Izhaja od meseca oktobra 1965 glasilo delavcev tosame List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno Leto izhajanja: XIII Št. 6 junij 1977 ^cag.i t&aaci& ito Ob rojstnem dnevu tovariša Tita so z zborovanja v Tosami, njeni delavci poslali slavljencu naslednjo čestitko: Vsi delavci delovne oragnizaci i,“varne sanitetnega materiala t OSAMA Domžale — danes zbrai da Ppča^imo tvoj jubilej, ti ob t Priložnosti pošiljamo iskrene c stitke. Zavedamo se, da ti bo naše naj-'jubše darilo naše delo in naša akti vnost. Zato ti obljubljamo, da bojno napeli vse moči, da se bomo izobraževali in se informirali, kaj-. samo taki bomo sposobni izpolnjevati določila Zakona o združenem delu in ustavna načela, kar je predpogoj za razvoj in krepitev našega samoupravnega socialističnega sistema. Vsi delavci naše delovne organizacije ti želimo še mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva, da bi še dolgo vodil vse narode in narodnosti združene v enoviti Jugoslaviji v miru in neuvrščenosti, mi pa se bomo trudili, da bomo še bolj dosledno izvrševali naloge začrtanih poti, za katere so se borili naši borci in ti, tovariš TITO. Obisk predsedstva SR Slovenije v Tosami Predsednik skupščine SR Slove- S predstavniki občinske skupščine ■je MARIJAN BRECELJ je s so- in družbeno političnih organizacij “eiavci obiskal domžalsko občino, so se pogovarjali o razvoju občin Vrata v kuhinjo so se odprla S 1. junijem je začel obratovati nov obrat družbene prehrane. Dopis o novem obratu objavljamo na strani 4. in delovanju delegatskega in skupščinskega sistema. Po končanih razgovorih so se gostje napotili v »Tosamo«, kjer so jih sprejeli predstavniki samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij ter generalni direktor Slavko Bajec. Ogledali so si nekatere obrate naše tovarne in objekte v izgradnji, nato pa je sledil pogovor o samoupravnem delovanju. Generalni direktor je v uvodu predstavil delovno organizacijo — njeno samoupravno razdelitev, strukturo zaposlenosti, dohodek, produktivnost, proizvodni program in nakazal smernice prihodnosti. Iz njegovega govora naj izluščim nekaj zanimivosti: »Proizvodni program zajema izdelke za bolniško, žensko in otroško higieno ter filtre za cigarete. Na slovensko tržišče prodamo 30 % proizvedenih izdelkov, 50 % v druge republike, ostalo pa predstavlja izvoz. Naše sodelovanje v proizvodnem programu se širi tudi izven občine. (Nadaljevanje na 3. strani) V čem je prednost cepljenja Gino Levi (Iz revije »Zdravstveno varstvo«) V nekaterih bogatih državah je za zdravstveno varstvo otrok že resnično poskrbljeno. Čista voda priteka iz posameznih vodovodnih pip, otroci se rojevajo v sterilno čistih klinikah in kmalu po rojstvu jih že cepijo proti nekaterim vrstam nalezljivih bolezni. Za večino ljudi industrializiranega sveta, toda žal samo za majhno število ljudi v deželah v razvoju — za srečneže, ki sta jim avtomobil in hladilnik le kos standardne opreme, ne pa nedosegljiv luksus — je cepljenje otrok zgolj rutinski postopek, ki njihovim otrokom zagotavlja varnost pred obolenji. Mnogi teh ljudi so povsem dobrohotni ljudje, dobri državljani, ljudje, ki bi se prav gotovo zgrozili že ob sami misli, da bi morali ubiti domačo žival ali magari celo zgolj drobno žuželko. In vendar! Koliko prav teh ljudi, ki so deležni dobrot sodobnega sveta, pa ve, da v deželah v razvoju vsako leto umre okrog 5 milijonov otrok, umre zaradi nalezljivih bolezni, ki bi jih s cepljenjem zagotovo lahko preprečili. Celo vse pridobitve sodobnega časa, televizija, radio, dokumentarni filmi in ilustrirane revije z vsemi njihovimi zgodbami in članki z ničimer ne spreminjajo tega grozljivega dejstva. In vendar bi samo s cepljenjem otrok lahko preprečili milijone tragičnih smrti. Nepregledni milijoni Milijonom necepljenih otrok, ki jim je smrt sicer prizanesla, pa so bolezni pustile drugačne usodne posledice: okvare na možganih, ohromelost, zaostali so v rasti, imajo kronično bolna pljuča, so oglu-šeli ali celo oslepeli. Natančnega števila tako prizadetih otrok si niti misliti ne moremo, kajti dežele, ki se borijo s tako rekoč nerešljivimi problemi revščine, lakote, bolezni in brezposelnosti ter nenačrtnim naraščanjem prebivalstva, ne vodijo nobene statistike o življenju in smrti svojih prebivalcev. V manj razvitih predelih sveta se vsako leto rodi okrog 80 milijonov otrok, od katerih jih več kot 90 odstotkov nikoli ne vidi zdravnik ali zdravstveni delavec, ki bi jih s cepivom lahko rešil preneka-tere otroške bolezni in njih posledic. Kot v posmeh pa v bogatih deželah že več kot 90 % novorojenih otrok cepijo proti davici, oslovskemu kašlju, tetanusu in ošpicam. Zanimivo je tudi, da so prav veliki uspehi, ki so jih v naprednih deželah v zadnjih 20 letih dosegli z imunizacijskimi akcijami, odvzeli ljudem strah, ki je bil včasih edina motivacija, da so starši dali cepiti svoje otroke proti boleznim, za katere niso vedeli ne imena in ne njihovih značilnosti. Program SZO za izkoreninjenje črnih koz — bolezni, za katero ni zdravila — je privedel do tega, da te bolezni danes skoraj ni več. Vendar kljub temu cepljenja proti črnim kozam še ne smemo črtati iz zdravstvenih programov, zlasti ne v deželah, kjer so bile koze še bolezen v komaj minuli preteklosti tudi če bi oblasti kaj takega skušale kakorkoli opravičiti. Da smo koze povsem izkoreninili, bomo lahko rekli šele dve leti po zadnjem znanem obolenju. Ošpice — mnogo bolj nalezljiva bolezen kakor koze — so nadvse resno opozorilo zdravstveni službi v Afriki in povsod, kjer se pojavijo. Med slabo hranjenimi otroki pobere ta izredno kužni bacil po enega od vsakega desetih obolelih otrok. In vendar, že ena sama doza svežega cepiva zavaruje 95% otrok pred ošpicami za celih 15 let, najverjetneje pa za vse življenje. Davica — akutna nalezljiva bolezen mandljev, požiralnika, grla lai nosu — terja vsaj 10 % smrtnih žrtev. Ta njena zahteva se v zadnjih 50 letnih ni bistveno zmanjšala. Edini uspešni način preprečevanja te hude otroške bolezni je cepijenje z davičnim anatoksinom. To cepivo največkrat kombinirajo eš s cepivom zoper tetanus, tako dobljenemu »cocktailu« pa prime- Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Domžale določa program zdravstvenega varstva za obdobje 1976 — 1980, cilje in naloge razvoja zdravstvenega varstva in način šajo še cepivo zoper oslovski kašelj (pertusis), nakar takšno skupno cepivo poznamo pod imenom Di-Ti-Per cepivo, s katerim pravilom cepijo že dva in trimesečne dojenčke. Tetanus — poznamo ga tudi pod imenom »otrpni krč«, za katerega so značilni krči čeljustnih mišic, zahteva kar 70 % davek smrti. Novorojenčki se okužijo s tetanusom zaradi nepravilno oskrbovanega in negovanega popka, kar je značilno in usodno prav v deželah nerazvitega sveta. Poliomielitis — akutno virusno obolenje, ki povzroča otroško ohromelost, se pojavlja v mnogih, zla; sti v nerazvitih deželah v obliki obsežnih epidemij, ki zajamejo predvsem otroke. Ohromelost dihalnih in požiralnih mišic otrokom resno ogroža življenje, umrljivost pa doseže 10 % in več, a se s starostjo otrok še poveča. Drugo, nadvse resno opozorilo zdravstveni službi je otroška tuberkuloza, počasna, a zato tem zavrat-nejša bolezen, ki napade sicer le manjši odstotek otrok, vendar bi jih lahko rešili, če bi jih pravočasno cepili s cepivom BCG. S cepljenjem smo torej polomili zobe nekaterim smrtonosnim boleznim, tako da vse tiste majhne probleme, ki še izhajajo iz nasprotovanja množičnemu cepljenju bodisi iz etičnih ali »zdravstvenih« razlogov, lahko brez skrbi zanemarimo kot nepomembne. Problem je v nečem drugem. Suhe številke nam povedo, da moramo 97 % umrlih, še ne 5 let starih otrok iskati med otroki v nerazvitih deželah, kar povsem jasno kaže, kje tiči problem in kje se je treba lotiti dela. Problem je tore.] v navedenih šestih boleznih, k> med otroki neusmiljeno terjajo davek. K sreči lahko mnogo naredimo, da zavremo to nadvse tragično pot milijonov otrok v smrt. Prav to pa je tudi vodilo SZO, da se je odločila za »razširjeni program imunizacije otrok«. združevanja sredstev za zadovoljevanje osnovnih in skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva. Sredstva se združujejo za tri vrste programov: I. Temeljni program, ki pomeni Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Domžale za obdobje 1976-1980 (Nadaljevanje z 2. strani) osnovno zdravstveno varstvo. Za to se bo prispevalo v celi republiki po enotni prispevni stopnji ne glede na dohodkovne zmožnosti v občini. Za leto 1977 je to 4,56 P/0 od BOD, prispevna stopnja pa do leta 1980 postopoma pada do 4,45 % BOD. Pri uresničitvi tega programa je Prišo do spremembe sistema zbiranja sredstev in sicer gre za domicilno načelo. Zdaj se bodo sredstva zbirala pri občinski zdravstveni skupnosti oziroma v kraju stalnega bivališča zavarovanca in ne več v regiji. Izvajanje temelnjega programa se vrši z direktno menjavo dela med uporabniki in izvajalci in ne več posredno preko regije. V ta namen se bodo sklenili samoupravni sporazumi med občinsko zdravstveno skupnostjo in zdravstvenimi ustanovami II. Skupni program zdravstvenega varstva Sredstva se zbirajo za uresničitev nekaterih nalog skupnega in splošnega pomena kot npr.: — graditev medicinske fakultete, — sofinanciranje investicij na manj razvitih področij h plačilo stroškov zdravljenja tujih oseb in oseb neznanega bivališča — financiranje zdravstvene dejavnosti za potrebe splošne ljudske obrambe. Za uresničitev skupnega progra-nia v SRS se bodo zbirala sredstva po enotni prispevni stopnji od 0.34 o/o v letu do o,20 % od BOp v letu 1980, za skupni program občin v regiji pa se bodo zbirala sredstva po stopnji 0,59 % v letu '977, do 0,65 % od BOD v letu 1980. III. Dodatni program zdravstve- OBISK PREDSEDSTVA SRS V TOSAMI Že dolga leta kooperiramo s tekstilno tovarno Senožeče, Predilnico Lltija in Tobačno tovarno Ljubljana ter z inozemskimi partnerji za popolnitev asortimana izdelkov za izvoz. V bodočnosti želimo sodelovanje razširiti na sosednjo Papirnico iz Količevega ali Sladkogorsko iz Gladkega vrha. Naši rezultati poslovanja minu-4 mesecev so ugodni. Proizvodnja, primerjana z istim obdobjem preteklega leta je za 16 ii večja, produktivnost je narasla za 13 % pa je porasla zaposlenost. Naš nadaljnji razvoj sloni na kontinuiranem planiranju. Do kon-Pa leta 1978 bomo zaključili plan mvesticij po perspektivnem planu razvoja. Vrednost investicij, ki jih bomo V kratkem končali znaša 100 milijonov dinarjev, od česar predstav- nega varstva Zbrana sredstva služijo za uresničitev gmotnih pravic iz zdravstvenega zavarovanja (denarna nadomestila in nadomestila za OD za čas zadržanosti od dela, naložbe v nadaljnjo izgradnjo prostorskih zmogljivosti, nabavo opreme). Za uresničitev dodatnega programa bomo prispevali 3,81 % BOD v letu 1977 in nato postopoma manj do 3,72 % v letu 1980. Za uresničitev dogovorjenega temeljnega, skupnega in dodatnega programa zdravstvenega varstva bomo torej zbrali sredstva, ki so točno določena po kadrovskih in materialnih normativih. Zdravstvena skupnost bo po potrebi določila v svojem samoupravnem aktu tiste naloge in dejvanosti, ki jih la-ko v svojem programu opusti ali jih financira le delno (participacija skupnosti), če se bo izkazalo, da ji dohodkovne zmožnosti ne dopuščajo popolne uresničitve programa, saj lahko vidimo, da se v skupnem prispevne stopnje proti letu 1980 zmanjšujejo. V prvi vrsti bo skrčila obseg investicijskih vlaganj, nato pa okrnila nekatere pravice zdravstvenega varstva npr.: — povečala se bo participacija za zobotehnične pripomočke, za reševalne prevoze, zdravila, specialistična zdravljenja in zdravljenja v naravnih zdraviliščih, skrajšala se bo ležalna doba v bolnici, itd. Novost tega samoupravnega sporazuma je tudi to, da bodo lahko uporabniki npr. TOZD ali OZD in izvajalci — zdravstvena ustanova direktno sklepali samoupravne sporazume o menjavi dela na področju zdravstvenega varstva. Ijajo 35 % bančni krediti, ostalo je lastna udeležba. Perspektivna proizvodnja sloni na netkanem blagu. Asortiman tega izdelka je zelo širok, današnjemu trgu potreben, zato menimo, da se bomo po končani rekonstrukciji približali največjim tovrstnim proizvajalcem v Evropi. Trenutno smo samoupravno razdeljeni v 2 temeljni organizaciji združenega dela. Proučili smo, da imamo vse možnosti nadaljnjega organiziranja v 5 TOZD, kar želimo ustavno uresničiti že s 1. 1. 1978. Misel na izvrševanje določil zakona o združenem delu je v naši delovni organizaciji stalno prisotna«, je zaključil tov. Bajec. Tov. Breclja, Žlebnikovo in druge je zanimalo, kako imamo vskla-jeno samoupravno povezovanje med TOZD, struktura članov samoupravnih organov, z ozirom na to, da imamo zaposlene v večini ženske, delegatski sistem ... V razgovorih so sodelovali predsednik skupnega delavskega sveta, osnovne organizacije sindikata, predsedniki delegacij in drugi. Ugotovilo se je, kot se lahko ugotavlja tudi drugod, da delegatski sistem še ni v celoti zaživel. Temu se ni čuditi, saj vsaka novost potrebuje čas, delo in še kaj, da se uveljavi. Na kraju posredujemo še besede Marjana Breclja, ki so zapisane v knjigi spominov. »Člani Predsedstva skupščine SR Slovenije smo si z velikim zanimanjem ogledali posamezne obrate in poslušali poročilo o razvoju podjetja, ter o nekaterih vprašanjih in problemih, ki ta razvoj spremljajo. Posebno nas veseli zelo pomembna razširitev in modernizacija tovarne. Projekt je v polni izrgadnji in prepričani smo, (Nadaljevanje na naslednji strani) Člani predsedstva SRS In skupščine občine Domžale si ogledujejo proizvodnjo filtrov za cigarete da bo postala Tosama v kratkem konkurenčno podjetje v evropskem merilu. Za dosedanje uspehe kolektivu iskreno čestitamo in vam želimo tudi v prihodnje čimboljših rezul- tatov v proizvodnji in prodaji izdelkov na domačem in zunanjem trgu ter v utrjevanju samoupravnih odnosov v delovni organizaciji in v družbeno politični skupnosti, v kateri živite!« Vrata v kuhinjo so se odprla Svečana otvoritev obrata družbene prehrane Lep in tih večer je. Sonce je že nebo. Le ničkaj topel vetrič mi zdavnaj zašlo, posamezne zvezde kvari razpoloženje in spomin na različnih barvnih odtenkov krasijo misli, ki kar nočejo in nočejo iz glave. Boste rekli »norec, spat pojdi pa bo mir«, pa ni tako. Pred menoj je nehvaležna naloga. »Naša kuhinja bo nared«, so mi rekli, »povprašaj ljudi in napiši, kaj mislijo!« To pa vendar ni taka reč, bi si čk> vek mislil. »Napiši nekaj, verjel ti tako ne bo nihče.« Šalo na stran in bodimo resni. Mnogo let je minilo. Mnogo njih, ki so kot mi že pred nami sanjali o novi lastni kuhinji je odšlo, ni jih več med nami. Novi in stari, ki smo ostali, pa smo dočakali dan, ko smo ne le gledali temveč tudi potipali in pokusili sadove naše nove, čudovite kuhinje. Ob pogledu nanjo, ko naše nosnice draži čudo vit vonj, ki nas vznemiri že pri vstopu, pozabimo na mnoge dinarje, ki smo jih zanjo odšteli in ne nazadnje preradi pozabimo na dekleta in fante, ki strežejo vsem tem kovinskim »beštijam«, ki nam kuhajo in cvrejo polnila za naše želodce. Tovarišu generalnemu se je roka zatresla, ko je po spremnih besedah tov. Cerarja, v znak otvoritve menze prerezal trak, ki je zapiral vhod. Malo hudobno sem pomislil, da je verjetno videl rumeno ocvrte kose piščanca v izivalno pokritih posodah, ki meni kar niso hoteli izpred oči. Težko sem že čakal, da bo uradni del mimo, da bom poizkusil, kaj bo prinesel prvi dan v novi kuhinji. Niso me motile negotove kretnje mnogih pri samopostrežnem pultu, saj prvič je povsod malo težje. Huje je bilo, ko sem tako po malici hotel izvedeti njihovo mišljenje, kako jim obrok ugaja. »Odlično!« je dejal Jože Cerar, ki je ravno uravnaval trebuhu najugodnejši položaj. »Zelo dobro in še veliko je bilo. Mnogo več sem dobil, kot sem pričakoval!« »Kar škoda,« je rekel navdušeni Francelj kuharju, »da nisi dekle. Za to čudovito stvar bi se ti v tem primeru veliko bolj praktično in lepše zahvalil. Vsa čast vam! Bo v bodoče tudi tako?« Tone Stare Z izobraževanjem do lepše prihodnosti V vseh naših osnovnih družbenih dokumentih je samoupravlja-lec povsod natančno pojmovan kot svoboden človek, ki enakopravno in skupaj z drugimi načrtuje in u-resničuje vso materialno in duhovno produkcijo lastne skupnosti. Če dodamo k tej velikanski odgovornosti še značilnosti današnje dobe, (Nadaljevanje na naslednji strani) Z IZOBRAŽEVANJEM DO LEPŠE PRIHODNOSTI (Nadaljevanje z 4. strani) pogoje znanstveno-tehnične revolu-clJe, ko znanost postaja temeljna Produkcijska sila, potem moramo odi iskreni in povedati še to, da samoupravljalci brez dvoma tolikšnim zahtevam ne bodo kos, če sami ne bodo poskrbeli za svoj raz-v°.l, svojo izobrazbo in razgledanost. Prav zato tudi vedno poudarjamo, da resnična in polna udeležba v samoupravljanju zahteva ustrezno oblikovano osebnost. Vemo, Pa tudi, da s samoupravljanjem in sodobno produkcijo nastajajo objektivni pogoji za resničen vsestranski razvoj posameznika in za sprostitev njegovih ustvarjalnih sposob-nosti — to pa je tisto, kar vsakega človeka uresničuje in osrečuje. Ka- . V mesecu aprilu je bilo v delov-m organizaciji zaposlenih 884 de-lavcev^ ocj tega v TOZD Saniteta 3(2, v TOZD Filtri 93 in v DS Skup-mh služb 219 delavcev. V prvih štirih mesecih letos se je število zaposlenih v primerjavi z enakim ob-upbjem lani povečalo v TOZD Sa-mteta za 3 <%, v TOZD Filtri za 24 %, v DS Skupnih služb pa je število zaposlenih manjše za 3 %. Delovni čas je bil v aprilu izkoriščen 82 %, kar pomeni, da je bilo v povprečju vsak dan na delu 728 delavcev, odsotnih pa 156 in sicer 65 zaradi bolniškega, 26 zaradi porodnega dopusta, 51 delavcev je bi- dar namreč človek sam odloča o svojem delu, govorimo o njegovi spontani aktivnosti. Kako enostavno in razumljivo je to zapisano v dokumentu »Stališča in sklepi CK ZKS o nadaljnji preosnovi vzgoje in izobraževanja«! »Premalo uveljavljen način in nerazvita vsebina reševanja skupnih zadev v svobodni menjavi dela je zlasti izraz še vedno neutrjenega spoznanja in nedoslednega upoštevanja pomena in prispevka v materialni proizvodnji in še posebej vzgoje in izobraževanja kot kvalitetnega dejavnika razvoja in pomembnega produkcijskega faktorja za ustvarjanje in pridobivanje dohodka v organizacijah združenega dela. Boj za večno produktivnost in dohodek mora postati hkrati boj za potrebno znanje in usposobljenost za opravljanje dela.« lo na rednem letnem dopustu, 13 na izrednem dopustu ali pa so delali skrajšan delovni čas, po 1 delavec pa je bil neupravičeno odsotnost zaradi bolniškega dopusta je bila v aprilu nižja kot v prejšnjih treh mesecih. Najvišji % odsotnosti zaradi bolniškega dopusta je bil v oddelku filtrov (11,0 i%), sledijo avtomatska tkalnica in mikalnica. Tudi odsotnost zaradi porodniškega dopusta je med proizvodnimi oddelki največja pri filtrih, kjer znaša 6,5 %, skupaj v delovni organizaciji pa le 2,9 %. Nabavna služba je imela težave pri preskrbi bombažnih prej, ker je ponudba predilnic zaradi slabih cen, ki so jih dosegale na domačem trgu, bila usmerena v izvoz. Pričakujemo, da se bo z zvišanjem cen, ki je nastopilo v mesecu maju, ponudba izboljšala. Uvoz je bil v prvih štirih mesecih manjši kot smo načrtovali. Nekatere uvozne izdelavne materiale smo nadomestili z domačimi. Operativni proizvodni plan je bil v aprilu presežen v vseh oddelkih. Procent presega znaša od 5 % v mikalnici do 15 % v konfekciji. Skupna dosežena proizvodnja v prvih štirih mesecih presega delež letnega plana za 4 %. Produktivnost, izražena kot ustvarjena proizvodnja na delavčevo uro, je večja od lanske v vseh oddelkih, razen v avtomatski tkalnici. Razlogi, da v avtomatski tkalnici ne dosegajo lanske ravni produktivnosti, so v slabi kvaliteti preje in pogostih okvarah strojev. Najboljše rezultate glede produktivnosti dosegajo v tkalnici ovojev in belilnici. V obeh omenjenih oddelkih je bila lani instalirana nova oprema. Skupna prodaja, dosežena v aprilu, presega planirano za 2 %. TOZD Filtri presega paln za 15 %, TOZD Saniteta pa je pod planom za 4 %. Kumulativna prodaja v prvih šitrih mesecih je nad planirano za 6 %; plan je presežen pri vseh grupah izdelkov, razen pri tkanih in elastičnih ovojih ter obližih, kjer je prodaja za 4 oz. 5 "/o za planirano. Vrednostno je dosežena prodaja v prvih štirih mesecih letos za 23 % večja kot v enakem obdobju lani. 15 % realizacije je bilo dosežene z izvozom. Izdelki Sanitete predstavljajo 1 /3 vrednosti skupnega izvoza, izdelki Filtrov pa 2/3. M. J. Nekateri podatki o poslovanju v prvih štirih mesecih Najvažnejše v konfekciji V oddelku konfekcije imamo v if i? 19?7 planirano izdelavo veli-F]h količin rezanih ovojev namenjenih za izvoz. Ker za takšne koli-^>ne obstoječi strojni park ni zadostoval, smo ga povečali še za 2 s)tl’°ja za navijanje gaze in pa s strojem za rezanje tkanin. En stroj za navijanje gaze smo izdelali v domačih delavnicah in sicer po na-dUu, ki je kopija že obstoječih strojev. Drugi stroj je nabavljen pri D*™! STEMANS, ki nam je sicer obljubila bolj kvaliteten stroj kot ba ga je izdelala. Odločili smo se za nakup tega stroja zaradi večje kapacitete in pa zaradi časovne stiske. Uvoženi stroj ima razen večje Kapacitete tudi boljšo rešitev za rezanje papirja in pa lepljenje, ki se vrši sočasno. Ker zagon stroja ni odgovarjal zahtevam naših varnostnih predpisov, smo to napako odstranili tako, da so naši mehaniki in električarji prilagodili stroj zahtevam naše varnostne službe. Stroj za rezanje tkanin je nabavljen pri podjetju GOSTOL iz Nove Gorice. Tudi ta stroj (tračni nož) je bilo potrebno prilagoditi našim specifičnim zahtevam, ki se razlikujejo od potreb drugih tekstilnih podjetij- V preteklih petih mesecih je bilo izdelano tudi veliko raznih vzorcev, da bi povečali naš asortiman izdelkov in ga tako popestrili. Za domači trg je bilo osvojenih nekaj vzorcev, ki so sedaj že v redni proizvodnji (gaza za tampone v štirih velikosti,h trebušne komprese s svinčenim vmetkom v dveh velikostih in pa T ovoj). Tudi na področju transporta smo delno napredovali. Dobili smo boljše, nove transportne vozičke, ki so izdelani tako, da je material, ki se prevaža, zaščiten pred vremenskimi neprilikami. Možnost prevoza z vozički je lahko posamezno (ročno) ali pa v kompoziciji z vlečnim vozilom. Vlečno vozilo bo na električni pogon in bo dobavljeno v podjetju »Rade Končar« iz Zagreba. Z vodjem oddelka se trudimo, da bi s čim manj napora izdelali čim več. Vedno pa ni možnosti, da bi se zamisel izpeljala, ker skoraj (Nadaljevanje na naslednji strani) NAJVAŽNEJŠE V KONFEKCIJI (nadaljevanje) vsaka zamisel za zmanjašnje delov- stroja NOACK, na katerem bi lahne sile ter s tem povečanje produk- ko perforirali obliže »Tosamaplast tivnosti, potrebuje tudi sodelovan- strip«, kar bi zmanjšalo delovno si- Nova stroja v oddelku konfekcije. je strokovnjakov s področja stroj- lo pri pakiranju. Tudi dodatna na-ništva. prava pri zlaganju operacijskih Predlagali smo že prilagoditev kompres na stroju STEMANS, bi prav tako zelo zmanjšala delovno silo, katere nam zelo primanjkuje posebno še, ker se pri nekaterih izdelkih postavljajo še dodatne zahteve, ki niso bile predhodno vkal-kulirane. To je na primer stani-čevina po 5 kg. V tem obdobju smo spremenili tudi vsebino za torbice za CZ, kar nam sicer finančno odgovarja, vendar pa je zato potrebno precej več izdelovnega časa, ker je v tem kompletu veliko izdelkov, katere moramo stiskati. Stiskalnica je slaba in bi bilo potrebno razmisliti o nabavi nove. Prav tako je v konfekciji šibka točka ročno pakiranje izdelkov, kar bi lahk odelno odpravili z nabavo primernega pakirnega stroja, ki je za ta oddelek nujno potreben. V naslednjih mesecih bomo za čeli z izdelavo vzorčnih hlačk pod imenom TOSAMA in PVC rutic za povijanje dojenčkov. Pripravljeni so tudi podatki o velikosti in skica hlačk z dvojno folio, katere bi prav tako lahko začeli izdelovati. Kroj hlačk je prilagojen dojenčku in iz-gled gotovega izdelka, ki je lepši od našega standardnega bi mamice, ki kupujejo za svoje malčke, zagotovo pritegnil. Iz netkanega blaga smo do sedaj izdelali nekaj vzorcev kompres, kap in prevlek za blazine. Odgovora do sedaj še nimamo, vendar upamo, da nam bo s temi izdelki uspelo zainteresirati bolniško osebje. Konec leta se bo v oddelku konfekcije pričela selitev in razdelitev na dva konfekcijska oddelka, od katerih bo en oddelek izdeloval sanitetne, drugi pa pretežno izdelke za otroško higieno. Pri tej selitvi se moramo angažirati vsi, da bo čim bolje potekala, prav tako pa moramo stremeti vsi za tem, da se selitev ne bo odrazila pri izde-lavnih količinah in tako posredno na dohodku in osebnem dohodku. Zato upam, da se vsi zavedamo svojih dolžnosti — in ne samo pravic in da bomo vsi prispevali, da bo selitev tekla plansko in organizirano, kar bo v prid nam vsem osebno in pa celotnemu podjetju, s tem pa tudi celotni družbi. Kamin Pavla Ustanovitev enote narodne zaščite Zakon določa, da je enota narodne zaščite vedno in brez izjeme vezana na delavski svet TOZD, svet KS oziroma ustrezen organ krajevne skupnosti. To pomeni, da ima TOZD ali OZD, ki ima naravo TOZD, le eno enovito enoto narod- ne zaščite. Krajevna skupnost lahko ustanovi enote tudi pri vaških oziroma uličnih pododborih. V tem primeru je enota narodne zaščite vasi, naselja ali ulice vezana na pododbor krajevne skupnosti, njen status pa je enak drugim enotam. Če se v več manjših TOZD na območju KS odloči, da ne vključijo v enoto narodne zaščite krajevne skupnosti in ne ustanovijo svoje enote, poteka delo takšne enote po načrtu krajevne skupnosti. Ta mo-(Nadaljevanje na 8. strani) UPOKOJITEV je ob zadnjih besedah zopet povrnil nasmeh. Pepca pa ni le pridno delala pri stroju, ampak se je vsestransko u-dejstvovala tudi na družbeno političnem področju, saj je bila članica samoupravnih organov, v organizacijah ZK in ZB. Najbolj se je vsako leto veselila 4. julija, ko se je lahko kot članica ZB udeležila izleta, katerega je pripravila organizacija ZB. Ob vprašanju, kaj bo s prostim časom, se je le nasmejala. :>Saj veš, da ženski nikoli ne zmanjka dela. Najraje sem na vrtu, kjer vsako zelenjavo in rože sproti negujem in gledam kako uspevajo. Rada grem tudi pomagat svoji sedemdesetletni mami. Poleg tega sem invalidsko upokojena, torej nisem preveč zdrava in zato vsega dela še zmogla ne bom.« »Pepca, kaj mislite, kaj še manjka na delovnem mestu, kjer ste delali?« Vsekakor želim svojim sodelavkam boljše delovne pogoje in pa takšno medsebojno razumevanje kot je bilo doslej. To je namreč prvi pogoj za osebni in skupni delovni uspeh. Ne moreš si misliti koliko prahu je v mikalnici, prepiha, vendar delavke ne dobivajo na to nobenega dodatka. Ko pa bodo v mikalnici montirani še novi, dodatni stroji, se bo gotovo količina prahu toliko povečala, da bodo morali primerno ukrepati. Svojim sodelavkam se iskreno zahvaljujem za darilo, bila sem ga res vesela, bila sem presrečna.« Zaupala mi je, da ji bo po svojih sodelavkah kar malo dolgčas. Ima pa tudi v sebi še neko dolgotrajno željo. Zelo rada bi potovala, vendar so seveda na to vezani veliki stroški. »Prekmalu ste nas zapustili, da bi lahko malicali v novi jedilnici.« »Saj nam je bila res potrebna kot kruh. Vendar upam, da nas bodo že kdaj povabili in si jo bom ogledala.« Vsekakor sem prepričana, da se bo Pepci ta želja uresničila. Moji želji se prav gotovo pridružujejo vsi sodelavci, da bi bila Pepca še mnogo let zdrava, urejevala svoj vrt, hodila na izlete in se morda odpravila na kako lepo popotovanje. M. P. ZAHVALA ZAHVALA Z mesecem majem, ki nam navadno prinese toploto in cvetje, se Je upokojila naša sodelavka tov. Pepca Žebovec. Ko sva jo z našim fotografom obiskala, je bila takoj pripravljena na kratek klepet, le fotografiranju se je upira-!a. Toda našemu Tonetu je vseeno uspelo napraviti posnetek nasmejane sodelavke. Pepca bi se rada zaposlila že Preje, a je morala biti doma, da je negovala bolno mamo, ki je mno-e?o pretrpela v taborišču. Kasneje Je imela seveda dovolj dela s tre-mi otroki. Tisti, ki Pepco poznamo, vemo, ua je bila vedno pripravljena pomagati povsod in mirno premago-vati težave v življenju. Svojo zavzetost in pogum je pokazala že med y°jno, saj je ves čas aktivno sodelovala. že leta 1941 je pričela ilegalno pomagati našim borcem, z ‘ulom 1942 pa se je organizirano vključila v Jaršah in tako pomaga-Ja do osvoboditve. Že takrat je imela stike s sedanjo TOSAMO, saj so .)• delavke nosile iz tovarne prepo-Irebni obvezilni material. i akoj po vojni se je zopet vključila v delo organizacij na terenu. >>če nikoli nikjer ne sodeluješ, tudi premalo veš, si premalo seznanjen in sam sebe izključiš iz družbe«, je povedala Pepca. »Po vojni so pri takem delu pomagale izkušnje, pri preživljanju družine pa izredna iznajdljivost.« Zdi se mi in gotovo mi boste Potrdili, da izkušenosti, volje, pripravljenosti in iznajdljivosti pa Pe-Pci ne manjka. . V »Tosami» se je zaposlila 1. 4. 1-'o3. leta. Vsa leta je delala pri strojih za izdelavo vložkov. Vsesko-Z1 Je imela skoro stalne sodelavke s katerimi se je izredno dobro razumela. Prva leta so delale vse sobote, ub nedeljah pa so delale nadure. Kasneje, ko so se naročila poveča-la’ Pa se je pričelo težavno troiz-mensko delo. »Pozimi sem nočno delo kar pre-Pasa\a, poleti pa je bilo mnogo težji?- Zjutraj je bilo nemogoče zaspa-11 zaradi neprestanega ropota av-tomobilov in vpitja otrok, ki so hodili v šolo. Čez dan je bilo tre-oa poprijeti za delo v hiši, na vr-tu, ko pa smo pričeli graditi hišo, bile noči v tovarni še napornej-Se- Pri izdelavi vložkov smo seveda sedele in je bilo zaspanost in utrujenost še teže premagovati, čeprav nas je priganjala norma. r., Zato sem prepričana, da je uki-mtev troizmenskega dela za žene ’ '-popisen napredek v našem gospodarstvu.« V njene nekoliko otožne oči se Sindikalni ogranizaciji Tosama se lepo zahvaljujem za denarno pomoč mojega moža. Jelka Volčini Sindikalni organizaciji in organizaciji ZB se iskreno zahvaljujem za izkazano pomoč in pozornost med mojo boleznijo. Janko Miš Sodelavkam, sodelavcem, pevskemu oktetu in osnovni organizaciji sindikata se ob izgubi moje drage matere iskreno zahvaljujem za poklonjeno cvetje ter izraze sožalja, kakor tudi vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Štefka Deisinger Sodelavki Rozki v slovo! Z žalostjo v srcu, v onemeli bolečini ne moremo verjeti, da smo se za vedno poslovili od naše sodelavke. Draga Rozka! Tvoja življenska pot ni bila posuta s cvetjem, saj si preživela svojo mladost brez očetove ljubezni, zato ti jo je morala tvoja skrbna mati dajati dvojno. Enako vlogo kot tvoja mati si mo- rala prevzeti tudi ti, da si svoji hčerki nadomeščala očeta, katerega je kruta usoda kmalu iztrgala iz vajine srede. Vse to pa si hrabro prenašala in vzgojila pridno in pošteno hčerko. 22 let smo skupaj v podjetju preživljali vesele in pa tudi razburljive trenutke. Ustvarjali smo novo tovarno, se borili za lepše življenje, za boljši standard in vsi skupaj, tudi s tvojo pomočjo, smo gradili novo samoupravno družbo. Na svojem delovnem mestu si bila vedno vestna in delovna, saj nisi poznala besedice »ne«. Toda Rozka, odšla si od nas — od svojih sodelavcev, od svojih strojev ob katerih si bila tako srečna. Nikoli ne bomo pozabili tvoje vesele narave, smeha in pa zadovoljstva, ko si dejala: še nekaj let, pa bom uživala ... Da uživala bi v hiški, katero ste tako lepo skupaj gradili, uživala bi v skrbi za svoje: za mamo, za hčerko, zeta, posebno pa za vnučko — ta tvoj živi studenček, katero si neizmerno ljubila. Pogrešala te bo. Odšla si tiho, skoraj neopazno in vsi mi ti obljubljamo ROŽI: o-stala boš v naših srcih, ne bomo te pozabili! ra upoštevati varnostne razmere TOZD, ki se je s svojimi delavci vključila v enoto narodne zaščite krajevne skupnosti. Kdo sestavljajo enoto narodne zaščite TOZD oziroma krajevne skupnosti? Zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah določa, da opravljajo naloge narodne zaščite vsi delovni ljudje in občani, ne glede na starost in spol. Torej morajo opravljati te naloge tudi tisti, ki še nimajo 18 let, ženske ki so fizično in psihično sposobne in vsi že upokojeni ali starejši, ki te naloge zmorejo. Izjema so le vojni obvezniki, za čas, ko so poklicani na izpolnjevanje obveznosti po zakonu o ljudski obrambi v JLA, TO in civilno zaščito in tisti, za katere pristojni organ, to je odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ugotovi, da ne izpolnjujejo pogojev, ki jih določa zakon. Posamezne izjeme prepušča zakon odločitvi TOZD in KS, ki v svojih samoupravnih aktih določajo razloge, zaradi katerih so posamezni delavci oproščeni zakonskih obveznosti. Ti razlogi so lahko npr.: — fizične ali psihične motnje ali poškodbe, ki zmanjšujejo razsodnost pri opravljanju nalog, zlasti v nočnem času; — opravljanje določenih funkcij, ki zahtevajo polno angažiranost delavca oziroma občana na drugih področjih v TOZD, KS ali zunaj nje; — čas trajne oziroma začasne nezmožnosti za delo, ki se ugotovi na podlagi ustrezne dokumentacije oziroma verodostojne izjave delavca oziroma občana. O oprostitvi opravljanja nalog narodne zaščite odloča odbor na svojo pobudo ali na zahtevo delavca oziroma občana. Sodelovanje v narodni zaščiti ne opravljajo osebe, ki so bile obsojene ali so v kazenskem postopku za dejanje iz 29. člena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. Kdo je bil obsojen ali je v kazenskem postopku, ugotovi odbor za LO in družbeno samozaščito TOZD oziroma KS. Enoto narodne zaščite krajevne skupnosti sestavljajo vsi tam živeči občani in tisti zaposleni zunaj KS, za katere se odbor za LO in družbeno samozaščito KS dogovori z odborom TOZD, kjer je občan zaposlen. Pri odločitvi o tem je treba u-poštevati zlasti: — kakšno število pripadnikov enote NZ je potrebno TOZD, da bi lahko opravljala potrebne naloge po načrtu; — teritorialno načelo bivanja, kar pomeni, naj bi delavci, ki se vozijo na delo oziroma živijo oddaljeno od delovnega mesta, zlasti, če ne obstaja možnost rednega prevoza, svoje dolžnosti o- pravlja v kraju, kjer živijo. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi drage mami Rozalije RIBAŠ se iskreno zahvaljujem vsem njenim sodelavka min sodelavcem iz tkalnice ovojev za cvetje, denarno pomoč, izraze sožalja ter spremljanja na njeni zadnji poti. Enako se zahvaljujem tudi sodelavkam in sodelavcem iz oddelka filtrov, oktetu »TOSAMA«, sindikalni organizacii ter tovarišici Mimi Vrenjak za nepozabni govor ob odprtem grobu. Urbanija Helena z družino in mama Ivana ZAHVALA Ob nenadni smrti nadvse dobrega očeta Franca Steleta se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz konfekcije za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in denarno pomoč. Enako se zahvaljujem tudi sindikalni organizaciji. Fani Stele ZAHVALA Ob tragični smrti mojega dragega brata Albina Rojca, se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem mikalnice za podarjeni venec. sestra Slavka Česen ZAHVALA Ob izgubi mojega dragega očeta, se najlepše zahvaljujem celotnemu oddelku mikalnice za denarno pomoč in podarjeno cvetje. Enako sindikalni organizaciji. Pele Ivanka Zaključek X. tekstiliade v Končane so letošnje X. jubilejne športne igre tekstilcev Slovenije v kegljanju. 77 *\'na*e tega prvenstva je bilo od uo 29. maja na lepem avtomatskem kegljišču KK »Triglav« v X ran ju v oragnizaciji tekstilne tovarne IBI iz Kranja. Za nas Tosamovce je bilo žal lepo kegljišče v plastični izvedbi Pretežko. Ekipa, navajena le asfaltne steze, tokrat ni imela sreče, saj smo se v skupni oceni: borbene i-|re in 6 x 200 lučajev moški ter ^ x 100 lučajev ženske povzpeli od osmih finalistov tudi na osmo mesto. Toda, če povemo, da se za ta nnalni boj bore v Sloveniji šport-mki preko petdesetih podjetij, je ja uvrstitev vendarle tudi uspeh, toda ne pričakovan. Pričakovali sn>9, da bomo ostali ali se pomak-niki celo eno mesto višje na lest-V1ci kot do sedaj (5. mesto). Iz tega Prsipevka boste lahko razbrali, kaj Je vzrok taki uvrstitvi. v našem podjetju je zaposlenih Približno 70 % žensk in 30 % moš-kih, pri udeležbi v kegljanju pa se 10 razmerje popolnoma uniči. Za moško vrsto kegljačev vemo, da v immžalah in izven nekaj pomeni. I'jjjmovalccv je dovolj, so dobri in tahko rečem celo odlični. Ženske so za sedaj le štiri, ki se trudijo po svojih močeh. Tudi one so dodale nekaj točk kot ekipa, to je pa tudi Do sedaj nam ni uspelo zainteresirati še več sodelavk za sodelovanje na treningih, da bi kasneje anko izbirali najboljše. Kljub pre- zaposlenosti naših žena ne vemo pravega vzroka za tako slab odziv. Zato si moramo do jeseni zadati nalogo vsi kegljači, mladinska in sindikalna oragnizacija, da bi pridobili čim več deklet in žena za ta priljubljen in zdrav šport. Pri drugih kegljaških vrstah smo videli, da so ravno dekleta pomagala s svojo enakopravno borbo za dobra mesta k boljši skupni oceni. Ocenjevalo se je po točkah in vsaka boljša uvrstitev pri posameznikih, parih in celotnih ekipah v ženski in moški konkurenci je prinesla več točk. Naša celotna reprezentanca je dobila naslednje ocene: Na izvrstno osmo mesto od 63 nastopajočih se je uvrstil Silvo Pre-nar z odlično 845 podrtimi lesovi in je tako sam prinesel ekipi 22 točk. Točke so dobili tudi: moška vrsta v borbeni igri in v disciplini 6 x 200 lučajev ter vsi trije pari, ženske pa v ekipni uvrstitvi 4 x 100 lučajev ter oba para. Pri posameznikih ni nihče drug dosegel točk razen Silvota. Končni vrstni red: 1. MTT Maribor 2. NOVOTEKS Novo mesto 3. TEKSTILNA Ajdovščina 4. BPT Tržič 5. TOPER Celje 6. IBI Kranj 7. DEKORATIVNA Ljubljana 8. TOSAMA Domžale Kegljači na X. tekstiliadi v Kranju. I I • » Rezultati: 00 OJ O OJ •£ SSS Komerciala: . 3. 7. Borštnar Dušan, 5. 7. Cedilnik Ani, 28. 6. Drčar Milan, 1. 7. ROJSTNI DAN PRAZNUJEJO: od 16. 6. do 15. 7. L MARTANCIC Ivan — 16. 6. — šofer 2. KNEZ Marija — 23. 6. — tkalka 3. HREŠČAK Viktor — 7. 7. — čistilec strojev 4. ŠKERJANC Ana — 8. 7. — tkal- kci 5. MOŽE Almira — 11. 7. — nati-kovalka 6. LIPOLD Albina — 12. 7. — sno- 7. CEK Ivan — 13. 7. — mojster 8. ŠAJNE Franc — 15. 7. — kurjač PRIŠLI V PODJETJE: HUSU Milena OSANA Stanka VITEZ Darko ODŠLA IZ PODJETJA: RAJKOVIČ Josip FRANETIČ Rada RODILA SE JE: POCKAR Silvi — hči PRIČAKUJEMO VAS V DOLINI SOČE! Ste že kdaj razmišljali, koliko pomeni za vaše zdravje čist zrak? In koliko ste do sedaj že storili za vaše boljše počutje? Prav gotovo bi bili mnogi izmed vas v zadregi, če bi vas kdo vprašal KAM? Preprosto. Bovec z okolico in dolino Trente skrivata v sebi vse tisto, kar vas bo prijetno presenetilo in na delovno mesto se boste vrnili spočiti in vedri. Da boste lažje našli pot k nam in da boste že ob prihodu seznanjeni z našo lepo okolico, še nekaj besed o tem. Do Bovca je možno priti preko Nove Gorice ali preko Škofje Loke in Cerknega ali preko Idrije. V poletnih mesecih je odprta cesta preko Vršiča, tako da je možno priti v Bovec direktno iz Kranjske gore. V času, ko je cesta preko Vršiča zaprta, pa je potrebno nadaljevati pot iz Kranjske gore do Rateč nato v Italijo in preko Trbiža ter prelaza Predel. Bovec je prijetno majhno mestece v Gornjem Posočju (približno 2.000 prebivalcev) in leži na 438 m nadmorske višine. V Bovcu je poleg trgovin še banka, pošta, knjižnica, lekarna, zobozdravstvena in zdravstvena ambulanta, nekaj manjših industrijskih podjetij kovinske, lesne in tekstilne stroke. S svojimi naravnimi lepotami in sodobnimi hoteli ima Bovec najboljše možnsti za celotni turizem. Bovec je tudi prijetno izhodišče za mnoge planinske ture in izlete ter sprehode v okolico: Dolina Trente z izvirom reke Soče, Log pod Mangartom, Slap Boka, jezero Plužna, sotočje rek Koritnice in Soče. Imate tudi edinstvene možnosti lova in ribolova, vedno več zanimanja pa je tudi za kajakaštvo na kristalno čisti Soči. Ne smemo pozabiti tudi našega Kanina, edinega visokogorskega smučarskega središča v Jugoslaviji, kjer je smuka možna do konca meseca julija. Kanin je zanimiv tudi kot izletniška točka, kamur vas po-pelje gondolska žičnica dolga 6000 m, ki permaga višino 1800 m v 35 minutah. Cene žičnice v letu 1977 so: povratna karta 40.— din; dnevna karta 70.— din in tedenska karta 300,— din sta namenjeni smučarjem. Za sindikalne izlete nudi-(Nadaljevanje na naslednji strani) Nagradna križanka 6 KRIVD. MO&KO IME ZNANOST SUK.fi PEREČ UDfiV mo posebne popuste. Žičnica obratuje vsak dan razen ponedeljka ob 8.00, 9.00, 11.00, 13.00 in 15. uri. Ob ponedeljkih opravljamo redna vzdrževalna dela žičnice in zato pelje žičnica na Kanin le ob 9.00 uri, s Kanina pa se vrača ob 15.00 uri. Če se odločite priti za počitnice v Bovec, lahko prenočite v hotelu Alp (120 ležišč) ali v hotelu Kanin (240 ležišč). Vsem članom sindikata, ki prinesejo s seboj izrezan naslov članka, objavljenega v tovarniškem časopisu, bomo nudili penzion v dvoposteljni sobi po ceni 195.— din po osebi (turistična taksa, prijava in zaavrovanje so v ceni že vključeni) v hotelu Kanin in po ceni 165.— din v hotelu ALP. V kolikor biva v sobi še tretja oseba, plača za polni penzion 30.— din manj, otroci do 7 let starosti, ki bivajo s starši v isti sobi pa imajo 30% popust. Vse sobe imajo kopalnico s straniščem. Če koristite penzion v enem izmed naših hotelov in želite na celodnevni izlet ail na smučanje na Kanin, lahko dobite v recepciji naših hotelov bon, ki vam omogoča koriščenje penzionskega kosila na Kaninu, v naši restavraciji Preste-Ijenik na višini 2202 m, ki ima 400 sedežev. Vsi gostje naših hotelov imajo brezplačno na razpolago bazen v hotelu Kanin (dimenzije 16 x 8), ki je od hotela ALP oddaljen le 50 m. Vsak dan razen ponedeljka imamo v hotelu ALP plesno glasbo, kegljišče pa obratuje dnevno od 16. do 23. ure, razen ob torkih. V obeh hotelih imamo tudi TV aparat namenjen gostom. V primeru slabega vremena pripravimo v hotelu družabne prireditve, ples v holu ter oragniziramo izlete v okolico. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE Tokrat je prispelo le 13 rešitev, od katerih je bilo 10 pravilnih. Sodelavci iz uvozno-izvozne službe so izžrebali: 1. nagrada PAVLI Iva — mikalnica 2. nagrada — PLANINC Janko — filtri 3. nagrada — KOSIRNIK Marjeta — laboratorij ZAHVALA Sindikalni organizaciji Tosame se naj lepše zahvaljujem za izkazano pozornost med mojo boleznijo. Rogelj Marjana