Gorlea" izhaja vsaki torek in soboto. Ako pade na ta dneva praznik, clan popiej. ITredništvo se naliaja v „Nnrodni Tiskanii", ulica Vetturini St. 9, knmor je nnslavljati pisma. Nefrankirana pitima se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. Rokopiwi dopisov se ne vračajo. „(»orica" stane na leto 10 K, za pol leta 5 K, za četrt leta 250. Upravništvo sc nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9. /a o^hiHK se plačuje od čveterostopne petit vrste po 1-i vin.. za večkratni natis primeren popust. PosanieziK* öt»*vilk<* stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriških traiikah. St. 66. V Gorici, v torek dne 17. avgusta 1909. Leto XI. Zopef šolsko vprašanje. ii. V prvern članku smo izrazili svoje mnenje glede prcosnove ljudskega sol- stva v smislu 20. glavne skupščine „Za- veze" in tozadcvnega poročevalca gosp. Medveščeka pri zborovanju učiteljskega društva v fiorici. Uverjcni smo, da ta preosnova v označenem smislu se ne bode obnesla iz razlogov. katere smo navedli. Danes moraino pa še odgovoriti g. nadučitelju glede na nekatere opazke poleiničnega značaja, katere bi se bil lahko za se obdržal. Potem, ko je srdito mahnil poročevalec po duhovščini, pravi, da mora temu stanu odrekati dobri na- men glede šolskega vprašanja. To pise isti Medvešček, kateri je pred par leti prosil povišanja učiteljskih plač ravno od te strain", in kateri ve iz zanesljivega vira, da se ima ravno naši stranki za- hvaliti, da so učitelji tačas dosegli glede povišanja plač vse, kar so zahtevali. Čisto naravno bi bilo, ako bi mi tern gospodom vrnili drago za milo, in rjkli: Liberalni učitclji niniajo dobrega namena z ljudskim šolstvom, njim se gre le za povišanje plač. Toda s tako brezplodno polemiko. ki ima lahko kaj resničnega na sebi. se nočemo ukvarjati; z mirno vestjo pre- pustimo to g. Medveščeku, naj šunta in hujska kmečko ljudstvo, kolikor mu drago, proti duhovskemu stanu, trdeč, da odreka ta stan sedanjemu ljudskemu solstvu vsak vspeh. da je proti reformi in da — stremi za tem, da bi dobil šolo zopet v svojo pest, katero bi prcurcdil na kvar kniet, sitanu. To prepuščamo g. poročevalcu tem ložje, ker ima naše ljudstvo čisto jasne in natančne pojme o vspehih ljudskega solstva, katere pojme ne predrugači niti zabavljanje proti du- hovščini niti rezka polemika proti lib. uciieljstvu. A druga opazka poročevalceva je. ki nam sili pero v roko. (I. M. trdi nam- reč, da se oglaša za tako preosnovo ljudskega solstva kniečki stan sam, ko- likor ga ni trdo priklenjenega v verige duhovskega stanu. Kolikor so nam razmere v deželi znane, ne odgovarja ta trditev resnici. Nikdar nismo slišali pri nas kmeta, ki bi zahteval preosnovo sole v Medvesčc- kovem smislu, tudi takili kmetov ne, ki niso vklenjeni v duliuvske verige. Na shodu dne 7. sept. 1. 190S pri „.Jelenu" so sicer bili navzoci tudi kmetje in nji- hovi zastopniki, to je res, in res je tudi, da niso ti protestirali proti Peskovim predlogom; ali iz tega se ne da skle- pati, da so vsi kmetje za te predloge. Bodisi pa temu tako ali drugače, v p r a s a m o one p o s e s t n i k e in kniete, k i niso sicer v v e r i g a h duhovske g a s t a n u. p a č pa v v e- r i g a h u č i t e 1 j s k i li liberalni h f r a z : J e -1 i res, da h o č e t e v i c e 1 o d n e v n i. o s e m 1 e t n i o b v e z n i pouk? In č e g a h o č e t e. v e s t e -1 i. kake posledice bi imela ta zah- t e v a z a k m e t a i n p o s e s t n i k a ? .1 e -1 i res. d a ho č e t e p o v i s a- n j e u č i t e 1 j s k i ii p 1 a č v s m i s 1 u sklepa učiteljske „Zvezo" z dne 7. sept em bra 19 0 8 in porocc- v a 1 c a pri zborovanju u č i t e 1 j- skega d r u š t v a v (i o r i c i g. n a d- u č i t e 1 j a M ed v eš č e k a ? .J e -1 i res. da zahtevate vi, ki ste vklenjeni v j a r e m učiteljskih f r a z. naj pride vsak učitelj v XI. do VIII. č i n o v n i r e d. to j e naj i m a n a j- manjšo plačo 2300 K in najvišjo 5 4()0 K? In če je to res, veste-li, kaj to pomeni? Vam j e z n a n o. kake posledice bi to imelo na do k lade izravnih d avko v ? K d o naj n o s i to novo breme? Ste si s t a v i 1 i k e d a j uze vprašanje. kaj s e pravi n a r e- d i t i o z i r o in a razširiti 1 j u d s k o šolo v strokovno solo z a k in e- tijstvo? Ste uverjeni. da se tem p o t o m in s p o mo č j o n aš i h u č i- t e 1 j e v d v i g n e k m e t i j s t v o tako. da bo n a s a d e ž e 1 a r a j s k i v r t, ako ii č i t e i j e m p o v i š a t e place v g o r i oznacenem smislu, k a k o r p r o r o k u j e in zahtcva g. A\ e d- v e š č e k ? I n č e vi h oč e t e, so V a in -1 i znane dename ž r t v e. k i b i j i h morali p r e n a Š a t i v s 1 e d t a k e preosnove z d v o m 1 j i v i m v s p e- h o m ? Čehočetevi, ki n i s t e v k 1 e- n j e n i v verige d u h o v s ke g a stanu. tako preosnovo. ¦ - do- b r o; a na vaše stroške! Vsi k rn e t j e in p o s e s t n i k i. , kiniso vklenjeni v verige li- ber a 1 n i h I r a z, b o d o g o t o v o s 1 o- vesno protestovali proti taki preosnovi, ali pa se bodo le tedaj sprijaznili ž njo. ako jim predložite natančen in v e s t e n proranin v s e h s t r o 5 - k o v, k i b i n a s t a 1 i v s 1 e d t e pre- osnove. in i z k a z d o b i čk a, k i b i t a k a preosnova d a j a 1 a, da s i 'n a tem e 1 j u te h iz k a zo v s c s t a v i j o b i 1 a n c o i z g u b e in d o b i č k a. Dopisi. Od nekod. -- Res čudni časi so nastopili. Vse je nekako podivjalo. Glavno vlogo igra danes oni. ki zna bolj slepiti ter oni, ki zna bolj zabavljati. naj pa ima za seboj še tako čudno prešlost. Resnoba izginja vedno bolj. Šarlatanstvo pa cvete tako. kakor še nikdar poprej. Zato je pa tudi mogoče. da si upa en tak človek. kakor je Alrmolja. ki se ni v svojem življenju ničesar navadil in ni zaradi tega tudi nieesar pozabil. sklica- vati ljudske shode samo zato. ker ima nabrusen jezik. s katerim oblaja vsakega, ki je na poti nekaterim ljudem. ki so prav zato vzeli Mrmoljo v službo. da dela tried ljudstvom zgago in prepir. da dela zmešnjavo, s katero se hočejo omenjeni ljudje okoristiti. Pa pustime za sedaj .Mrmoljo in opišimo nekega drugega junaka zalostne postave, ki lioce delati Mrmolju konkurenco in ki živi tudi pod luno. Ta je mali. rujav možicelj Jezik pa ima 1 kilometer daljsi nego je on sam. Ker je jezik prevelik. mu vhaja in zato izpušča tudi pri govoru črko „r". Od velike modrosti je ta čudak zelo za- nemarjen. Posebno snaga mu preveč ne ugaja. Vmili so ga zadnjič pri rojstvu. in jaz danes tu-le. Pravijo. da je bil zadnjič v cerkvi pred 25 leti in sicer takrat. ko je bil pri birmi. Ker mora biti vedno pripravljen za naskok. se nikdar ne slece. ne po noci. ne po dnevi. Ko si sfelita toliko. da si kupi kak kos obleke v portonu v Clorici. je več ne sleče. dokler ne razpade na njem. Vsled tega se ljudje ne vsedajo radi tje. kjer t«je sedel on. Moliti ne zna -- se pa zato i toliko več postiÄSiccr ne prostovoljno. Ako se mu pa jSsreči. da pride do jedi, takrat se pa" taRJo napihne. da postane širji nego daljsi.' Xjegova služba obstoji v obrekovanju ljudi. Zabavlja pa čez vse. Pred njegovim jezikom ne najde milosti ne duhoven. ne kmet, ne trgovec, ne kremar, ne sosed in ne politik. Za- vežeš mu pa lahko jezik, ako ga prav dobro nafutras. In lakih ljudi se dan- danes poslužujejo oni. ki hočejo osre- čiti našega kmeta! i PoliHčni pregled. Notranji politični polozaj. Xotranji politični položaj je danes se vedno tako nejasen. kakor je bil ta- čas. ko je bil zaključen državni zbor. Časopisje je sicer med tem casorn mar- sikaj ugibalo in nasvetovalo. ali odlo- čilni krogi so bili do sedaj po vsem tihi. kar je tudi zaradi tega umevno, ker so si skoro vsi visoki gospodjepri- voščili nekoliko počitka in razvedrila po raznih letoviščih in kopeljih. Še le danes stika nekoliko politikov na Du- naju glave ter se drug drugega popra- šujejo. kaj početi. da bi se spravil državnozborski stroj zopet v tir. Kakor je bilo že povedano. je sklical za danes načelnik poljskega klnba dr. Glabinski na Dunaj načelnike raznih parlamen- tarnih strank k posvetovanju. Xamen tega posvetovanja je baje ta. da bi se za prihodnje državnozborsko zasedanje sestavila stalna parlamentarna večina. Kaj se bodo danes na Dunaju pogovo- rili. izvedeli bodemo še le kasneje, ali soditi po pisavi raznih listov ni dosti upanja. da bi že na današnjem posve- tovanju prislo do kakega pozitivnega vspeha ali pa vsaj sklepa. Čeravno sta bila povabljena na to posvetovanje tudi načelnika akcijskih strank slovanske obstrukcije. dr. Udržal in dr. Sustersič, so vendar nekateri. ki hočejo vedeti. da dr. Glabinski. ki dela vse baje po na- ročilu ministerskega predsednika barona Bienertha. ne reflektira posebno mnogo pri sestavi nove parlamentarne ve- cine na češke agrarce. na Slovence in na Rusine, marveč. da se j ill hoce naj- Jezera. Zadnjič sem bil enkrat pri Klan- škiii ali Belopeških jezerih. Sta dvc in sicer prav čedni. Pot od postajc Belapcč ¦- zadnja pred Trbižem -— je prav senč- nata in pelje polagoma ob šunieci vodi proti prvem jezeru. Ugajalo mi je posebno to. da tu Še ni tistega Šundra in ropota kot je aa Bledu in drugod. Tu je že na- rava sama v svoji deviški krasoti. Je- ! zero jetemno, obdano krog in krog od smrekovja, prav kot pravi Gregorčič o R ab el j skein: Glej jezero temno sred gorskih odliod ... A burno pa ni prvo klanško je- zero, ampak mirno. Le ko veter potegne v'strepeta jezerska površina. Od prvega jezcra se pride skozi gozdič k drugemu, ki leži nekoliko višje. Ozadje je narav- nost veličastno. Mangart kipi pred nami v nebo, mangartska severna stena pada tupatam skoro navpično proti dolini. Pod stenarni za jezerom se je pasla ri''dečkasta živina in zvonec je odmeval Pi'eko skalovja. Drugače pa vse tiho, nja : kakor sem slišal. ni v drtigem je- zercti niti ene ribe. Stal sem dolgo časa ob robu vode in zrl preko gladino proti gorskim odhodom. Živ krst me ni motil, šele ko sem odhajal je prišel mlad go- spod z ženo po pešceni gozdni stezi. (iovorila sta hrvaški. Nekaj čudnega me je ob^lo, ko sem čul tu hrvasko govo- rico, kajti Belapeč je v narodnem oziru za nas že izgubljena: govori se tu le neinški. V rcstavraciji pri kolodvoru sem prosil slovensko čašo piva, a natakarica se mi jc odrezala: „Nix windisch". Ne vein, kaj je to in kako se pravzaprav razvija, a opazujem pač, da je povsod, kjer je le količkaj kaka pomembna točka, pri nas naseljen Nemec. Ali smo mi tako slepi, ali nimamo energije, ali kaj vraga. Hnkrat bi že bil čas, da se zavemo. Dabi prodirali v nemško posest, to je čisto izključeno, mi nismo češke krvi, a da si obdržimo to. kar imamo. to- bi pa menda vendar šlo. Treba je le vztrajnega dela in solidarnosti. Najboljse moči naj se porabijo ravno v takili krajih. Delajmo enkrat že tudi mi po Precej nezadovoljen sem se bil po teli belopeskih utisih, ko sem prisel s prijateljem 1. na Korosko. Obiskala sva 5t. Jakob in od tu sva jo krenila pes proti Baskemu jezeru. Nemec je napra- vil Faakersee. Čez Ledenice sva prilezla že precej trudna in potna do Bac. Kraj se imenuje Bače in ne Blače. Bačo in baško dolino imamo vendar tudi pri nas na Primorskem. to raj ni treba te i p ism ene novotarije. ker se govori povsod, kjer sem poprasal. le Bače. Baško je/ero! Že parkrat sem sli- 5al o njegovih krasotah. a jaz se nisem mogel ogreti zanj. Manjka mu obrežja. Vodna gladina preide tako nenadoma v suha tla, da se tega niti ne opazi. Sicer niso ravno suha, ampak pristno moč- virje. tako da sva prinesla s tovarisem posteno namočene črevlje s tega izleta. Ozadje proti jugu je lepo. Kot varuh se dviguje proti nebu skalnata Kepa v Karavankah poleg drugih nižjih vrhov. .Iezero ni posebno znano in tudi ne do- sti obiskano. Največ gostov prihaja z Beljaka. kateri je sedaj po progi Beljak- gori še precej slovensko, a nemški vpliv je vendar velikanski. Celo pot so me otroci pozdravljali z ..Grüss Gott" ali pa ..guten Tag". Ker se mi ni nikamor mudilo. sem vsako tako solsko družbico vstavil ter jih pozdravil po slovensko. Nekaj Časa so me gledali. a kmalu smo se prav dobro razumeli. ker govore vsi precej pravilno slovensčino. Toda dtiha so napiti vsi nemskega in zanesljivi menda bodo le malokateri v poznejsih letih. Dobro pa bi bilo. da bi vsak na- sih „rodoljubov". ki ima priliko priti v te kraje. govoril povsod le slovenski. kajti to je za te ljudi velika moralna opora, če vidijo tudi boljže oblečenega Slovenca med seboj. Manj govorjenja, pa več dela. v e č stika z n a r o- d o m in CENJ. DAME IN 60SP0DJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo rnarko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjab sva prišla do prepričanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. ^______ QFiginal-tlictoFia stroji ^ ^ po io letni uporabi brezšumno. Orlyinal-lfictcna stroi so nePrek0Sijivi ^^ domačo rabo in obrlne namene. OrlBinai-Victoria striii so najPriPravnejši' za umetno vezenje (rekatniranje). Tvrdka stavij na razpolago strankam učiteljico, ki poučujti brezplačno. i 1 Oriyinal-Üictopig stroi su najboij§i izdeiek' Vieh dosedaj obstoječih tovaren. \ i Za vsak stroj jamčiva 10 let. |! I Nikdo naj ne zamudi priliko. ogledat si pred nakupom .Original-] Victoria" stroje. I Edina zaloga „Original-Victorias strojev in drugih šivalnih strojev.| dvokoles „Puch" orožja, muuicije in; vseh lovskih priprav pri tvrdki, |jj Kersevani & Čuk — Gorica Stalni trg (Piazzo Quomo) št. 9. j Tiska -Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežic.)