Naročnina listu : =
Celo leto .	.	K12'—
Pol leta .	.	„ 6‘—
Četrt leta .	.	,, 3’—
Mesečno .	.	„	1'—
Zunaj Avstrije : = Celo leto .	.	K 17'—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik popust.	:::
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek :::	popoldne. :::
Rokopisi ee ne vračajo.
Mrvaško-slovenski katoliški shod.
Nepopisno! Tako moia reči z nami vsak, kdor je preživel včerajšnji dan v beli Ljubljani., Včeraj je bil glavni dan letošnjega hrvaško-slovienskega katoliškega shoda,, bil je dan manifestacije. In manifestiralo je združeno lir va škonslo v en sko ljudstvo tako, da bo ostal ta dan vsakemu globoko in trajno v spominu.
Četrtič je pozdravila včeraj Ljubljana zborovalce katoliškega shoda. Kaka razlika? Zbrali so se sicer tudi prej številni tisoči našega ljudstva, toda bito je Še vedno ivse bolj skromno in ponižno. Liberalci so smatrali katoliški shod vedno za nekaj stran-karsko-pol)itične!gai in so se skušali kosati z nami. Liberalna Ljubljana je bila mrzla in prezirljiva ter je napela vse moči, da je dala udeležencem katoliškega shoda čutiti, kako je njena moč, če prav v razpadanju, še vedno velika. Se ob priliki zadnjega katoliškega shoda so čutili liberalci potrebo, da so priredili kričeče demonstracije in liberalna inteligenca je pokazala v vseh svojih dejanjih, da smajtra udeležence katoliškega shoda za ljudi manjvredne kakovosti, za nezavedno plebs.
In včeraj?
Izginilo je liberalno kosanje, izginila je liberalna bahavost, izginila je liberalna ppefzirljivost, slovenski katoliški narod je v družbi z drugimi katoliškimi slovanskimi narodi obhajal praznik stvoje popolne zmage. Razun nekaj strupenih izbruhov v liberalnem časopisju ni bilo nikajkih očitnih znakov protiverskega svobodomiselstva — naša prestolica, bela Ljubljana, je obhajala katoliški shod z nami. Ni več mrzlote in prezirljivosti, ne srečuješ več bar haških pogledov, ki bi ti naj rekli, da te prištevajo gotovi ljudje v trumo minorum gentium, ampak Ljubljana se je odela v praznično obleko in se raduje lepih in pomembnih dni po boljši večini prebivalstva s teboj. Slovenski narod je pa tega) seveda vesel. Zbral se je tukaj v neštetih tisočih in stopil je na plan v vsej svoji moči in lepoti. Poglej te tisoče, poglej te neštevilne množice: in čitaj na njihovih obrazih! Povsod najdeš tiho zadovoljnost, sveto navdušenje in neizmerno radost. Raduje, se katoliški Slovenec, ko vidi, kako njegovo,delo ni bilo zaman. Res, skromni so bili pričetki katoliškega gibanja, med nami in nešteto je bilo sil, ki so ga skušale zatreti. Ni se jim posrečilo. Katoliška misel se je razširjala vedno bolj in danes je vseobsegajoča in povsod zmagujoča. Slovenski narod s ponosom povdarja, da je katoliško zaveden in včeraj se je zbrajl v beli Ljubljani iz vseh delov lepe slovenske zem!j,e, da za to svojo zavest manifestira pred celim svetom. Se več! Prepričan o zmagoviitosti katoliške misli se je napotil slovenski narod, da jo vzbudi tudi pri svojih bratih! — Hrvatih. Ravno včeraj je bil oni zgodovinski dan, ko sta si prisegla Slovenec in Hrvat, da nočeta poprej mirovati, dokler ne zavlada živa katoliška zavest med celim hrvaško-slovenskim ljudstvom. Velika in težka naloga, toda trdna vera v zmagonosnost katoliške ideje pam daje zagotovilo, da bo zmaga naša.
V soboto.
Katoliški shod se je začel pravzaprav že v 'so-ooto z zborovanjem slovenskega katoliškega narodnega dijaštva. Ta dan so se naši akademiki in starešine udeležili zjutraj najprej sv. maše, pri kateri so prejeli sv. obhajilo. Na to se je pa pričelo v hotelu „Unionu“ dijaško zborovanje. Zborovalo) se js predpoldne in popoldne. Na unevnem redu .so bili zelo važni referati, zadevajoči aktuelna vprašanja katoliškega narodnega dijajštva. Referati so bili v-zorno sestavljeni in jim je sledila zelo živahna, m stvarna debata. Dijaštvo se jih je udeleževalo v velikem številu ter so bile stavljene zelo pomembne resolucije, ki so bile enoglasno sprejete. Razun dijap kov so se udeležili zborovanj različni ^dostojanstveniki, med temi tudi prevzvišena knezoškofa splitski in ljubljanski. V imenu kranjske dežele je pozdravil sestanek g. deželni odbornik dr. Pegan v navdušenih besedah.
Zvečer so priredili dijaki-akademiki gostom katoliškega shoda pozdravni večer. Že ta -večer je pokazal, da bodo dnevi katoliškega shoda nad vse sijajni. Razun že došlih Čeških, poljskih; in hrvaških udeležencev so posetili večer umevne! vsi slovenski udeleženci, a tudi mnogo ljubljanskih meščanov., In prostori so bili kmalu premajhni, ,,JUnion“ je bil prenapolnjen v vseh svojih prostorih in razvilo se je
nad vse živahno in navdušeno življenje. Večer je o-tvoril iJDaničar“, vodil ga je dr, Pogačitik. Na to je sledila cela vrsta pozdravov, nagovorov in napitnic, ki so bili vsi sprejeti z velikanskim navdušenjem. V imenu episkopata se je zahvalil za pozdrave nadškof koadjutor dr. Bauer, 'ka,r je vzbudilo viharje; o-dobravanja. Zahvalili so se prisrčno tudi odlični za-stopnikij ' poljskega, češkega! in hrvaškega, naroda. Njihovi govori so izzvali seveda nepopisno! navdušenje, ,ki se 'kar ni hotelo poleči. Omenili nam je še zlasti za vse naslednje dneve; značilen dogodek. Ko je predsedniki dr. Pogačnik imenoval pri' pozdravu došlih sedem cerkvenih knezov ime biskupa dr. 'Mahniča, je zaorilo po dvoranah urnebesno pritrjevanje. Nehote se je zazdelo, da hočejo zbrane množice po-vdariti, da stoji četrti katoliški shod, ki ■ je postal po svojem bistvu prvi slovenskodirgaški pod enakimi vzori in cilji, kakor jih je imel prvi katoliški shod, katerega je omogočil ravno dr. Mahnič in s tem postavil temelj preporodu slovenskega naroda.
V nedeljo zjutraj.
Komaj je poslal novi dan svoje prve, dremotne pozdrave, že je Ljubljana na nogah. Po ulicah vflvi izredno življenje in priča, da je napočila, nedelja, ka-koršne še ni videla Ljubljana. Pravzaprav Ljubljana ni prišla skjoro nič do počitka, kajti razun v soboto popoldne in večer so tudi celo noč prihajali gostje. Vsak vlak je pripeljal nove množice, vsaka ura nove stotine. Največ jih je seveda, prišlo v nedeljo zjutraj. Od vseh strani so prihajali vlaki — redni in posebni — iter sipali v mesto novih tisočev. Ves promet je stal popolnoma v znamenju katoliškega shoda. Iz Štajerskega se je pripeljalo največ udeležencev z vlakom zjutraj ob petih. Ker je uprava slutila naval, je uvrstila pred redni vlak, ki vozi nekaj po polnoči iz Maribora,, izrednega, ki je bil od postaje do postaje bolj poln. Povsod so vstopili gostje, zlasti je bilo veliko Orlov. Tudi redni vlak, ki je vozil koj za prvim, je imel dovolj posla in dovolj potnikov, kajti prvi ni zmogel vseh. Bilo je sicer že zgodaj, ko smo prišit v Ljubljano in med potjo je le malokdo kaj spal, toda trudnosti ni čutil nihče nobene. Veselo pričakovanje je rajzgnalo vso utrujenost. Korajžno smo korakali v mesto in z radovednostjo čakali dogodkov, ki se bodo razvili. Da bo nekaj izrednega, veldkajnskega, smo si lahko mislili, ker so nam že na postaji povedali, da je prodanih že 18.000 vstopnic. Od trenutka do trenutka je postajalo po ulicah živahnejše. Povsod u-deleženci, povsod Orli, povsod .narodne noše, povsod hiteči ljudje. Tam koraka četa Orlov, zopet tam pe-lie krasno okrašen voz vrsto deklet v pestrih, narodnih nošah. Vse drhti, vse kipi. Zlasti živahne so one ulice, ki peljejo na razna zbirališča. Truma za trumo, četa za Četo, družba za družbo, se vali tja dol po Poljanski cesti, študira „Slovenca“ in išče svoje zbirališče. Vmes švigajo reditelji, hite stražniki, se pozdravljajo znanci, sploh izredno življenje, lepo in zanimivo vsled svoje raznolikosti. Niti zloglasna megla ne jezi nikogar, kajti za ,take vsakdanjosti danes ni Časa, danes je povsod-praznično razpoloženje.
Obhod.
Nepopisno — sem zapisal v uvodu svojega poročila. V prvi vrsti sem pri tem mislil na obhod, ki je res nepopisljiv. Ne bom preiskoval, kako je moje pero, ali je dobro ali slabo, toda za popis tega obhoda je nesposobno. Tu je bilo treba biti zraven in vživeti, vživati z očmi 'in srcem. Ker so bile došle množice tako ogromne in ; naravnost nepričakovane, se je ureditev sprevoda kljub spretnemu in neumornemu aranžmaju nekoliko zakasnila, vendar pa se je kmalu po pol devetih sprevod že začel razvijati. Se preci deveto uro je prišel začetek sprevoda na Dunajsko cesto, kjer smo ga pustili pasirati. Bil je res nepopisno lep in marsikomu .so se od ganutja zaiskrile solze v očeh. T,olika pestrost, tolika raznobuj-nost, in vendar tolika harmonija. Ljubljana še ni videla kaj takega in ji drugi kaj .takega tudi ne more več nuditi kot samo naše organizacije. Videl sem sprevod ob cesajrjevi Šestdesetletnici na Dunaju. Bil je‘seveda ogromnejši, bogatejši in razkošnejši, toda učinkoval ni tako kot včerajšnji. Prvi je bil blesteč, a hladen — samo za oči, včerajšnji je bil tudi za o-či a .vžgal je tudi srce. ‘Vse delo naših organizacij in ustanov je šlo nekako živo vdejstvovano tam mimo ter je govorilo na najsijajnejši način in iz tisočerih
grl, kaj smo dosegli in kako zmagovali. Bilo je človeku reš svečano pri srcu ob trotih neštevilnih pestrih slikah in srce je zaigralo v nepoznani sreči. To smo mi katoliški Slovenci in taki smo. Človek bi vriskal radosti . . .
Sprevod so otvorili sldkenskij Ziljani v krasnih narodnih nošah na iskrih konjih. Njim je sledila vrsta fanfaristov. Nato: poslanci, župani in svetovalci. Nepregledna vrsta odličnih mož-veljakov. Stotina za stotino se siplje mimo. To je moč, veljajva,, poosebljena ljudska volja. Sledili so Slovenci iz Nemčije s šestimi krasnimi zastavami v zelo okusnih rudarskih uniformah. Salezijanska godba iz Rakovnika koraka za njimi. Za godbo zastopstvo Poljakov. .Gospodje in dame so skoro brez izjeme v razkošnih narodnih nošah in imajo seboj več krasnih zastav. 'Občinstvo, ki se je zbralo po ,vseh ulicah, kjer!se je pomikal sprevod, jih je navdušeno pozdravljalo, iz oken so pa deževale nanje cvetke. Za Poljaki je korakalo par sto Cehov z večimi lepimi zastavami in deloma v narod-i nih nošah. Ravno tako kot pri Polj api ih : navdušeno vsklikanje in obsipanje s cvetkami. Sledili so jim pa Hrvati, Teh je bilo ogromno veliko, čez tisoč iz vseh hrvaških zemelj. Na čelu so nosili večje število ponosnih zastav. Med njimi je bilo tudi mnogo slikovitih narodnih noš, zlasti ženskih. Številno je bila zastopana zlasti duhovščina z bogoslovci; tudi akademikov j« bilo več, ravno tako kot pri Cehih. Pozdravljanje s cvetjem in klici, kakor prej. Hrvati sami so bili tudi zelo navdušeni in so peli krasne nai-rodne pesmi. ,Za Hrvati so stopali naši malčki — deklice in dečki — prve v slikoviti narodni noši, drugi kop; orlovski naraščaj. : !Za temi ,so prišli koroški Slovenci s svojima voditeljema-dr. Brejcem in Grafenauerjem. Bilo jih je čez tisoč in so bili prisrčjno aklamirani. Med sabo so imeli mnogo narodnih noš. Nosili so tudi ,v rokah male trobojnice, vsled česar je bila njihoiva skupina, ki je bila zelo navdušena, jako prikupna. Na to so korakali .abiturienti, bogoslovi, akademiki in starešine. Njihovo Število je bilo zelo, ijnponujoče in smo res lahko ponosni na mogočno razvito naše inteligenco in njen naraščaj. Na celem potu žfvahno pozdravljeni so na to sledili češki Orli in Orlice, vseh skupaj čez 200.
Za češkimi Orli so korakali slovenski. Bila jih je nepregledna vrsta, Kakor rudeče morje so se skoro pol ure zlivali mimo nas. Občinstvo je bilo seveda zelo navdušeno, ko je videlo toliko — okrog dva tisoč — krepkih slovenskih fantov,) ki so enakomernega, odločnega koraka stopali mimo. 'Skupina je bila po odsekih razvrščena v čete in trume ter je bilo med njo več godb, in mnogo vrst trobentačev, tako da je bil vtis zelo prijeten.
Orlom je sledila najlepša skupina:	slovenske
narodne noše. Občinstvo je bilo zadivljeno in kar nehote so se človeku vkradli vskliki: Ah, kako je to lepo, kako je to divno. In bilo je tudi res. Toliko pestrosti, toliko slikovitosti, toliko razkošne, a okusno umerjene lepote še niso videli. Nič ne pretiravamo, če trdimo, da se naše narodne noše dajo kosati z nošami vsakega\ drugega naroda. Postavite ogromno množico naših mladenk in žena, pomešanih v primernih razdaljah z moškimi narodnimi nošami, kot je to bilo v sprevodu, kamorkoli, brez dvoma odnesejo zmago povsod. Slišali smo že veliko o lepolti kranjskih narodnih noš, toda da, so tako lepe, nismo mislili. In človek ne ve, kateri bi dal prednost. Vrstile so se gorenjske, dolenjske, notranjske, vipavske, — če že hočemo nekoliko ločiti — tržaške, belokranjske, z avbami in pečami, a vse so lične in jih človek mora občudovati. Želeti bi le bilo, da bi se še bolj udomačile in se moramo začeti tudi mi Štajerci bolj zanimati za narodno nošo.
Narodnim nošam je sledila nepregledna vrsta mladenk-članic .„Bogomile.“ Zelo slikovit je bil tudi pevski zbor „Ljubljane“, pri katerem je bilo mnogo pevk v ljubkih narodnih nošah. S častnim številom se je postavila v vsporedu. SlomŠekova zveza, ravno tako skupina „uradniki zavodov.^ V zadnji skupini so sledili člani raznih naših nepolitičnih društev in družb: S. K. S. Z., J. S. Z., Marijine družbe, rudarji, požarniki itd. Udeležencev v tej skupini je bilo na tisoče. Neprestano so se valile nove množice mimo nas. Imponujoce so vplivale zastave, ki so jih nosili na čelu S. K, S. Z. Bilo jih je cel gozd in je bil pogled na nje nad vse lep. Ce prav je bilo samo
v tej skupini okrog 150 zastav, vendar to niso bile vse, kajti mnogo so jili nosili v sprevodu, zlasti orlovske. Razun vsega, kar smo že omenili, je billo v sprevodu razvrščenih mnogo godb: novomeška, .viška, dve salezijanski-, več orlovskih ' itd. ter so vse neumorno svirale.
Naj bo konec: Sprevod je Ril nad vse sijajen. Se liberalci so ga odkritosrčno občudovali in če tudi je bila izdana parola, da morajo liberalci katoliški shod prezirati, vendar so bili liberalci tako zadivljeni, da so iz mnogih liberalnih hiš doneli pozdra-' vni klici in deževale cvetke. Ulice, po katerih se je pomikal sprevod, do Kongresnega trga, Uakor tudi one od Kongresnega trga v domobransko vojašnico, so bile bogato okrašene z zastavami. Samo me-, stne in nekatere prononsirane liberalne hiše so blestele brez okraska. Za liberalce pa pomen j a njihov poziv k preziranju poraz, ker je Ljubljana pokazala, da po svoji veliki večini liberalcev ne uboga.
Posvetitev Brezmadežni Devici Mariji.
Sprevod 15.000 do 20.000 oseb se je pomikal na Kongresni trg, kjer je bil pred uršuljinsko cerkvijo postavljen altar. Ko se je sprevod sešel na trgu — trajal je pa sprevod eno uro — je bral ljubljanski škof tiho sv, mašo. Na toj se je vr^i,la posvetitev Brezmadežni. Škof dr. 'Jeglič je počasi z zborom duhovščine in spremljevanjem neštevilne množice Citai sledečo molitev:
Brezm^jdežna Devica, Mati Božja Marija, vsi zbrani posvetimo sebe in svoj rod Tebi, ki pri Bogu vse premoreš. Srčno in zaupno Tie prosimo, vzemi nas milostno v svoje varstvo in ne dopusti, da bi nas in naš rod premagali sovražniki Tvoji in Tvojega Božjega Sina.
Brezmadežna Devica, ki si tako trdno verovala besedam angelja Gabriela in si kot Devica rodila Luč, ki razsvetljuje ves svet, pomagaj nam, da o-hranimo vero v Boga Očeta, Stvarnika nebes in zemlje, vero v Boga Sina, našega edinega Odrešenika in Učenika, v Boga svetega Duha, ki je poslan cerkvi, da jo ohrani v resnici in obrani vsake zmote . . .	,	;	! •	;• : i j
Brezmadežna Devica, Mati Jezusa, začetnika in nevidnega poglavarja svete nezmotljive in edino zveličavne katoliške cerkjve, pomagaj nam, da ostanemo zvesti katoličani, da ne priznajmo drugega u-čitelja in voditelja na potu v večnost, kakor to sveto cerkev, ki nam govori po nasledniku sv. Petra, po rimskem papežu in po naslednikih apostolov, po škofih, združenih ß papežem.
Brezmadežna Devica, ki si strla glavo peklenski kači, pomagaj nam, da uidemo njenemu zalezovanju in premagujemo silne strajsti naših src, da premagujemo poželenje oči, poželenje mesa in pa napuh življenja; pomagaj nam, da ostanemo ne le verni, ampak tudi ponižni, nedolžni, čisti, zmerni, trezni in krotki v besedi in dejanju, polni srčne ljubezni do Boga in do bližnjega.
Brezmadežna Devica, ki si kljub najhujšim bridkostim ostala zvesta Bogu in se sedaj v nebeški slavi vekomaj veseliš, pomagaj, da tudi mi ostanemo v veri in v življenju po veri stanovitni do konca in po smrti pridemo iz te solzne doljme v prajvo domovino, kjer ne bo ne solza, ne bolečin, ne nevarnosti, ampak popolno veselje, ki ga je Bog pripravil njijm, ki ga ljubijo. Amen.
\
Bil je to najslovesnejši trenutek celega katoliškega shoda. Kdor ga je doživel, ga ne pozabi nikoli več.
Na to je predlagal predsednik pripravljalnega odbora dr. Gruden udanostni brzojavki na sv. očeta in cesarja. Med viharji navdušenja sta bili obe brzojavki odposlani, iz grada! so pa začeli grometi topovi. Počasi se je navdušenje poleglo in sprevod se je začel pomikati po drugih ulicah, proti domobranski vojašnici, kjer se je imelo vršiti slavnostno zborovanje.
Slavnostno zborovanje.
Ko se je slavnostni sprevod vrnil na dvorišče domobranske vojašnice, je otvoril predsednik pripravljalnega odbora dr. Gruden 4. katoliški shod. Pozdravne besede so bile nekako sledeče:
Mili slovanski bratje! Hvala Vam vsem, kiste prihiteli vi belo Ljubljano. Pozdravljeni vsi naši bratje, ki ste prihiteli iz trojedine Hrvaške, Dalmacije, Bosne,, od daleč tam preko Sotle 'in Kolpe, da sklenemo na katoliškem shodu skupnost vseh katoliških Slovencev in Hrvatov, ki živimo pod habsburškim žezlom. Pozdravljeni brati Poljaki, bratje Cehi, ^si tisoči združenih kat. Slovanov. 4. ka,t. shod slavimo. Naj bi bil ta katoliški shod nov svetilnik boljše bodočnosti ne samo na Slovenskem, ampak ,tudji v Dalmaciji, Bosni in Hrvaški. Na današnjem hrvaško-elo-venskem katoliškem shodu zborujemo v dveh znamenjih. Prvo znamenje je sveti križ, drugo pa pre-blažena Devica Marija. ‘Ti znamenji ste znamenji naših bodočih zmag. (Živijo !)
Za predsednika 4. katoliškega shoda je bil nato izvoljen naš štajerski državni in deželni poslanec dr. Jankovič, za podpredsednika pa Hrvat dr. Deželic.
Predsednik dr. Jankovič pozdravi zborovalce s staroslovenskim pozdravom: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!“ In ves zbor, tisočera in tisočera množica slovanskega ljudstva, je odgovorila: „Na veke: Amen!“ Predsednik nadaljuje: Pozdravljam vas kot zastopnik štajerskih Slovencev, to je imenom naroda, ki je do-zdaj stal vedno zvest na katoliški strani. (Klici: Živijo Štajerci!) Močne in ogromne so naše organizacije. Vsi smo danes ene misli, misli ljubezni in navdušenja za sveto našo stvar. Pozdravljam danes tukaj navzoče odlične goste, pred vsem nadškofa-koad-jutorja dr. Ante Bauerja in vse druge cerkvene kneze, dež. predsednika Swarza, grofa Chorinskyja, kneza Sapieho, kneza Ernesta in Hugon Windischgrätza, grofa Paura in vse druge odlične osebe, ki so nas počastile. Posebno pa pozdravljam naše brate Poljake, (Živio Poljaki!) zastopnike češkega naroda, (Na zdar! Slava-klici.) ki posebno na Moravskem zadnji čas tako krasno napredujejo. Pozdravljam naše brate-Hrvate, (Urnebesni Živio-klici.) ki so došli v izredno ogromnem številu. Hrvati, ki ste narod naše vere- naše duše, narod naše krvi in našega srca, narod, ki se hoče z nami Slovenci skupno boriti, bodite nam prisrčno pozdravljeni! (Živio hrvatsko-slovenska vzajemnost! Živio!) Želim, da bi duh današnjega shoda, duh naših organizacij ponesli med svoje brate in sestre.
Radi pozne ure sta slavnostna govora dr. Brejca in dr. Šimraka odpadla. Preložena sta bila na ponedeljek. Vršili pa so se pozdravi raznih odličnih zastopnikov, ki so bili sprejeti in mnogokrat prekinjeni z urnebesnim navdušenjem.
Najprvo je dobil besedo zagrebški nadškof-ko-adjutor dr. Bauer, ki je v lepi hrvaščini pozdravil „dragi bratski slovenski narod“ v imenu hrvatskoga episkopata, Želi, da bi bili plodovi shoda trajni in da bi se jamstvo hrvatsko-slovenske vzajemnosti obistinilo: Spasitelj Jezus Kristus naj bo vzor vsakemu Slovencu in Hrvatu, Današnji shod je res prvi lir.vatsko-slovenski shod. Vabim za drugo in naslednje leto vse Slovence, pa tudi Cehe in Poljake, na katoliški shod v Zagreb.
Deželni predsednik baron Schwarz pozdravlja shod imenom vlade. Želi celi prireditvi božjega blagoslova.
Viharno pozdravljen nastopi nato deželni glavar dr. Ivan Šušteršič, ki pozdravlja imenom dežele Kranjske in posebno priporoča zvestobo slovensko-hrvaškega naroda do Boga, Brezmadežne in pa do cesarja, ki naj bo trdna in n e omahljiva. Srečen je, kdor je danes tukaj. Še pozni rodovi bodo govorili o pomenu hrvatsko-slovenskega katoliškega shoda. Mi pa hočemo z moško zavednostjo in doslednostjo zastopati naše versko prepričanje v vsej javnosti. Kličem vam imenom kranjskega ljudstva: Hvaljen bodi Jezus Kristus! — In cel zbor je odgovoril slovesno: Na veke! Amen!
Imenom Poljakov se oglasi k besedi knez Sapi e e h a. Prinaša pozdrave bratov Poljakov, ki so se iz Galicije, Rusko-Poljske in Poznanjskega v častnem številu udeležili katoliškega shoda. Zaklical je koncem svojega poljudnega govora: Živela hrvatsko-slo-vensko-poljska katoliška misel! — Klici: Živeli Poljaki! so doneli kot vihar po obširnem zborovalnem prostoru.
Imenom bratov -Cehov je govoril državni poslanec Navratil. Rekel je: Pozdravljeni bratje Slovenci. Prinašam najprisrčnejše pozdrave z dežele Morave, kjer sta delovala naša brata Ciril in Metod, s prekrasnega Velehrada. Želim, da bi se drugo leto Slovenci in Hrvatje udeležili našega shoda na Vele-hradu, da se poglobi in utrdi hrvatsko-slovensko-če-ška vzajemnost! (Klici: Pridemo!) Govornik je končal: Imenom naše lepe Morave naj vam velja naj-prisrčnejši slovanski pozdrav! (Klici: Na zdar! Živio!)
Ljubljanski škof dr. Jeglič prinaša pozdrave od sv. očeta iz Rima in prečita ljubeznjivo pismo, ki mu ga je poslal kardinal Merry de Val po naročilu sv. očeta v pozdrav katoliškemu shodu. Podelil je tisočeri množici tudi papežev blagoslov.
Predsednik dr, J a n k o v i Č je nato zaključil slavnostno zborovanje in pozval udeležence, naj o-genj, ki so se ga 'danes navzeli, ponesejo na svoje domove in ga širijo po vsej slovenski domovini!
Telovadba.
Popoldne proti četrti uri je vrela cela Ljubljana proti domobranski vojašnici, kjer se je imela vršiti telovadba Orlov. Predno se je začela telovadba, se je zbrala na obsežnem, zelo pripravnem in krasno prirejenem dvorišču domobranske vojašnice o-gromna množica ljudstva. — do 15.000. Bila je zelo pestra, nepozabna slika,, ki se je nudila očem. Krog (velikanskega telovadišča glava pri glavi, naj ' eni strani mogočna tribuna za gledalce, na drugi pai za godbo in dostojanstvenike, a vse polno, prenapolnjeno. Crna sukna, narodna noša, orloVsk^ uniforma, poletna toaleta, druga, pri drugi ustvarjajoč krasno skupino, vse to je bilo tako divno in veličastno, da je človek kar gledal. In potem so prikorakali Orli. Četverostop se je vrstil za četverostopom in ko so se razstopili, je bil telovadni prostor poln. Občinstvo je bilo zadivjeno od krasnega pogleda na 1200 mladih, čvrstih fantov in je vedno znova zagrmelo po obsežnem prostoru navdušeno ploskajnje in sklikanje. In
proste vaje so proizvajali telovadci prav dobro in se moramo samo čuditi, da so se v primeroma kratkem času tajko izurili. Ravno tako je bil izredno fin in eksakten nastop moravskih Orlic in za tem nastop moravskih Orlov, M so proizvajali prav težke proste vaje. Da občinstvo ni štedilo z aplavzom, je u-mevno. (zbrana četa slovenskih Orlov je na to proizvajala zelo lepe, a težke proste vajje. Pokazali so telovadci veliko spretnosti in izurjenosti in jih je ob-činstvo za to burno aklamiralo. Ravno tako so vzbujali viharje odobravanja moravski Orli, ki so nastopili enkrat s kijcem, drugikrat s palicami. Prisrčno veselje je izzval nastop mladih slovenskih deklic Orlic in mladega orlovskega naraščaja. Za tem se Je vršila telovadba na orodju. Zastopana so bila vsa telovadna orodja in so se pokajzali naši fantje pri vseh za res prave mojstre. Najtežje vaje so proizvajali z največjo lahkoto in eleganco. Nekateri med našimi Orli so res uprav ženijalni telofyadcr in se občinstvo ni moglo nadiviti njihovim produkcijam. Vedno je zopet in zopet zagrmel vihar vsklikov: in odobravanja, znamenje, rda je kajteni izmed telovadcev zopet pokazal kakšno drzno in vratolomno vajo. Že je bila ura sedem proč, ko so nehali naši neutrudljiv vi fantje s telovadbo.
Hvala Vam, fantje, za krasen užitek!
Na zdar!
Družabni večer.
Za zvečer naznanjeni družabni večer je privabil v hotel „Union“ neštevilne množice. Vse je bilo kmalu prenapolnjeno in našel nisi več prostora, tudi če bi ga bil hotel drago plačati. Kot bi trenil, so minule ure in veliko prezgodaj je bilo treba se podati na vlak.
Otvoritev novega dravskega
mostu.
Z velikim zanimanjem in od nasprotnikov tudi s precejšnjo nervoznostjo pričakovana otvoritev novega dravskega mostu se je srečno zvršila v soboto. Zbralo se je ogromno občinstva; iz mesta in dežele, vendar pa je cela prireditev razun nekaterih manjših spopadov potekla mirno. V zadnjem trenutku prepovedano izobešanje slovenskih .zastav ja Slovence sicer globoko užalilo in ogorčilo, toda ohranili smo mirno kri. Zabeležiti imamo vse eno lep vspeh, ker sta župana Pišek in Lorber pozdravila nadvojvodo pri dohodu v Maribor na mariborski postaji v slovenskem jeziku. Zgodilo se je to prvikrat in je bilo s tem prvikrat od tako visoke strani, kot je nadvojvoda Friderik, ugotovljeno, da je Maribor mesto, v kateri gre tudi Slovencem beseda v javnosti, da je tedaj Maribor dvojezičen. Radi poročila o katoliškem shodu smo morali daljše poročilo ,iz tehničnih vzrokov preložiti na sredo in naj za danes to zadostuje. Nadvojvoda Friderik se je po otvoritvi odpeljal k pre-vzvišenemu knezoškofu na obisk, na to pa z avtomobilom v Gradec. Da bi imel o „nemškem“ Mariboru kakšno posebno dobro mnenje, tega, si ^nemški“ Mariborčani pač ne smejo misliti, če mu je tako malo za njihovo mesto.
Politični pregled.
Deželni zbori.
Pijeva korespondenca piše:
Kakor izvemo, se je bavil zadnji ministrski svet tudi z vprašanjem sklicanja deželnih zborov. Vlada namerava sklicati delazmožne deželne zbore v sredi meseca septembra. Jesensko zasedanje dež. zborov bo trajalo k večjemu en mesec, ker se namerava v drugi polovici meseca oktobra sklicati državni zbor. Ena prvih nalog parlamenta v jeseniškem zasedanju bo, da se izvršijo volitve delegacij, ki bodo tokrat in sicer sredi meseca novembra, pričela svoja posvetovanja na Dunaju.
Ogrska.
„A Nap“ poroča, da se bo konstituirala stranka grofa Julija Andrassyja dne 14. septembra v Budimpešti. Stranka obstoja iz 17 članov. Predsednik bo Koloman pl. Szell, poslovni predsednik pa Zoltan Desy.
Atentat na komisarja Skerlecza.
Komisarja Skerlecza še niso mogli prepeljati iz bolnišnice v bansko palačo, ker je nastopilo lahno vnetje rane.
Zdi se, da je sedaj atentat na komisarja Skerlecza popolnoma pojasnen. Gre namreč, kakor je poLcija dognala, za dejanje posameznika, ki je stal močno pod vplivom ameriškega hrvaškega časopisja. Dosedanje policijske poizvedbe niso dognale nikakršne skupnosti med atentatom in hrvaškimi delavskimi organiizacijami v Ameriki in tndi sam, da bi bil izvršil Dojčič atentat po naročilu anarhističnih organizacij, se ni potrdil. Verjetno pa je, da so vplivale na Dojčiča anarhistične ideje in da se je zzasti zgledoval nad Jukičem. Preiskava proti Dojčiču bo najbrže kmalu zaključena, tako da se bo morda že prihodnji mesec vršila glavna razprava proti atentatorju zaradi poskušenega umora.
Značilne so besede, kijih je izgovoril komisar Skerlecz o atentatu: „Dojčič in jaz sva prišla z isto nalogo na Hrvaško, da namreč odoravi va komisarijat“.
Ministrski svet.
Kajkor poroča „Reichspost“ baje iz zanesljivega vira, se bo vršil tretji teden v septembru na Du-
naju skupni ministrski svet, da se posvetuje o skupnem proračunu za leto 1914 in o nekaterih trgovsko-političnjh vprašanjih. Od tega, ministrskega sveta je pričakovati baje važnih sklèpov glede novih trgovinskih pogodb z balkanskimi državami. Istočasno naj se sestane tudi bosanski sabor. Pri bosainski deželni vladi se bodo začetkom jeseni izvršil^ večje' personalne izpremembe. Pred vsem naj bi se imenoval za vodstvo sedaj nezasedenega administrativnega oddeh ka sekcijski načelnik Žurunič.
Ogrska korupcija.
Desy namerava grofa Tisza vsled njegovega vedenja v procesu Desy-Lukacs tožiti.
Raznoterosti.
Š tè vilo rojstev pada -- število razdraženih zakonov pa raste. Eno najžalostnejših znamenj nravstvenega in kulturnega propadanja človeštva v današnjih dneh je poleg drugih tudi neprestano naraščanje števila razdraženih zakonov. Splošno se smatra, da izkazuje Amerika največje število razdraženih zakonov v primeri s prebivalstvom. Temu pa ni tako, marveč prvači V tem oziru mala država Švica. — Glasom švicarske Statistike pride v Švici na vsakih
100.000	prebivalcev 43 razdraženih zakonov, v Ameriki pa pride na isto število prebivalstva le 42 razdraženih zakonov. Za Ameriko pride v večjem presledku Francija s 33, za tem Saksonska z 32. Potem sledijo Danska s 27, Prusija s 23, Anglija s 17, Norveška s 15, Holandska in Belgija s vsaka po 14, Bavarska z 10, Švedska z 9, A v s t r i j a z 8 in Finska s 6 razdraženimi zakoni na vsakih 400.000 prebivalcev. V vseh državah, izvzemši Anglijo, raste neprestano število razdraženih zakonov, najbolj pa na Švedskem in Danskem, v katerih državah se je število razdruženj zakona v zadnjih 10, letih podvojilo.
Odkritje Medvedovega nagrobnika na pokopališča v Kamniku v četrtek, dne 28. avgusta 1913 Spored : 1. Ob deveti uri dopoldne sveta maša zadušnica na Žalah — na pokopališču 2. Na pesnikovem grobu : a) govor c. kr. prof. g. Ivana Grafenauerja, b) govor akademika g. Jožefa Lovrenčiča. Odkritje in izročitev spomenika v varstvo mestu Kamniku in pokopališki upravi. — Častilci in prijatelji pesnikovi, iskreno vabljeni! — Odbor. — Vlak gre iz Ljubljane ob 7 uri 32 min zjutraj. Vlak se vrača iz Kamnika ob 1. uri 30 min. in ob 5 uri popoldne.
Novo padalo. Iz Pariza poročajo: Aviatik Pegonrd je blizu Versailessa praktično poskusil padalo, ki je je izumil Bomet. Pegonrd je zapustil svoj monoplan v višini 300 metrov ter se spustil na tla, kamor je priletel nepoškodovan. Aeroplan je čez par minut padel blizu Versaillesa v nekem gozdu na tla.
Zlata zrna. Pavel Pajk: Solza je ona hladna rosa, koja pada na naša vroča srca, da ugasne. In «na solzna kapljica da srcu več tešila, nego, svitli žarek upanja; zatorej gorje ^človeku, kojemu je že za vselej usahnila ta dobrodejna rosica. — Franc Ks. Meško: So sicer nevihte v naravi, mogočno besneče in uničujoče vse .življenje; a hujši so viharji v človeškem srcu; najhujše pa so nevihte in burje, besneče v mladem, mehkem srcu deviškem, v srcu, podobnemu ravnokar razcvelemu,, a Še nedotaknjenemu cvetu vrtne lilije. — Fr. KS. Meško: So pač različne človeške narave. Enega premaguje ljubeznjivost ženske, drugega njena strast, njen ogenj, s katerim se ga oklepa. Tretjega najbolj razplamti ženska mr-zlota, ženski ponos. Tak človek ne priznava, da je ženska mrzla le iz preračunjenega egoizma, On imenuje v svoji slepoti, v svoji pijanosti to mrzloto klasično veličino. Ne veruje, da nekatera ženska niti ljubiti ne more, da je brez čustva, brez srca. Tak nesrečnež vidi le žensko lepoto ter jo ljubi. A ne pomisli, da bi ravno tako opravičeno lahko ljubil tudi kamen, umotvor, ki čuti ravno toliko, kakor nekatera živa bitja, da namreč niti ne čuti. — Anton Mjed-ved: Spočeti in porojeni, v naročju tajnem hrepenenja na zemlji smo obsojeni, da z lučjo iščemo mišljenja, namen in vir življenja. — Simon Gregorčič: Solza, ki sirota jo lije, do neba za kazen vpije. — Anton Medved:	Spremljata radost in slava mnogo
dejanje, tiho korakata zadaj kes in spoznanje. — Josip Kostanjevec:! Srce človeško, v vek nemirno, hrepeneče vedno po sreči, želeče si vedno nekaj tajnega, neznanega, mora imeti nekaj ali nekoga, da se ga oklene z vsemi svojimi silami, z vso svojo mogočno, vročo, kipečo strastjo, nekoiga, komur zaupa svoje misli, upe, načrte in težnje. — Fr. Gestrin: Res, lahka ni iz domovine pot, milejši veter po 'dòmo vju veje' in 1 cvet proevita se doma krasneje ! in solnce sije lepše kot drugod.
%?
Štajersko.
Sv. Peter niže Maribora. Vendar bo enkrat že lepo vreme, smo si mislili. Solnce je zadnje dni prav mfočno pripekalo in kmetje so začeli kositi otavo. A prav posebno vroče pa je bilo dne 20. avgusta. Popoldne se začnejo od vseh strani kopičiti oblaki in proti 5. uri se vlije, kakor bi lilo iz škafa, med silnim viharjem. Niti 100 korakov daleč ni bilo mogoče razločevati1 velikih stvari.. Tako je bilo skozi četrt ure. Kakšne zelo občutne Škode pa hvala Bogu ta-le ploha ni naredila. V aimerikatnskih nasadih je kolje lomilo in kjer je že tretja kop izkopana, tam je odnesla ta ploha zelo veliko zemlje. Koruza je tudi polomljena in na več krajih je vihar celo drevesa lo-
mil. i Umazana in gosta voda se je kar v potokih valila po cestah in po travnikih, vmes pa je bliskalo in grmelo, kakor bi mislil biti sodni dan. Na več krajih so videli tudi tu in tam padati točo, ki pa vidne škode ni naredila. Najhuje so prizadete Metava, Ne-lova in Terčova, ne tako Celestrina in Hrenca. Bog nas varuj večkrat takšnega naliva.
Hoče V nedeljo, dne 31. avgusta priredi Slov. kat. izobražev. društvo poučno zborovanje in bo sprejem novih „Orlov“. Govori g. Žabot iz Maribora.
Hoče. Na katoliški shod se je odpeljalo v soboto 15 ljudi, med temi 12 Orlov, 8 uniformiranih z zastavo.
Hoče. V sredo 20. t. m. se je poročila gdč. Marija Pfeifer, učiteljica ženskih ročnih del z g. Jož. Bradačem, žel uradnikom v Knittelfeldu. Bilo srečno!
Ormož. Neki sladki gospod, ki v svojo nemško trgovino vsakega na zelo nljuden način vabijo, ter pri »en» nič ne gledajo, ali je dotičnik Slovenec ali Hrvat so se zadnjikrat grozno jezili, ker je nek popotnik v „Straži“ pohvalil njihovo ljubeznivost, ter omenili, da ako bi vedeli, kdo je omenjeni popotnik bil, bi mu z vsi nemško radodarnostjo in dobrotljivostjo prisolili z gorki zaušnici, in četudi bi bilo to na javni česti.
Ormož. Tukaj se govori, da nas namerava zapustiti predsednik „Volksrata“ pri nas zelo nepriljubljen dr. Delpin. Njegov „treues deutsches Herz" ne naiđe več obstanka med „Windišerji“, ter ga vleče vun iz mej, tje med Vsenemee, Hobenzollerje. Heil !
Na Balkanu.
Odrin.
C a r i g r a d, dne 22. avgusta.,, Bolgarski delegat Načevič je včeraj obiskal več poslanikov, s katerimi je konferiral o položaju. V poučenih krogih sodijo o položaju optimistično ter nagla/šajo, da je mogoče, da pride do direktnega sporazuma med Turčijo in Bolgarsko. V včerajšnjem ministjrskem svetu je poročal generalisimus Izzet paša o Stanju in razpoloženju turške vojske. Pri porti so popolnoma prepričani, da bo Rusija priznala zasedenje Odrina kot fait accompli.
Rim, dne 21. avgusta. „Tribuna“ poroča iz Carigrada : (Turško vrhovno poveljništvo je izdalo na turške čete v Traciji povelje, da naj ne prekoračijo mej onega ozemlja, ki je označeno iv noti 19. julija,
in da naj se umaknejo nazaj za Marico.
* *
*
Odrinsko vprašanje še ni rešeno in vedno bolj se zdi, da se bo rešilo za Bolgarsko neugodno. Celo Rusija se drži zelo rezervirano, Nemčija in Francija pa sta proti vsakemu ostrejšemu pritisku na Turčijo. Tudi Bolgarska je uvidela, da more rešili, kar se da še rešiti samo v direktnih oficijoznih pogajanjih.
Božidar Flegeričeva slavnost.
V: nedeljo, dne 17. t. m., še je vršila pri Sv. Bolfenku blizu Središča lepa Slavnost, namenjena spominu moža mehkih čustev in potrte duše, spominu Božidarja Flegeriča. Lep dan ter ogromno ’število častilcev in znancev Flegeričevih je pripomoglo, da je slavnost nad vse pričakovanje dobro izpadla. Cerkveno opravilo in nagrobni govor je mel znanec ranjega, vlč. g. konz. svetnik Cajnko iz Varaždina. V svojem nagrobnem govora se je spominjal rajnega kot moža, ki sicer ni živel zmernega življenja, a izrekel je vse eno upanje, da je našel usmiljenje pri pravičnem sodniku, s katerim se je ob koncu tako lepo spravil ,in kojega je v svojih pesmih prosil odpuščanja tako ganljivo.
Vsemogočni, milostivi Bog, užalil sem Te že zadosti, ne bodi mi sodnik prestrog, oprosti grešniku, oprosti!
Jaz dobro vem in dobro znam: nesrečni človek vdan je zmoti, da sam ne ve, ne kod ne kam, skušnjava se ga Često loti.
Na to je odkril nagrobnik, ki je tri metre visok ter nosi napis:
Tukaj počiva večni popotnik Slovenskih goric, pesnik in pisatelj slovenski Božidar F 1 e g, e r i č.
Popoldan se je vršila nadalnja slavnost na Fle-geričevem domu v Vodrancih, kjer se je odkrila spominska plošča.
Govorili so tukaj: Sinko, profesor Ilešič, dr. Senekovič, Hudovernik, Kolarič in drugi. Na,d, vse živahno so pozdravljali in odobravali navzoči gostje govor nad 701etnega starčka profesorja dr. Križana iz Varaždina, moža trdnega katoliškega prepričanja, ki je bil velik dobrotnik pokojnega Flegeriča.
Slavnost so pozdravili v daljšem pismu profesor Davorin Trstenjak iz Zagreba ter v verzih Va-troslav Holz iz Ljubljane.
Pri prireditvi je svirala središka godba. Omenimo tukaj samo, da se je prej vedno zatrjevalo: ta prireditev bo nadstrankarska. To trditev pa je v prvi vrsti prelomila godba, ker je med ogorčenjem naših pristašev igrala sokolsko himno.
Pril slavnosti smo opazili veliko Medžimurcev, ki so s solzami v očeh poslušali! ' slovenske govore, katerih pri njih doma .ni dovoljeno slišati. Tudi tem je rajni Flegerič posvetil lepo pesem: opeval je njih zemljo, kak,or tudi zemljo Slovenskih goric in Murskega polja. Slovensko ljudstvo mu bo ohranilo časten spomin.
Dijaške razmere na Koroškem.
Po „Miru“ posnamemo:
Eden najvažnejših faktorjev narodne moči je brezdvomno poleg kapitala inteligenca. Vsak človek ve, da je narod brez inteligence mrt^v narod, da je to narod hlapcev, ki, mora v kratkem poginiti. Edini kmet še Izmore ohraniti svojo narodnost dalje časa zaradi svoje konservativnosti, a tudi on se ne zna trajno upirati ponemčevanju, tudi on rabi voditeljev, inteligence. To velja v prvi vrsti za nas Korošce, kjer je nemška politika noč in dan na delu, da uniči vsak slovenski živelj v najzadnji vasici našega Korotana. Kdor pa nima inteligence, Itudi ne bo prišel nikoli do kapitala, ki pride pri -vseh narodnih v-prašanjijh v prvi vrsti v poštev in ki tvori v resnici najvažnejši faktor narodne sile. - Dokler ne bomo Slovenci imeli lastnih inženirjev, lastnih podjetnikov in strokovnjakov v vseh panogah, se tudi gospodarsko ne bomo mogli kosati z dragimi narodi, bomo ostali vedno tlačani.
Inteligenca pa se naslanja na dijaški naraščaj in zaradi tega je dijaški naraščaj ravno istega, da, še večjega pomena kot inteligenca sama. Kajti statistike dijaštva nam ne samo dokazujejo, daj imamo slovenskih dijakov, ampak tudi, :a!i število našega dijaška rase ali pada, ali napredujemo ali nazadujemo, ali imamo še sploh kaj prihodnosti, ali pa — nič več.
Slovencev je na Koroškem jena tretjina; torej bi moralo biti tudi ena tretjina slovenskega dijaštva, to bi bilo nad 30%.
Uglejmo si pa razmerje, kakor je v resnici.
Letos je bilo na celovški gimnaziji 441 Nemcev, to je 8454%' in 78 Slovencev, to je 1554%.
Zdaj pa poglejmo malo nazaj. Leta 1855 je bilo na celovški gimnaziji 174 'Nemcev, torej 74%, in 63 Slovencev, to je 26'%.,
Leta 1865 je bilo 290 /Nemcev, to je 7554, in 96 Slovencev, to je 2454.
Leta 1905—1906 je bilo 1396 Nemcev, ,to je 82'%, in 84 Slovencev, to je 18%.
Leta 1910—1911 je bilo 400 Nemcev, to je 84% in 72 Slovencev, ali 16%.
Letos je bilo na celoviški državni realki 357 Nemčev, to je 951%, in samo 6 Slovencev, to je 154%'.
Leta 1855 je bilo tam 168 Nemcev, to je 7754%, in 49 Slovencev ali 2254%.
Leta 1865 je bilo 176 Nemcev, torej 83%, in 36 Slovencev, ali 17%.
Leta 1910 je bilo 375 Nemcev, torej 95%, in 8 Slovencev, torej 2'%.
Na Šentpavelski gimnaziji je bilo leta 1908 293 Nemcev, torej 87%, in 15 Slovencev, to je 8%. ,
Na beljaški gimnaziji je bilo v letniku 1910— 1911 293 Nemcev, ali 8054'%, in 10 Slovencev, to je 9%'.
Na državnem moškem učiteljišča je bilo sama 7 Slovencev in blizu 200 Nemcev.	;
Na stavbeni in ume.tno-rokjodelski šoli v Beljaku je bilo preteklo leto 653 obiskovalcev, od teh 533 Nemcev, 80 Slovencev in 30 Lahov, ali v razmerju: 72'% Nemcev, 12% Slovencev in 6% Lahov.
Državna obrtna šola v Celovcu je imela preteklo leto 494 učencev, od teh 419 Nemcev, 57 Slovencev in 15 Lahov, ali: 8654% Nemcev, 1154% Slovencev in 3% Lahov.
Navedene številke nam torej jasno dokazujejo, da še daleč nismo dosegli 30%, da zaostajamo še za dragimi narodi, da smo celo nazadovali v zadnjih 60 letih.
Razgled po svetu.
* Ministra je hotel zapreti. Uigrski pravosodni minister dr. Baloh je podoben novi/ metli, ki fio-bro pomelta, ali pai bi vsaj rada, dobro pometala. Ta mož uporablja letošnje poletje, mesto ,da bi vžival o-bičajne počitnice, za to, da nadzoruje posamezna sodišča. Novi mož pa svojega obiska sodnijam ne naznanja naprej, kakor to storijo drugi ministri, da bi se jih častno sprejelo, ampak Baloh pride nenadoma in tako neljubo preseneti marsikaterega sodnika/. Nedavno pa je ob neki taki priliki bil tudi minijster zelo neljubo presenečen. Nekega dne zgodaj v jutru je minister vstopil v borno sodnijsko „palačo" v nekem majhnem mestu. [V pisarnah je vladala velika samota in še le po daljšem času je našel minister nekega slugo, ki je z vso strogostjo in natančnostjo pometal sobane in se kratkočasil s tlačenjem svoje pipe. Precej osorno je sluga nahrulil sltarega -gospoda, kaj da ima opraviti v teh svetih prostorih. Minister mu je samozavestno odgovoril:	gJaz sem
minister Baloh!“ Sluga se je gospodu na to le hudomušno nasmejal. Stari sluga, ki je že nad 30 let pometal sodnijske prostore in Še nikdar v slVpjem življenju ni videl živega pravosodnega ministra, je bil prepričan, da ima preti seboj ;gosposke(ga goljufa in ga je pozval, naj takoj brez obotavljanja zapusti sodnijo. Minister mu je zopet odgovoril: „IJaz sem minister Baloh!“ Sluga pa je zavpil: „Jaz pa sem minister Tisa!“ in poklical je žandarja, da naj predrznega vsiljivca prime in zapre. K sreči je prišel v tem času v urad nek uradnik, ki je ministra spoznal in ga rešil, da ga res niso zaprli.
Sprejme se
izkušena, starejša pospodinja k očetu z 4 otroci. Kje, pove upravni stvo Straže.
küiposestvo
v Krčevini 15 minut oddaljeno od Ptuja, obstoječe iz 2 hiš, gospodarskega poslopja, vita, travnikov, njiv, sado-nosnika in gozda se takoj proda (zemljišča je okoli 10 ha). Natančneja cena in pogoji se izvejo pri učitelju Kaj n ih u v Ptuju, Herbersteinova cesta 5.	162
Službe išče
mjad, inteligenten, trezen, zanesljiv in delaven mož t rez otrok. Želi priti kot sluga v kaki pisarni, za paznika pri kaki tovarni ali kaj primer nega. Vešč je slovenskega in nemškega jezika, v pisanju in računstvu. Na razpolago vzorna dosedanja delavska spričevala. Več pove uprav-ništvo Straže.
Zahtevajte v gostilnah list Straža!
Trgovina s sfekiom, porcelanom In kamenino
U&sKleinšek
MaribOf» Koroška cesta št. 17
priporoča po najnižjih cenah svojo bogate z logo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe kakor vsa v stroko spadajoča dela. :	:	:	:
Popravila se najceneje izvršujejo !
Loterijske številke.
Gradec	20 avgusta 1913	80 64 45 9 41
Line	23. avgusta „	48 52 58 51 84
V
edno svežo špecerijko blago, deželne pridelke
ter svakovrstne
sveče za cerkve
ima y zalogi po najnižjih cenah
Franc Kolenc
trgovec
Celje • Narodni dom.
M. Zabukošek
krojaški mojster v Celju
priporoča veleč, duhovščini svoj
modni salon za gospode,
ki se nahaja v novi po-sojiinični hiši na Ringu.
Franto Duchek
svečar in meditar v Mariboru
Viktringhof ulica
priporoča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih* namiznih in mili sveč ter voščenk. Postrežba točna!	Nizke cene!
Karol Tratnik
se priporoča kot
Specialist v izdelovanju cerkvenega orodja in cerkvene posode, kot monštranc, kelihov itd»
ir
^ m A MBMIf A edino planinsko le-^ B tpMIvllvIvMf lovišče na Pohorju.
♦ Sezija od I. junija do 15. septembra.
10 sob s 22 posteljami, topla Lahek dohod iz železniških in mrzla kopel, lahkotni in postaj Ruše, Bistrica oh ko-krasni izprehodi po senčna roški žel., Maribor, Fram. tem jelovem gozdu, najboljša 1250 m nad morjem, pri planin, voda, dobra kuhinja. Sv. Arehu poleg Ruške koče. Cene zmerne!
♦
♦
♦
♦
♦
♦/
♦
♦
♦
♦
^ Natančnejša pojasnila daje Podravska podružnica Sloven- ^ ^ skega planinskega društva, pošta Ruše, Štajersko. ^
T
Velika narodna trgovina
KarolVanič,Celie
Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufaktura ega in modnega blaga, posebno krasne novosti za ženske in moSke obleke po zelo znižani ceni!
Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna I Vzorci na razpolago I
Maribor,
Pfarrhof' gasse 3.
Frane Pleteršek
Maribor
Koroška .
cesta 10. POhlŠtva
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83
Demetrij Glumac ■
Glav. delavnica:	bakrar Podružnica:
Maribor,	v Ptuj,
Kasarnska ulica 9	Sarnitzgasse 11
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kot montiranje parnih kotlov za parne stroje barvamie, belilnie, tovarn za usnje in sveče, za parne in vodovodne naprave v bakru in železu.
Perilni kotli in kotli za žganje vedno v zalogi. Peronospori brizgalnico Ustnega izdelka Knpnjem po najviSji ceni staro kovino, baker, medenino in cin.
Popravila vsake vrste točno in zelo po ceni. 98
Opekarna
v Meljskem dvoru Maribor
Sli
(Mellinghof)
priporoča svojo na roko izdelano
opeko za zidavo in dobro žgano strešno opeko
izvrstne kakovosti po zelo nizki ceni.
Julij Glaser, mestni stavbenik Marib.r
Roseggergasse 16—18. Telefon 31|VI.
Ljudska hranilnica ia posojilnica v Celju
.............. 1	,,l,l
registrov, zadrugo ij IsgQfnj hjšf z neomejeno zavezo V Ululili Ulili
obrestuje hranilne nloge po
od dne vloge do dne vzdiga
(Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Graška cesta štev. 9 ---------------------prvo nadstropje---------------------------
počeniti s 1. januarjem 1913. Rentni davek plačuje pnsojilnicn san».
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Opremljena z najboljšimi »«reji, z lastnim električnim obratom, nnjnovejiliul črkami In čednimi obrobki, »prejema vsa v tiskarsko stroko »padajoča dela kakor i časnike, knjige, brošure, stenske in druge koledarje.
Za vlo. župnijske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske in druge urade : uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejomna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjiee, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo.
Za krčmarje in prireditelje veselic: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd.,
plesne rede, vstopnice, rszlične napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, poročnice, parte in žalostinke v najlepši opravi. — Diplome za častne ude društev in častne občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah.
ooooo Vsa naročila se izvršijo ceno in točno. ooooo