protes Tj«v. Vsesk «zi elitna pri-red-'tev }e txspe?a v tmotnem in mora'rem ! ozitvl za kar gre prećvsem zahvaia mar- { Ijivemu detrekeron odboru, pa fJi ot^sel* i nim s:nrp2trjafli. ki Jih uživa JNAD <3z-drait-* v ljubljanski črutbL — Seie« koteBov4M v U«UiaaL Ob^k sejma ko^uhov-oe, in se vrši d^es v pro» starih Ljufci. ve.esejma, je pjeeej zUvahen; po^abno kupčev je več, kzkcr v PiejSnjm j ie Li ix. PriiM to iz raznih krajev, najvec is ! Zagreba, a tucw iaozemcev ne manjka m ! sicer lz Ntmiije, ItaHje in Avstrije. Da se ! kože kolikor mogoče vredno »pravijo na i trg, je zadruga »Ifjvenskejca tovskega dru-S:va let« prevrela vodstvo sejma. Kožu-hovino prevzame od prodaja-cev, jo sorti-rc v tri skupine in sicer po vredn sli. Po-pokine ob treh pa se bo vršila licitacija. ■ Na tak nać.n bo kož uho vina dosegla ugodne cene. Km je htio dosedaj na trg pri-neienih kud, so prav čeiae, po većini )epc prikrojene in dobro suicac Sedaj so predviđene cene sa kune zlatice do 925 Din. kune beice 600 Dm, vidre 690. l.Sice 250-duu Din, dihurjt 170 Din, drvje ma^ke to iasbec: po 100 Din, sajet po 17—25 Din. Pa tu* pod roko bre« ndmgt SLD Je bOo prečoj kotf prodatrtb U dane« đopolfee, kl pm fliK> dOMdC OMMlCBđl CC«. —U LMtka tHofc« Mi le prfeett v ne-*«*#o po dolce« presiedki ponovne % svojim detovanjem. Drrttvo sl«i«tcl«v fllocof-sk« fa* uf tete. trt Je prrrseto aranfm« prodavani, se ie odločflo ga flterama predava-■ja. v katerth naš bf kajUcvnikl podali svoja nazlrania o ametaotlL Vrtto areda vani k otvori] dr. tvu PretefJ t temo: #O moderni nteratnri«. NJefeva rzvajinia to bila prav »*oK«ittm fn ao vzlmdna vtC itoro- rana je bila naoito poJna, med poslušalci mnoso kn iževnikov Ir naraštaja. V nede-lio 31. t. m. sledi predavanje Josipa Vk3* marja o literaturi in kritiki. —!j Pravljice za deco. V sredo dne 27. t m. ob 5. poooldne priredi »Atena« v mali dvorani Narodnega doma IV. večer prav-Uic Fripovedovala bo ndša znana umcimca ga. Šaričeva, članica Narodnega gtedaH-iČa. kt *e /e drase vo';e odzvala povab?'ii •Atene«. Nadaljno sođetavanje sta obljubila tud: pi&ate4jica gdčna. Mamca Komanova ic nai pTlljuni.^ni i&ralec i- Lipa n. —1] »PsihoanaBt!£no islasanJe saa*« {Traurodetiiung). Opožarjamo na to predavanje, ki se vrži jutri v torek na moSke-tn ■Cite I jiscu. Predava dr. VI ad. Barto !. — Klub esperantistov v Ljubljani hrta Se večio zaloge esperantskih slovnic. Interesenti naj peš! ejo 2J Din na Klub espcranli-stov v Ljubljani, na kar doorjo knjige pošt-oine prosto — Ples S:* ta I. se vr§; v sebo-to 6. t m. v karinsAi dvorani. Dostojne ma«ke do-broiošle. Vstopnina za neč'ane Io D n, i« Č'arte 10 Din, toda s<*ino v predpr dali. — Prerod3^a vstopnic v trgovini A!bn Tiirk, Pre?errir?va u'ica. m pa v dri?Stveni oVsarnl na TU>oro vsa-k uopo'dan od 4.-7. vt. 92/n —i) Sploino iensko d^-ustvo tzp'oču e popust na kupone trgovcev v torek 2?. in Č«trtek 38. t. ir\ od 5. tio 7. xvečer. Kdor se ne i*vf, za^adć nejgov popast v druSt-vene svrhe. —I: Predavan?« v Slški Dancs ob S. v sokolski tclovadrjic! preč-avan'e: »Prva pc-moč v sl'f«. Skfopt ćre slike. Vssop prost. —1| Nelm^n-vani daruje v s:^n;:n p->-k^ne Gr-hr!iele Z^pančič Din 150.— za društvo »sleutt«. —;} Necrijet^a stanovaajski cWsk va-Isc l>ne 17. ali 1S. ie p^setii nepcvcMjen gost stanovanje trgivke Mar:je Veh vc v Dorian^ti ulici štev. 3 in odne?el i* predala pshe 2 barrkovca po tOOO Din. Tj* je mora? o£vJdno dobro &{K>rnat! 2 d >mi?čirni razmerrjni. — Preie!«M mesec pa je b:? s -prefu trjjovice tz iHinict v trsovini ali na stanovanju ukraden 10C0 D:n bankovec. Verjetiio 5ta cbz tacvini v zvezL —]• Vi^n. Na Dvm?i*k*. cesr! Stev. 35 le neznan storilec vi-oirt'l v hiev Strojnih t^varn In Hvarn ter tricrrde! h'ajKj M?tev-Jii Krefn*arju 750 Din, hlrocu Pranu Va-Unčcku pa 350 Din gotovjne. Zadnja paviška moda cCENDRE DL ROSE* cROLGE eMANDARINE* «BOLRJOIS^PAR!S^ Kriminalna statistika mssta Ljubljane v letu 1925 Policiiska direkcija v Ljubljani ie izdala statistiko kriminalitete v prctek'.em letu. Iz statistike je opaziti nazadovan.e težkih kriminalnih slucajev In de! ktov, 'iako za preteklo Ieto ni registriranega nobenega umora, nit uboia, opaziti pa ;-c tuđi spiošno nazaclo\an;e šte\ la tatvjrj in viomov. Rezultati poslovanja polici.č v preteklem letu so sledeći; Varnostna straža in policijski detektivi so aretirali in predvedli na kriminalni urad skupaj 1875 oseb. Od teh je bilo izrOwCnth sodišću 66-i; proti ostaiim, ki so ostali aa svobodi, se je uvcdlo ka-zensko postopanje. Radi raznih deliktov je bilo ovadenih 42S7 oseb, od teh 1971 radi prestopka cestnega policijskega reJa. Policijsko kaznovanih je biio 126\ oseb in sicer v zaporno kazen 278 in na globo 2983. Skupaj se je iztirjalo 169.360 Din s:Io-bc v prid ubožnih zakladov v Ljubljani, na Vicu. v Mostah in v Zc. Šiški. Iz policijskega okoliša je bilo odgna-nih 347 oseb. Samomorov je bilo z^clj 8 slnčajev. Nesrečnih sluča.ev smrti je bilo 14. Orožnih listov je bilo izstav-Uenih 1169 komadov. Zz razne priredi tve in prekoračenja policijske ure se je izdalo 1239 dovoljenj. Novih potnih se ie izstavilo 3054 komadov. Starih potnih listov je bilo podaljšanih 4432 | komadov. Inozemcem se je vidiralo 7883 potnih I isto v. V Ljubljani je v evidenci 80 radio-sprejemnih aparatov. Dne 31. decembra 1925 ie bilo v evidenci 299 osel nih avto-mobHov, 76 tovornih avtomobifov, 10 avtobusov in 403 kočije. Radi nepriiave vozil je bilo kaznovanih 24 strank skupa] na 32.750 Din globe po taksnem zakonu. Javnih ljudskih shodov je bPo 47 in društvenih obćnih zborov je bilo prijavljenih 441. V ljubljanskih hotel ih je bilo prijavljenih 50.388 tujcev. O najdenih predmetih je bilo podanih 689 in o izgubljenih 623 prijav. V 173 slučajih so se izdubljeni predmeti našu in vrnilt izgubiteljem. x Iz Celja. —c Ommm SavostalM ĆmmoktaUke ftraaket V «r«do t^e£er 4we 37. c. «. bo ▼ kknWvf aoM CcCsk«*« 6omtm Izredao r*i*n MSiMMfc, kl trn nč*c ob Hl hi fe obvezen x« wim čto* ariaalzacife tU*ti m ie u —e PMrvMIcs SsdlvA^n li vfluf* Acsi tfnrttvt tt Cdit Im tMteo se ie vće-nl v neddjo dopohJne ustanovila v Celji. Zbororanle, katero se }t vrSlfo t Hvodoem Sport Zimsko-sportna proslava 1C ietnlce cbstoja SK Ilirije Le«J5 pros!av^ naš na j star ej ši spor ti^ klub fiirrja, pvcTiir stevenskega sporta, !5-temico sit-je^a obstoja in uspešnesa dft-tovanja- V zvezi s tum priredi Ilirja ve;i-Ke sTonnc prešla vc, k: so se priče e vC*-raj, v nede jo, s srrrušicvTn: tckmami ▼ Kranjski sori »a drsain:*?v tekmanii v Ljub« !ja«iL SMUCKE TEKME V KRANJSKI GORL Vćeraj doj> Jdne so se vrSfe v KranJ« skl gori, n2j!ep>€rn n?5ern zimikem letovi* §ču, rrudk''.ibsxe smu.-ke tekmt, ki j:h i« pržred-iia SK Ilir.ja. Tekme so se vršile ob prcKrc-suem vremenu, sneg Je bli ajto-de?i, Z3i tekrno d JcCen-; teren pa mesuoma zeLj težak. Rezukari s*» bili sledeči: I. seniorji pr.^a 32 km s-iajrtzk) ?1 se» jrorjev in 12 vo*a1«nv. Prvi Je prhspel na cilj Josko Jan$a (r-*r.>. k; pa ie vsicđ ne* jasne ivOTrtro?e pr ^o skrajša! in je b\\ zzto G.skva! ficiran. Pr?spel fe v č^su 2:27:20; skr^ša) i« projfo prJb'tžm zz 10 minut, tuko da bi bi pr\"* nrd-i, ako bi vozil vi© progo. Njenrc so sledil!: 2. dr. Stanko Kmtt (LSK) 2:47.21. 3. Fran Cerae (S«la, Tesentee 2:57.46. 4. Pre v 3:04.43. Pri tc^mi so kot >rc?tie nasrijUi tuđ! častnlki b pođia^tnit! smuSkess ie?rja ▼ Kra/f}ski?rn. Od časmftov «o pr?«T>e!i prv! na ci!?: 1. poročnHs Oruj'ćitf 2:59.?5, 2. po-ročrrik MrkshTKvv^ S:04.!0, 3. p iporočnJk Simić 3:04.29. Proia Je b^a do^ss 32 km 'm Je vo» đ!1a -2 Kranjske sfore do rirsjc« kapelice <")!> poti na VrSič, od tu v Krn?co ir? ns^ai v Kranjskog ^ro ra elektranro po ražai stran! do R3*eč *n nazaj. !T. Datn«ka t^kmovanla: orosa 6 tem, starale 4. I. M'lči B!=-rc vzbudil porti Vienne. k: ae je pravica? vmila t zmtgoTite turnej po Spaniji. Dunaf (prijateljska): WAC : SportkliA 4 : Z Admira : HaJcDah 1 : !, Hertha : Bri Ittttcnau 3 : 0. Berlin: Tekma med repreientanetaaj delavsk h n^g^meta^ev Berlina in Mo*k*aj ^magala te Moakva ▼ visoka« ramarji Ples Sokola i B^T •• wrii dnm 6. ffebruarja v Kazini "VMI - Dostojno maske dobrodošlo «i™b»« ^„«.-^ ^ ------------- --^y£ "SEOMENSKI NAROD* đne 26. fanuarja 1926. ^v. v^ __________________ , ~ -.»>,».._______§/ev. 20 Gospodarstvo ": Stanje Narodne banke dne 15, januarja 1926 a* ' -*~*—~ Razina v pr> meri s slanjem dne 8. januana AKTIVA: fosila 1,334,5 — 30,3 račun za odfcup Kron- • , ; skih novčari;c 1.152,9 -~'£- fačun začasne rat- : ?neniave :'. i 347,5 iflržavai doitovi 2,966.3 vrcdn^st državnih ćomen, sastavljenih za izda janje novčanic 2,13*,3 saido razniij račrmov 799,2 — 33,1 • tie bodo znasaJi: za avtotnobila mmistr-skega precfc>eotrjati drac:ini'% navijalo državna pose^vva cene tako, da sn dosegla ponekod že rekc-rd. Tako je podražiia mle-karna državnega posestva v Belju mask) za 10 Din pri kilogramu (od 60 na 70 Din). Produkciia mleki je na tetu državnem po-sestvu taka. da podrazitev ma-sla saloh ni bila potrebna. Zdaj br>do nođražHi maslo rajbrže tuđi drujji producenti. —z Komisffsld pref^eđ v«g0 danjih kron 1404. 100 SvetMeiti kro« 1505. KiO nnrve pefe nasto«pal proći Ncmcetn vedno in povsod. Icjer je le moircl in kjer so zahtevali interesi podjarm-Ijenesa belgijskega naroda. Ćela štiri leta nišo našli Nemc? sredsrva. s kate-rifn bi prisilili tega strašnega pro-tfvnika. da umo'krte. Njegov Klas ie doseRel tuđi fran-coske strcJske jarke in v dolgih rnesecih, ko so gledali voiaki neprestatio smrti v obraz, je vpHval kardinalov vzgled junaštva in patriiotrzma nara\Hio«t lejrenđarno na iran-cosko iti belgijsko vojaftvo. KaTdmal Mer-cier ostane v nafiep^em spominu franeoske-ga in be?-j5»*«lccga naro-da. Ko so poraženi Nemri Ie4a 191^. «ap*j«SaH Bru.^i. «-e je sre- neral von der Landken globoko prik!onil z/nagovitemu cerkvenemu dostojanstveniku, rtkoč: »Ohranimo \&s v spominu kot po-osebljenost okupirane Belgije, ki je vas kot vrhovnega dtišnega pastir ja enako cenila in poslušala.* Leta 1924. je praznoval kardinal Mercier 50]etnico svojega dušnega r>astir-ftva. On tei priiiki s>e ie znova pokapalo, kako visoko čisla Katoliškn ljudsrvo Belgije ;n Francije tesa ras!uŽTiesa moža. Zadnja leta >e celova! kardinal Mercier za združite v katoliške in as:Iikanske cerkve. Kardinal Mercier si je pridobil mnogo zaslug tixli na znansn-entm polju. Študiral ;e Desartesa. Kiinta, Fichie^a. flegela. oso-bfto pa \V*undta, s katerim se peča v svojem delu ^Orlgines de !s pshyeholo£ie come.Tipo-raine« (1S92). V predzoorn te zanirnive raz-pra\'; piše, da filozof ne srne izključiti iz de'okroga svojih studij nobenega svetovne-ga r.azora in nobenega dela. S tem se je poTspel vfsoko nad ozkogrudne cerkve-ne pisateije. Kot profesor na univerzi v Lovs-nju :e izdal već filozofskih ućnikov, med katerrmi so znani Psychologiia (1892). »Lo-2ika* (1S94), sSpIosna metafizika« (1894). »Splošrid kriteriiolo^ia« (1899) in rasprava o modernizmu (19*"*). V vseh delih se ie l»okazal kot mojster ob'iice in zmerne dispozicije. Kardinal Mercier je bii tuđi izvrsten co\-ornik. Z niim *e izgubil belgijski narod mora, ki se niti kot najvišji cerkveni dostojanstvenik ni izneven'I svojermi narodu. Ljubavni roman nemškega isiženjerja v Beogradu Nemec in Turkinja. — Orgije. — Beg z ljubico. — Tragedija zapuščene žene. Beogradska kronika, ki je itak vedno bogata na senzacijah, kriminalnih dogodkih, ljubavnih avanturah itd., je zopet obogatela za ro-mantičen docodek s trasičnim koncem-Gre 7-2. sledeč slučaj: Kmai-u po prevratu, ko 50 bili zopet navezani gospodarski s-tiki s preie sovraznim državami, je bogat veleposestnik iz bec-sra-dske okolice za svojo velikarsko šumo 1 zainteresiril neko nem$ko podjetje v svrfro I eksploatacije gozda. Cim ie bila pogodba i pcdpissna. ie podietje odposlalo v Srbijo svojega zas-iopcrka. miadega in2enjera m strokovnjaka Ottona Straussa. Mesto. cia b> odie! v Južno Srbi'c. je osval Strauss 9 svok) ženo Hedo v Beogradu. Usodno znanje. Pri^edS! v beograd, >c je udal Srraus* veseljačenju in orgijam. Živel je razko5nc kot knez in obdaiala ga je vedno družba lahkoživk. V tem modernem svetu se 3« Strauss S2znani! z !epo Turkinjo Atidžr Osmanlić. ki je bila takrat zvezda beofirr^di skiii noćnili !oka!ov in zabavišć. Rotiom jo MJa Atidža Iz KosovsKe Mitrovicc v Jtrž* ni Srbiji. Leta 1918 je bila 161etna irladen-ka, ko io :c Aidaz Beg iz Prištine *iloin2 odvedel v svoj harem in io pmilil, da m stopila v mohamedansko vero. Cim so fcfll Srbi ponovno osvojili Prištino, *e tt:dža zapet stopila v pravoslavno ve-o. Bila je suma na svetu in ražen svoje lepote ni imela nicesar. In baš njena lepota je je zavedt?. na krivo pot. Postala ie prile-žnica neke.32. čsstrrika, kasne ie nekesa obrtnika ir. kas-neje mlade&a katoliskega svečenfkA ... Nato je prišla v Beograd. Ne lil ukaz. da se vrne v Berlin, šel je. Toda ne z ženo. rrarveč z Gubico, s piiležnico Atkižo. Ženo ie pr&pust:! usckM ter naslovii nanjo pismo: »Odveiem te i?-pclnje\ arija vsake zakonske dolžnosti. Poreci se s komuT vi drago, \xz sem za vrčno rvezan z Atidžo. Ko ie ž'ena Meda prečica prsmo, je t obiipii pograbila steklenico lizola in ga iz-pi!a. Prepeljali so yc v bolnico, kjer pa je bi-1a vsaka f>on*oč prepozna ...____________ I Podpirajie pođporno društvo sigpa ilack London: ^0 Roman treh src E.irico Solano in njegovi sinovi so snovali na Sirokem trsu hacijende nacrte, in Francis iih ie posluša!, pa tuđi ne. Tišti hip je vstopil sluga, zašepeta! Leoncii nekaj na uho ter 30 cd-peijal v stran. Tu je prišlo do prizora, ki bi spravi! Frajicisa v smeh in jezo. če bi ga bil vide!. Zakaj tam je pozdravlial Alvarer Torres mlado krasotico v vsem sijaju srednjeveške španske ©bleke, kl io je s.ploh mog*: ee najti v centralni l^meriki. Nizko se je sklairal Leoncii in io z elegantno laetnjo povabiL naj sede na klop. Njen odgovor na pozdrav ie bi! suhoparen, dasi se je deklici poznalo, da ie zelo radovedna, kaj pomeni ia nepričakovani poset. Mislila *e, da je Alvare-rov prihod v zvezi s Henrvievo usođo. In tak-/ji Ee ie zbudila v rjenem Ijubečem srcu viada. — Obravnava je končana, Leoncie, — je de-|al tiho fn nežno, kakor človek, ki govori o pokoj-it&u. — Henry je obsojen na smrt. Jutri ob desetih dopo-Mne bo obešer« . • . Vse to je žalostno, felo žalostno. Toda . . . Skomizgnl! je z rameni. — Ne, nočem ga soditi stroga. Bi! ie poštenjak od nog do glave. Edina napada gre na račun njego-yega značaja, il je preveč razburljiv in rad st je prenagli!. Zato je rudi zašel na kriva pota. Će bi bil takrat trtzno misli!, bi gotovto ne bil umoril Aifara. — Henry ni umorir? mojega strica! — je vzfciik-nila Leoncie in dvignila ponosno glavo. —- Tuđi to prepričanje je vredno sočutja, — j€ deial Torres s potrtim in mehkim glasom. — Ljudstvo, sodruk in poglavar so žalibog enako prepričani, da je Henry kriv. Smili se mi in priznati moram, da ga je škoda, toda to ni bil cilj mojega prihoda. Prišel sem. da vam ponudim svoje uslu-gj. Kade volje storim vse, kar želite. Moje živ-Jjenje m čast sta vam na razpolago. ZapovedvKe! Vaš sužetij sem. Poklekni! je pred njo na koieoo. jo pawl za i*>ko in se pripravi!, da ji rarodene svojo brez-mejno Ijubezen. Gotovo bi bil iz\\\ pred njo vse muke ranjenvga srca, če bi ne bil zagleda! na rrie-nem prstu zaročnega prstana. Pove«l ie g^avo, da skrije poteze na obrazu, ki so jasno govorile, kaj se godi v njegovem srcu. — Poznal sem vas, Leoncie, ko ste bila še majhno, prelestno dekletce, in že takrat sem vas Jjubil. Ne, poslušajte, p-nosiin, kaj vam povem! oje srce ne more več molčati. Ljubil sem vas vedno. Ko pa ste se vrniJa iz samostana ko>t čudovita lepa in blagorodna gospodična, me je vaša letpota očrala. Bi! sem potrpežljiv. Molčai sem. Venuar pa n-i bilo težko uganiti, da vas strastno IJutnni. Coiovo ste že davno uganila. O, še Icot dekietce ste mi biia vse *m svet«. Plamen vaše lepote me je omamil m m . Perona rneg'ovili snčnih izllvov rri bilo mogoče ustaviti. Vede!a je, s kvm ima opraviti, in zato ga >e potrpež!jwo posiušala. Gledala je na njegovo povešeno glavo in nehote ji je prišlo na misel, da je grdo ostrizen. Razmišljala je ćelo, kje so ga tako necktts«o oskut>!i, v Newyorfvu ali San-An-toniu. — Aji veste, kaj ste mi bila ves cas, ocHcar ste se vrnila iz sam osa na? Ni mu odgovorila in tiidi roke ni umaknila, dasi k> je stiskal tako, ua ji je dragoceni kamen v praanu opraskal kožo. Zopet ga je nehala poslušati in njene misli so hitele nekam v daljino. Ne, Her*ry Morgan ni tato irazaril, ko H je prizna! svojo JjubezcM. Zakaj so Spanci tako zgovorni in gostobesedni ? Henry je bil čisto drugačen. On ]e zna4 malo govoriti in mrt, go povedati. il je mož dela in rnkoli ni mlati! prazne slame, kakor Alvarer. Ko ga je njena lepota očarala in ko je tuđi satna začutila, da ga ljubi, jo je molče objel in poljubit. Bil je trdno prepričn, da se ne bo čudila, niti ustrašila. n res se ni ustrašila. Sele po prvem poljubu, ko jo je še vedno strastno objemal, ji je začel govoriti o svoji Ijubezni. Kakšen nacrt so si neki izmisili njeni domačj in Francis Atorgan na trgu pred hacijendo? Njene misli so bile gluhe zanj, ki je kleca! pred njo. Hitele so tjat karnor io je vleklo srce. Francis! Komaj se je premagala, da ni vzdihnila. Sama se ni prav za-vedala. kako se je zgodilo, da je ljubila HonTvja, obenem pa hrepeneJa po drujrem. s katerim se Je sele seznasii!a. Morda ie lahkomiselna. AH sta v njenem prekipevajočem srcu oba e.io? AH pa n je vse eno, koga ljubi? Ne! Ne! Ona ni bila vihrava, niti nezvesta. Kaj se je torej zgodio? Morda pa njeno ubogo, Ijubecen žensk»o srce zato ni našle prave poti, ker sta si Fra-ncJs in Henry tako čudovito po»dobna? In vendar — zavedala se je, da bi šla za FIenryiem na konec sveta, obenem se :«i je pa zd»!o. da bi šla za Francisom še dlje. Liub3» ie Henrvja, tc> bi moglo njeno srce svečano prrscči. toda prav tako ali pa še bolj je ljubila tuđi Franci-sa. In sirota ni vedela. da jo rudi Francis ljubi, — r.ien poijub v ječi se ni dal već izbrisati. Toda v Ijtibez.ii do obeh mladeničev je bila kliub temu nekaka razlika, ki je ni mogla razumeti in ki ii e govorila, da je kot zadnja in edima ženska v rvxl-bini Solano lahkormselna, Torres ie krepao stisnil njeno roko m Henry-jev za ročni prsta« se Ji je za jedei v kožo tako, da se je takoj zopet zavedU, kje je in s kom inia opraviti. In zopet je zažubore! vrelec njegovih sri~ nih izlivov. Spec. mehanična delavnica za popravo pisalnih računskih strojev to regtstr. blagajn. Lud« Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6 Z?*ZbZ \ Hotel, kalina h noarija igUml amprodal- Naslov pri upravi S!ov. Naroda. a* Prava uteba za livno hilie je moje ravnokat izdano deki! V njem se ni pođlig1 mnogfh dclgoietnih izkušcnj razlaga vzrofc, poetanek in zdravijenje iivčnih bo!ezni. Ta evangellj sdravja pdHjemo vsakemu, kdor se obrne na spodaj označeni 2G7 naslov popoJnoma brezplaćno. Tisuće sshval dokazuje stvarni uspeh irključno znanstveneg* in po-učnega deta z% dobrobit človcštva, katero tcHko trpi. Kdor spada k •gpOMNl množini Uminm telnili, kđor trpi radi ražtreienosti, stranu, slabega spomena, nervoznega g'avobola. pomanjkarija span/a. pokvarjeneg« želodca, prevelike cbčutljivosti, bolečin v ^lenkrh. splošni ali ddni slabosti ter ostalih brczStevHniti pojavov, •I mora naročiti mojo tola&očo kafislool Kdor jo pažljivo bere, dobi pomirljivo prepričan)c, da cbstoja ztio enostavna pot k življenju in zdravja! Ne ča kaj te, ampak pišite ie daties na naslov C. PASTERNACK, BERLIN S. O. ■ ICHAEIKUCHPLATZ II, dlT. TM. Konfiček 7 opremo m elegantno kočijico — ceno napro* daj. — N* ogled pri: M. Jevakt Domžale. 347 Kupim več vago nov bukovih hiodoT dolžina 2.20 m in 4.40 m od 28 naprej. — Fran Gajsek, Ljubljana, Tivoii. ___________________207 15—20.000 Din posadim onemu, kateri mi preskrbi dobra službo ti govskega pomoćnika, eveot. pnstopiin tuđi kot družabnik. — Pooudbe je poslati pod cšpecerist M. T./234» na upravo «Slov. Naroda*. JedBaa oprava sI-oto nova, radi aelitve ugodno naprodtj. hto* tam napredaj tuđi želez« na postelja. — Dopisi na upravo «Skvv. Naroda* pod «Jedilnica/253». T%0 pOflaOCBBK z večietno prakso, iaur« jen ▼ meiADi stroki, iioe službo v mestu ali na de* želi cTCiit. ^re za pošlo« vodio. — Dopisi pod «Fo»krvodja/251» na upr. «S1ot. Naioda». (začetnica), aotidsa, H bolja« bile — a* aprejme takoj v prvovratni hotel. Hrana in «Uao*aaje ▼ htii; piača dobra. — P* amene posudbe pod «Ho* tdU34O» na uprav« «5k>v. Naroda*. RADIO aparate in sestavne dele ima v za togi ajajr MM. LiaMiMi. LMMMMfiBMM RflBWCIB SIW« 9 Mesta $ospodin)e oziroma hišne reprezen* taotinje želi mlada, sim^ atična in izobražena da^ ma pri dobro »ituiranem mtdigentnem gospodu. Cenj. ponudbe pod «In« teiigcntna/263» na upra* vo «Slov. Naroda*. Kafučaniičanki pomoćnik priden in močan — išče »lužbo pri večjem pod« jetju. — Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod «Klju^ivničarst>no/25O» na upravo »fSIov. Naroda». Pcrj* kokoije. put je. racje gosje m gosji puh — prodaja in razpočilja po naj* niiji ceni —■ E. Vajda Čakovec. Medjiraurjc. KIPI SE in plača takoj v Ljubljani, predmestju ali na periferiji čedna enonadstropna, etio* ali dvod nizinska hisa ali vila ar vpeljano elektriko in \odovodom ter obširnim \ rtom in po pogodbi prostim stanovanjem. — ronudbe pod Takoj;269 ra upravo «Slov. Nar.*. Stanovanje 1—2 sob s kuhinjo iŠče mircn zakonski par brc^' otrok ▼ stari ali novi hi* ši. — Dopisi pod «$tano* van je takoj /252» na upr. *Slov. Naroda«. Kuharica samoetojna — se sprei* me takoj. — Ponudbe z zahtevanii in prepisi spri« čeval pod «Kuharica/2o4» na upravo «5iov. Nar.». Koniorisiinja 2 večietno prakso, ob* enem spretna prodajalka — želi premeniti mtsto. — Ponudbe je poslati na upravo *SIov. Naroda* pod cKavcija/233«. KoMfortao staao¥an]e ehftujtči iz 5 aob, kopalnice in vsen prttiklui, s souporabo eveiMč-■aga vrta, v novi vili v blizini sredine mesta, »• mMm artratiltl; M uman ptoCatf najcamino aa veC Časa vnaprej proU iiitabulaciii. Odda to erent. tudl eno s+Movinje, obstojete iz treh sob ttr eno staaovaaje 1 dvoma sobama. Ponudbe pođ .Komfort/266—425* na ■pravo tega Hsta. Traži mm xa male franemrte aatomobde aFA«»4n*%«ft||r Uvjet: lokal, garancija i pozna-laollipillBi vanje motora. Ponude na PUBLf* CITAS d. d., oglasni zavod, Zagreb, Gundulićeva ul. U pod „Za-7436". ^ Mehanično umetno vezenje aaatoroff, perlla9 obl«k, bi us, monogramof, fino b«t« in barvasto entfanše« ažuriranja« MATEK & MIKEš. Uubljana, ^ ----------------- DALaMTIIIOVA 1S ----------------- Vsled strokovnega znanja najfinejša izvtšitev in brcikoirkurenčn« cene. Najcenejši in «sU predtisk ženskih ročnth del v natodnfh hi modernih vzorcih ter lastnih originalih. Objava. i Uprava Državnih Monopola u Beogradu razpisoj« ofertalnu licitaciju za nabavku: Jednog poluieretnog automobila od 1 do 1 l/z tone. Licitacija će $e održati na dan 4. marta ove godine u kancelariji Upravnika Državnih Monopola u 11. Ča» sova pre podne. Svaki je ponudjač dužan položiti kauciju Depozrt* noj Blagajni Uprave Državnih Monopola najdali« do 10 časova dana označenog za licitaciju. Kaucija iznosi za državljane SHS 5 %, a za. strance 10 % od ponudje# ne cene. Uslovi i bliža obaveštenja mogu se dobiti svakog radnog dana od 10—12 časova pre podne u kancelariji Mašinskog Odseka Industr i jalnog Odelenja Uprave Državnih Monopola* - . , . :. - 22Q Iz Kancelarije Industrijskog Odeleaja Uprave DriaTnili Monopola IM-Er 634 od 16 L 1926. ^rJrirTIS* ."CPal ^WWP^Hfc 99 ^p.fl^jBHPHP ^•^"^WPJ|« ^5ffw fl^P^aja«* jg£ 4gft PJflRMBB.Q&JiPajs_^fe#*VP>lflBEaa3S^^R^r.*'*-«!*iS5^l?