277 Novice — Zaradi razžaljenja cesarja je bil v Trstu obsojen v 2 mesečno ječo 14letni Herkul Ercolessi. Ercolessi je učenec 7. razreda ljudske šole Ker je Ercolessi italjanski podložnik, je državni pravdnik predlagal, da bi ga iztirali iz Avstrije, kar pa sodišče ni sklenilo — Nesreča na morji. Nadvojvoda Ludovik Salvator se je te dni peljal iz Majorke, kjer navadno stanuje, na ladiji Nixe v Algier. Nadvojvoda je sam zapovedoval ladiji. Ladija je pa zašla mej dve skali in obtičala. Nadvojvoda in mornarji so se srečno rešili na suho. Ladijo bode težko spraviti dalje. Kriv nesreči je pa, da je kapitan imel svetilni stolp na nosu Caxine za al^ierskega. — Zakon iz ljubezni. Y Losoviču na Ogerskem se je te dni poročil glasbenik Hubay z grotinjo Rožo Cebrion. Oče se je branil dati dovoljenje tej ženitvi, ali ko je bila grofica polnoletna, ni mogel več oporekati. Ko je oče videl, da poroke ne more prepreči, dal je naposled tudi svoje dovoljenje. — Velik požar v Bečkeredu. Te dni je v Bečkeredu na Ogerskem se vnela zaloga lesa. Veter je ogenj zanesel na drugi breg vode in zgorela je cela vrsta hiš. Gasilci so se zaman trudili, da bi ogenj ustavili. — Slavnostni vsprejem roparskega glavarja. V Sas-sariju na Sardiniji so z veliko slavnostjo vsprejeli nekega roparskega glavarja, ki se je po 251etni ječi vračal v svojo rojstno vas. Na bližnjo postajo se je peljalo več vaščanov, da so ga v slavnostnem sprevodu spremili v voz Več sto ljudi] se je v vasi zbralo, da pozdravijo glavarja Prve dni so neprestano prihajali obiskavati roparskega glavarja. Oblastvo je za vse to dobro vedelo, pa ni ničesa storilo, da bi preprečilo proslavljanje roparskega glavarja. — Izdaja vojaških tajnostij. V Turinu zaprli so nekega zasebnega uradnika, ki je dvema baje neznanima Francozoma prodal model italijanske nove vojaške puške. Pri njem so našli več kompromitujočih pisem in načitov, iz Česar se sklepa, da se že dlje časa peča z vohunstvom in izdajanjem vojaških tajen tujim dižavam. — Ustrelil se je član ogerske gospodske zbornice Gabrijel Beniczky, o katerem se je zadnji čas govorilo, da postane poljedelski minister. Beniczkj je kot mlad mož bil spoznal svojo sedanjo ženo, hčer ministerskega predsednika iz 1848. leta grofa Ludovika Batthyanyja. Bila je tedaj že poročena z grofom Keglevichom. Grofinja se je zaljubila v Beniczkega in ločila od svojega moža in vzela Beniczkega. Ta je ž njenim premoženjem, 160 000 gld., poplačal dolgove na svojih posestvih Pet let tem pa ta zakon ni več srečen. Beniczkj je menda imel znanje z neko drugo žensko. Grofinja je dobila neko pismo, ki se je tikalo tega znanja in posledica tega je bila, da se je Beniezky ustrelil. O samomorilci naj še to omenimo, da je glasoval za civilni zakon v ogerski gospodski zbornici. — Zblaznil zaradi loo gld. V Trstu v hotelu „Garni" je zblaznil neki Puljčan, ki je kričal tekajoč po sobi: „Potrebujem sto goldinarjev!" — Nesreča na železnici. Na železnici Bilbao-Lozama je skočil vlak s tiru. 11 Ijudij je mrtvih, 6 ranjenih, — Dinamitna patrona. V Eožici na Moravskem se je razletela dinamitna patrona pred nekim gostilniškem vrtom, na katerem je bilo več Ijudij. K sreči ni nobeden poškodovan. Ljudje so se samo prestrašili. — Požar lesnega skladišča. Na Dunaji je te dni pogorelo lesno skladišče Weinzingerjevo. Zgorelo je nad 400 kvadratnih sežnjev lesa. — Brata Turteltaub. Na Dunaji je v neki banki dobil neki Henrik Rocher službo praktikanta. Kmalu je pa izginil in vzel več kuponov seboj in vsa policijska poizvedovanja so bila zastonj. Te dni sta pa prišli na Dunaj na policijsko direkcijo fotografiji dveh židovskih tičkov bratov Turteltaub. Ta dva, ki sta si jako podobna, se po obrazu vje-mata z Rocherjem in takoj se je dognalo, da je omenjeni Eocher identičem z jednem teh dveh. Jakob Turteltaub je sedaj zaradi goljufij zaprt v Budimpešti. Njegov brat Henrik je pa pred pol letom izginil iz Budimpešte. Policija je pa preiskala stanovanje očetovo v Budimpešti in našla povrnivšega se na dom Henrika in ga odpeljala v zapor. — Sleparja zaprli. Na Eeki zaprli so zuanega sleparja 211etnega Eduarda Steiningerja z Dolenjega Avstrijskega, ko je poprej v Opatiji več Ijudij osleparil. Dunajska policija ga je tudi iskala zaradi neke velike goljufije, švicarska pa zaradi tatvine v tamošnjem avstrijskem konzulatu. — Volkovi na Francoskem. Lani so na Francoskem ubili 327 volkov, za kar je država plačala 25 580 frankov nagrade. Največ so jih ubili v departementu Dordogne 63, potem Charente 59, Haute-Vinne 44, Maas 41, Vienne 14, Marne 14, itd V 59 partementih že od 1892. leta niso opažih nobenega volka. Nagrad za pobite volkove se je od 1882. do konca 1893. leta plačalo 543.790 frankov. — Zaprli so v Trenčinu na Ogerskem zdravnika dr. Emilo Frieda, ker je sumljiv, da je sokriv pri goljufijah njegovega brata. Poslednji je zaprt, ker je ponaredil menic za 30.000 gld. — Nesreča na železnici. Pri Eaubaixu v Belgiji zadela sta vkupe dva vlaka. Štirje potniki so mrtvi, 20 ranjenih, in 11 voz je zdrobljenih. — Mlada, ali poučljiva. V Zagrebu sta se te dni imeli zagovarjati pred sodiščem 251etna Marija Auguštin in njena desetletna sestrica. Nekemu prodajalničarju je bilo ukradenih 28 metrov blaga in kmalu je zapazil, da ima Marija Auguštin iz tega blaga obleko. Prijeli so jo in je priznala, da jej je prinesla blago njena sestra Anka, aH ne ve, kje ga je dobila. Pri sodišču je pa Anka izpovedala, da sta s sestro videli blago pred prodajalnico in ji je sestra rekla, naj ga ukrade. To je tudi storila. Marija Auguštin je bila obsojena v tritedenski zapor. Ano bode kaznoval magistrat. — Obsojen vohun. Dne 6 t. m. so v Dignu na Francoskem odsodili italijanskega častnika Falto v lletno ječo. — Veliki viharji so bili na Euskem in Poljskem. Te-legrafične zveze je bilo večinoma potrgalo. Iz Lodtza so samo jeden dan 500 zastalih telegramov odposlali po pošti. Jezdeci so prinesh cel kup telegramov iz Lodtza v Varšavo. Neposredna zveza je bila več dni pretrgana mej Varšavo in Peterburgom. Brzojaviti so morali preko Moskve in Odese. — Eksplozija v pisarni. V pisarno nad „Ivanovo" premogovno jamo v Karvinu, se je bilo nabralo iz jame več vnetljivih pHnov in dne 7. t. m. so se ti plini vneli. Pri tem je močno počilo in tri paznike je močno obžgalo. — Umor in samomor. Visok uradnik Viselske železnice v Varšavi je ustrehl svojo ženo, ko je ležala še v postelji, potem pa še sam sebe. Pred malo časom se je bil oženil in živel v ugodnih premoženjskih razmerah. Povod omenjenemu dejanju je baje ljubosumnost. — Trojni umor in samomor. V Kumrovicu na Moravskem je soproga železniškega služabnika Karohna Ma-tevšek po noči, ko je bil mož v službi, dva svoja otroka in jednega otroka svoje sestre z nožem zaklala, potem se pa v kuhinji obesila. Povod temu je bilo pomankanje. — Princezinja v nevarnosti. -Meininska dedna prin-cezinja Karolina peljala se je te dni iz Eisenacha na leto-višče Liebenstein v spremstvu pl. Eoderja in neke dvorne-dame. Služabnika niso imeli nobenega seboj. Pl. Roder je sam. vodil konje. Konji so se splašili in voz se je zvrnil. Princezinja in njena spremljevalka sp se samo nekaj pretresli, pl. Roder se je pa nekaj poškodoval. Vrnili so se potem vsi trije^ v Eisenach — Tajnosten strel. V Trstu je te dni neka gospa Bader prišla na zdravniško postajo zahtev^^joča nujno pomoč, češ, da se je z revolverjem ustrelil njen mož Prihitivši zdravnik je našel samomorilca popolnoma zdravega. Povedal je pa zdravniku, da je njegova žena ustrelila nanj, pa ga ni zadela. Našli so res sled kroglje. Razburjenega Baderja odpeljah sa> v bolnico. Policija pa stvar preiskuje. — Grozen umor. Ravnatelj neke tovarne blizu bo-sensko-hrvatske meje Anglež Walter C. Mliller si je prerezal vrat skoraj do tilnika, da je obvisela glava le na koščekit mesa. Sodi se, de se mu je zmešalo v glavi. — Poskusen samomor. 371etna žena nekega kuharja pri Llojdu v Trstu se je te dni poskusila vrat prerezati z britvijo. Hitro so poslali po zdravnika, ki ji je obvezal rano in so jo potem odposlaU v bolnico. Ker so sosedi trdili, da ima žena zaklad, je policija preiskala njeno stanovanje, našla pod nekim pepelom cekinov za 300 frankov in več dragocenosti j. Dobljene stvari shranile so se pri policiji in stanovanje zapečatili — Umor svoje ljubice. O svojem času smo poročali^ da je na Dunaji delavec Ludovik Sternad na ulici počakal in umoril svojo ljubico Marijo Liebold. Te dni se je imel zaradi tega zagovarjati pred porotniki, ki so pa spoznali ga umora^ nekrivega, pač pa jednoglasno krivega uboja in obsodili so ga v osemletno ječo. 278