Knjižnica sp 0 ZASAVC 2006 352(497.12 Zagorje ob Savi] ŠTEVILKA 17, LETNIK 16 4. 08. 2006, CENA 270 SIT/l, COBISS e : i . tS v.’ E " ' i m s 'A 'V' i -v : .»« S>;,< TO» k * • t/ I i v + • Knjznica Toneta Seliškarja ul. 1. junija 19,1420 Trbovlje t | KAPITAN RENATO PETRIČ 5* ■ ■ 5 _ (Emup 3________ ZADNJI POČITNIŠKI g tp®wn M: VELIKA IZBIRA DARILNEGA PROGRAMA Nov model 8X4 - diesel Ignis od 2.390.000 SIT ■f Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359 www. avto h i sa - krzi s n i k. si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov nov mazoa MAZDA 6 V AKCIJI - , dizel za bencinartejMf .godnosti pri nakupil ostalih modelov MAZDA Ob nakupu vozH&MmsIa^ml MINi MOTO~gratis* bljeni na testne vožnje z vs$B*1tfOdeli. Pohitite z nakupo Nova Mazda 6 Mazda ima 3-letno garancijo na motor in dele, 12-letno na prerjavenje, 3-letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačila. "Akcija je količinsko in časovno omejena!” Za napake v oglasu ne odgovarjamo! Uradna poraba goriva oglaševanih modelov: 4,5-10,8 1/100 km; uradna emisija C02: 119-257 g/km UVODNIK Niso se v avgustovskih dneh še dobro posušile solze svetega Lovrenca, oziroma drugače, ugasnil svetli žar in čar utrinkov, ki so zagotovilo izpolnitve zaželenega, ko seje pregovor, ki napoveduje še lep čas tako vreme, kot 10. avgusta, pričel izpolnjevati... Prireditve v Zasavju sojo kar srečno odnesle in se dogodile, kakor so se namenili organizatorji - v glavnem. Prihaja zadnji avgustovski konec tedna in z njim konec počitnic. Na ulicah in knjigarnah je že čutiti nemirni utrip ob prihajajočem novem šolskem letu. Ne dvomim, daje utrip hudo povečan in neenakomeren tudi v žepih staršev, ki jih njihovi nadobudni šolarji prepričujejo, da »to in to in to...« vsekakor morajo imeti. Pri tem jim pomaga tudi šolski minister s kompletnim ministrstvom vred. Program zahteva...Ja, program že, kaj pa starši in njihovi otroci in nenazadnje tudi učitelji, ali bodo zmogli? Prav to jutro mi je učiteljica predmetnega pouka v devetletki dejala, da tisti, ki pripravljajo zahteve za učence in učitelje zagotovo to niso nikoli bili ali pa so pozabili, kako je v učilnici. Ako bi učili, ne bi takih (hm) traparij storili. Ob tem mi prihaja na misel, daje ‘veliko kdo’ pozabil, daje bil, ko je bil in kje je bil in sploh, kaj je obljubljal sebi in drugim takrat, ko še ni bil, kar je in sploh, da je zaradi prepričljivosti obljub postal, kar je, dokler bo...No, ja, čreva razpredam in to je res brez pomena. Kam pa merim pa vedo le tisti, ki na so doživeli pot čez saharo v oazo, kjer je bila v vodnjaku, do katerega sojih peljali suhih ust, peščena sipa... Napaka! Dobro se je prepričati, kako dolga pot je po puščavi v obljubljeno zeleno oazo. Dobro, napake so dovoljene, kadar se iz njih kaj naučimo. Da pa v enem mesecu pozabimo štiriletno križarjenje po pustinjah, nak, to pa ni nezdravo in ne priporočljivo, ker se bomo počasi, a prav zagotovo posušili iz nam obljubljene oaze pa se bodo drugi napojili... Vsaka podobnost s prihajajočo jesenjo je zgolj slučajna I Veselite se, kajti skisan Lovrenc napoveduje sladko vince in dosti žita. Kruha in iger ob rujni kapljici je pa, vsaj zaenkrat, še dosti, še posebej bo bogata na tem letošnja jesen. Urednica Marta Zasavc-a izdaja Grafika Gracar d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880158, komerciala: 031 822 533,040 267411 E-mai urednicah hruski@siol.net E-mail: zasavc@email.si http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. KAZALO^ Q> MORATE PREBRATI: STRAN: Praznik v KS Franc Farčnik Zagorje Gamberške 5. grajske štorije Delam...kot Trbovci Štirinajstičke S a 9 14 Romanje v Camino de Santiago Kapitan Renato Petrič -mmmmm Evropsko mesto mladih Bit-ka s plesalkami Športnica Mojca Garbas 16 18 20 23 28 29 Našemu Petru, ki bo kmalu za 356 dni resnejši, želimo vsi sodelavci Zasavca da se mu dogaja življenje v najboljši možni vsebini in obliki! NASLEDNJIČ SE SNIDEMO 7. SEPTEMBRA 2006 Naslovnica: Štirinožna lepotica se noče več ukvarjati z manekenstvom -prisega na naravno okolje (iz družinskega Hov albuma Mojce Požar) Q PISMA Prispela pošta: Veliki vegetarijanski piknik v Mostecu Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice organizira v nedeljo, 10. septembra od 10.00 do 20.00 v ljubljanskem Mostecu tretji Veliki vegetarijanski piknik. Njihov moto se glasi: Skupaj gradimo živalim prijazno Slovenijo. Na lanskem pikniku je bilo po nekaterih ocenah med dva in tri tisoč obiskovalcev. Z veseljem ugotavljajo, da je vedno več ljudi, kijih želijo obiskati in poskusiti vegetarijanski golaž, veg. burger, vegetarijanske jedi na žaru in podobno, torej jedi, ki so prav tako zelo okusne, zdrave, predvsem pa niso uničujoče za živali, naravo in ljudi. Na piknik vabijo vse, ne le vegetarijance. Obiskovalcem želij pokazati alternativo: kaj potem, če ne jemo mesa. Pripravljajo tudi pester program z glasbenimi gosti, znanimi Slovenci in delavnicami za otroke, brezplačna predavanja in filme. Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice Svojstven način pomoči Tudi letos so ali še bodo v podjetju Engrotuš skupaj s podjetjem Procter&Gamble kar 28 slovenskim družinam, v katerih so se pred kratkim rodili dvojčki ali trojčki, podarili pleničke Pampers. Mladim staršem bodo preskrbeli polletno zalogo pleničk za njihov mali naraščaj. Družine so izbrali s pomočjo vseh štirinajstih slovenskih porodnišnic - Celje, Izola Jesenice, Kranj, Brežice, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Postojna, Šempeter pri Novi Gorici, Ptuj, Slovenj Gradec in Trbovlje. Iz vsake od njih bodo v prihodnjih tednih obdarili po dve družini, katerih dvojčki oziroma trojčki so od začetka akcije zadnji ter predzadnji prijokali na svet. Pa še to «;wy bad uvod vijssc* Bfcfsiui ni bjuhcv v ljubijjn * ienipond» odpnji konte tedna mdwt potisst =c-■ ftitp mjtei - »a, v spet»' «raft br ratiKMji Sartn je kep« tud; v ilntnKh- v - n * «e« .■* spre- Ji oaross popmiji ant *proamA*h spreeenibt to a® V stoiku •3 fR tf z S® je škodi,» dwdd ob« rw*6aay. ara« «na" # dra? oseba s smotrn • sswtrsi to.« "ta to, da«tuč ingieši izviqotiiotien «j»»mptik na; se : B tr-: ikifatoStitiua^Msčtftj« nttosa:zagretisäitttpftmtiotRlep.isbeswit ■*:- •.•zKsgh&iSpewopitsÄnbirüi suhostiuioproaen,«kh,6*ih8a,(tii*ihtiSe Spoštovani! V Sloveniji še vedno obstajajo številne gostilne, hribovske postojanke in turistične kmetije, v katerih prostorih vate bolščijo nagačeni vepri, jeleni, sme, ptice, veverice, medvedi...Tisti, ki imamo resnično radi živali, se seveda takšnih zloveščih gostiln in koč izogibamo, kajti z obiskom bi samo podpirali najvišjo obliko norčevanja nad našimi božjimi sostvaritvami. Osnovni motiv vsakega lovca je, kako zmagati v neenakem boju, kako pobiti svojega nasprotnika in kako s tem krepiti svojo podobo nekakšnega junaka v družbi. To potrjujejo z moralno-etičnem izprijenim dejanjem, ko si obesijo v svojo sobo glavo ubitega. Tako so si včasih Indijanci v številnih vojnah obešali za pas človeške skalpe. Zaradi podobni nagibov so se ohranili bogati arhivi iztrebljanj Židov, zato so bili posneti filmi o obijanju Bošnjakov. Če nihče ne vidi rezultatov našega junaštva, potem junaštvo ne obstaja. Trofeje na stenah prostorov, pa so nema priča temnih plati človeškega značaja. Živali so čuteča bitja, sposobna so doživljati trpljenje, bolečino, strah, veselje. Veselijo se življenja, gradijo si svoje domove, imajo svoje družine in otroke, mnoge živijo v socialnih strukturah in komunicirajo med seboj. Živali niso stvari, ki bi jih lahko človek po svoji mili volji uporabljal, kot se mu zazdi, saj niso njegova last. Tudi živali imajo pravico do življenja, pravico do življenja, primernega svoji vrsti. Tudi živali imajo svoje dostojanstvo, svojo dušo, tako kot človek. Brez živali tudi človek ne more obstajati, saj je v naravi, katerega dela sta človek in živali, vse medsebojno povezano. Mnogim ljudem se živalske trofeje zdijo nekaj normalnega. Toda kako bi se ljudje počutili, če bi na stene dajali človeške mrtvaške glave? To bi bilo za mnoge nepojmljivo. Toda med človeškimi in živalskimi trofejami ni nobene razlike, kajti tako človek kot žival si zaslužita dostojanstvo. Lep pozdrav! Darjan Novak PRAZNIK V KS FRANC FARČNIK POKABLITEV DALJNOVODOV V petek, 18. avgusta 2006, so si podali roke predstavniki Elektro Ljubljana Anton Razpotnik (direktor DE Trbovlje), Matjaž Osvald (izvršni direktor za distribucijo električne energije), mag. Andrej Marinček (predsednik uprave) ter predstavniki KS Franc Farčnik: Poldka Tomažin, Janez Lipec, Štefka Suša in župan Matjaž Švagan in tako potrdili zaključek velikega skupnega uspeha -pokablitev daljnovodov. Zaključne slovesnosti so se z veseljem udeležili krajani krajevne skupnosti, ki stanujejo ob trasi daljnovoda, člani Sveta KS in predstavniki Elektro Ljubljana. Izvedena dela pomenijo predvsem za krajane, ki stanujejo od Razdelilne transformatorske postaje Potoška vas, Farčnikove kolonije, preko ceste 9. avgusta do Pintarjeve kolonije, izredno veliko pridobitev. Zagorski nogometni veterani so bili boljši od Občinarjev Krajani so se skupaj s Krajevno skupnostjo borili za pokablitev okoli 280 m dolge trase v kateri je nekaj več kot 5000 m kablov, že od leta 1996. Pri tem sta bila najbolj aktivna krajanka Poldka Tomažin in takratni predsednik Sveta KS Franc Farčnik Janez Lipec. Vrstili so se telefonski klici, peticije s podpisi krajanov, pošiljali dopisi in opravljali razgovori v Trbovljah in Ljubljani. Leta 2001 je nastal prvi uradni pisni dokument Ocena stroškov pokablitve, ki gaje sestavil Zoran Zajc. Leta 2003 pa sta Vincenc Janša, takratni predsednik uprave Elektro Ljubljana in župan Matjaž Švagan sklenila dogovor, da se investicija realizira. Zaključek okoli 60 milijonov SIT vredne investicije je velika pridobitev za kraj in občino. Visoki stebri in šopi daljnovodnih žic so izginili. Krajanke in krajani so srečni, ker jim ni treba več živeti z žicami nad glavo. Energija je pomemben del našega življenja in brez nje si ga težko predstavljamo. Če pa ta električna energija potuje na način prijazen okolju in ljudem, torej pod zemljo, je to še posebej pomembno. Zato so krajanke in krajani z veseljem prisostvovali kratki slovesnosti, ki sojo popestrili učenci Glasbene šole Zagorje in jo je od začetka do konca speljala predsednica sveta KS Štefka Suša. Slavje se je nadaljevalo z nogometno tekmo med veterani in predstavniki občine Zagorje, ki sojo veterani uspešno zaključili, »Zupan ma vas radi«.. .in je spet (šesti) kandidat Veselo druženje krajanov KS Franc Farčnik proglašen je najlepši balkon v KS, župan Matjaž Švagan pa je v pozdravnem govoru najavil tudi ponovno kandidaturo za župansko mesto in končal z besedami: »Zupa^mäygs rad!« Potem, pa seje bilo potrebno le še zavrteti zjgorjejn in nj%oyimi Zlatimi zvoki. % HRASTNISIil ‘ZAPRT’ SPET ODPRT Po vsakoletnem generalnem čiščenju, je od srede, 15. avgusta 2006, spet odprt za kopalce hrastniški zaprti bazen. Na Borisa Ceperlina, vodjo bazena, smo naleteli na Dolu ravno v trenutku, ko se je odpravljal v službo. »No, prej bom s kolesom skočil še na Kal,« nam je povedal. Normalno, reševalci morajo skrbeti za svojo kondicijo. Izvedeli smo, da bo, do začetka letošnjega šolskega leta, bazen odprt vsak dan od 9. do 20. ure. «Kasneje pa bomo prešli na normalen čas, »je še dodal. To je od 16. do 21.ure. Ob torkih pa od 18. ure dalje, ker se pred tem v bazenu razgibavajo hrbteničarji. Naj poudarimo, daje hrastniški bazen raj za plavanje, saj ni tako natrpan kot so (običajno) zdraviliški bazeni. Tega se zavedajo tudi ‘ljubljanske srajce’, ki ob obisku svojih zasavskih sorodnikov že kar redno skočijo še na plavanje v hrastniški zaprti bazen, ki je tudi lepo in vzorno vzdrževan. Slika in besedilo: FančiMoljk DIVERZANTSKA POT Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Hrastnik je organiziralo v soboto, 19. avgusta 2006, odmeven pohod v spomin na diverzantsko akcijo v hrastniškem rudniku. Pohodniki so se zbrali pred Logarjevim rovom pri Sijaju. Tam so 17. avgusta leta 1941 vstopili diverzanti in nadaljevali pot po rovu do jame Ojstro. Njihov namen je bil uničiti naprave za proizvodnjo premoga. Sedem rudarjev, en Studentin en mizar, v jami pa so mobilizirali še 31 borcev. Pot so nadaljevali do spomenika Ana v Studencih, kjer so počastili spomin padlim mobilizirancem na dan 3. junija 1944. Ustavili so se pri rojstni hiši Vitka Pavliča, prvega sekretarja OF in izvedeli, da je bila na bližnjem Zrebljevem hribu prva partizanska tiskarna, ki je do novembra 1941 oskrbovala z letaki področje od Laškega do Litije. »Tiskali so tudi prvi časopis OF Slovenije, »je povedal Jože Zorčič, predsednik ZB, kije pohod tudi vodil. Potem je 87 udeležencev hodilo po eni najlepših sotesk daleč naokoli, po Bobnu. Med vojno so bile v tej soteski pogoste nemške patrulje in eno takih so 23. XII. 1944 partizani napadli. Padlo je 22 sovražnikovih vojakov in dva partizana. Pri spomeniku v Bobnu se je zbralo 192 udeležencev, saj so se tisti, ki ne morejo hoditi na večje razdalje, pripeljali z avtobusom. Spregovoril jim je predsednik Jože Zorčič in se med drugim zahvalil županu Miranu Jeriču, ki seje tudi udeležil pohoda, da je občina uredila v tem mesecu okolico spomenika. Zbrane je pozdravil tudi župan Miran Jerič in predsednik KS Čeče Joško Gregorčič. Pohod po diverzantskih poteh so zaključili z druženjem pred zadružnim domom v Čečah, kjer so jim mladinci pripravili zanimiv program. Predstavili so svoj kraj in se spomnili tudi pomena NOB na tem terenu. Oglasila se je tudi harmonika. Fotograßja: Ljubo Zalezina Besedilo: Fanči Moljk + ZAŠPALJENA ZASAVSKA Kmetija Slavka in Tinke Klemen je skoraj v centru Dola. Ukvarjajo se največ z živinorejo, zanimivost Žagarjeve kmetije, kot se ji reče po domače, pa je tudi bogat muzej kmečkega orodja in drugih kmečkih predmetov. Muzej je zraven hleva, tik ob cesti, v bližini pa je ob Dolanki večji parkirni prostor. To je bil tudi vzrok, da so jih v četrtek, 17. avgusta 2006, obiskali člani Društva rejcev plemenskih telic iz Stoperc, občina Majšperk pri Ptuju. »Najprej smo na Marnem obiskali Napretove, kjer nam je gospodar Damjan predstavil kmetijo,« je povedal njihov predsednik Alojz Galun. Nada Grešak je spregovorila o oživitvi travniških sadovnjakov, za kar imajo pri Napretovih že od nekdaj pozitiven odnos. Ob tem naj omenimo še njeno knjigo Stare sorte za nove čase, ki bo po vsej verjetnosti v septembru že na svetlem. Skupina dobro razpoloženih izletnikov, ki so bili prvič v Zasavju, se je, po okušanju sladkih domačih dobrot gospodinje Tinke, odpravila še v industrijsko trgovino hrastniške steklarne. Pot jih je vodila še na turistično kmetijo Zorec v Smučidolu pri Izlakah, kjer so imeli kosilo. Izlet so zaključili pod Trojanami, na Zajasovniku, pri predsedniku društva slovenskih rejcev drobnice in se napotili proti Celju, kjer so zašpalili zasavsko klobaso. Slike in besedilo: Fanči Moljk GRAJSKE ŠTORIJE NA GAMRERKU V. V soboto, 19. avgusta tl. ni deževalo. Grajska gospoda je na dvorišču gradu Gamberk svoje inu svojih sosedov živlejne na pogled dala. So pejli inu igrali inu se hudo veselili usi, ki so kanili na Gamberk do sjedmih zvečer priti... No, verjetno tale uvod ni čisto tako povedan, kot zna to storiti profesor Nande Razboršek, ki je kot vseh doslej, avtor tudi letošnjih Grajskih štorij v izvedbi Prosvetnega društva Čemšenik in njegovih zelo prizadevnih članov. O Čemšeniku in gradu Gamberku je že veliko napisanega, o letošnjem vremenu in poletju tudi. Vendar ni odveč, če se spomnimo daje 19. avgusta, bilprelep poletni dan. Dan, kije bil kot naročen za pete Gamberške štorije. Pa saj so siga pridni Čemšeničani tudi zaslužili. Zelena pobočja Cemšeniške planine so vse, ki ljubijo umetnost, združeno z naravnimi lepotami vabila in usmerjala proti Staroda vnim razvalinam, ki so priče pra v tako starih zgodbic iz Valvasorjevih časov in še prej. Valujoča polja, bohotni griči in zasanjani oblaki so bili pravi dekor za štorije iz preteklosti. Sredi tega pa Gamberk, ki je petič sprejel med svoje obzidje vse nastopajoče in njihove goste. Med temi zido vi beseda zveni drugače in zgodba ima realističen ton. Zaradi zahtevnosti projekta so grajske štorije na gradu Gamberk vsako drugo leto. Režija je bila tudi v letošnjih »sosedskih odnosih« v rokah Martine Bokal, ki je bila poleg tega še organizacijski vodja. Levji delež je prevzela gledališka skupina Prosvetnega društva Čemšenik, gostovali pa so Tine Kralj iz KD Mlinše, Gallenberg Vaganti z Vladom Poredošem, flavtistka Tanja Jarc, vokalna skupina General Failure iz Litije in folklorna skupina PD Čemšenik pod vodstvom Marte Klopčič in Janeza Polca. Ni zanemarljiv tudi delež, ki so ga dodali družina Grahek, družini Kovač, Zvone Rozina iz KD Elektroelement Izlake, KC Delavski dom Zagorje, Marinka Pišek-Bizjak, Dane Božič, Peter Zupančič, člani PGD Čemšenik in člani Turističnega društva Čemšenik. GRAJSKE ŠTORIJE V. Prizorišče so pripravili Stane Kovač, Marko Mal, Franci Polc s pomočjo drugih članov PD Čemšenik. Takole so zapisali petim grajskim štorijam na pot:«., .godijo se na območju sedanje zagorske občine v različnih starih časih, pretežno v srednjem veku. Nastale so na osnovi silno skopega pisnega in ustnega izročila. Nekatere so na zelo majavih nogah in so pretežno plod domišljije.« Pa kaj! Pomembno je, da so gledalci uživali, se družili in se imeli...in izvedeli, da so na območju Podkuma imeli grad roparski vitezi Kucenbergi, ki naj bi stal v bližini cerkvice sv. Brikcija, kije zavetnik sodnikov.. .v štoriji svetnik-sodnik ščiti pokojne razuzdane kucenberške viteze... Druga zgodba je s Šentjurskega gradu, ki naj bi stal na vzpetini zahodno od sedanje Čopove graščine, ki jo omenja tudi Valvasor v Topografiji. Šentjurčani so izumrli, zato ker edini oholi potomec.... Tudi tretja je z gradu, ki naj bi obstajal pod Sv. Goro v Rovišču. Tam je živel oblastni in pohotni Ditrih, kije mislil, da sme... Na Strmih Njivah, kamor romarji hodijo k sv. Radegundi v cerkev, naj bi tudi stal grad, ki ga je strela večkrat zadela. Vaščani, ki so bolehali za glavoboli in želodčnimi ranami, so dobili namig, naj raje zgradijo cerkev. In sojo! Pri zidavi jim je pomoč obljubila sv. Radegunda in je v predpasniku nosila na Goro nad vasjo ... Zakaj nobena zgodba nima konca v našem članku? Zato, da boste vsi, ki niste bili na štorijah na Gamberku, obžalovali, da niste bili letos med številnimi obiskovalci razvalin gradu Gamberk, ki je, za obujanje spominov na privlačen, čeprav temačen, srednji vek, ravno pravšnji ambient. MaH DELAM, DELAM, DELAM - KOT TRBOVCI Trbovlje so eno samo veliko gradbišče - to lahko ugotavljajo vsi, ki imajo v mestu opravke in se morajo po labirintih prebijati do cilja. To vedo tudi Trboveljčani, ki so se v zadnjem letu-dveh že navadili na to, da se v kraju vedo ne-kam pride in so si zaradi popravil in modernizacije cestne povezave ogledali marsikateri konec mesta, za katerega niso vedeli, da sploh obstaja. Hala obrata nekdanjega giganta strojne industrije, Strojne tovarne Trbovlje, tudiTOZD-a, imenovan kar Cestna (mehanizacija) je izginila in se spremenila v staro odpadno železo (mimogrede, le-to ima veliko vrednost za vse, ki z levo roko gredo v desni žep). Zadnja firma v hali je bil, šest let, hrastniški Stedek, ki seje preselil letos v novo tovarno Steklarne v Hrastniku. Zakaj in kako je do zemljišča prišel Hofer, je, hm, posebna zgodba, ki bi jo mimo lahko imenovali farsa. V OIC Nasipi bo torej zraslo Hofeijevo nakupovalno središče, vsem krožnim in stranskim potem navkljub ali pa prav zato. (Le kaj nam bo?) Se pa dogaja nekaj hudo čudnega, posebej za la(i)čne oči, ki željno pričakujejo nova delovna mesta. Gorenje, kije zainteresirano za postavitev objekta za recikliranje elektronskega odpada ima kup težav, ki se jim niso izognili niti iz prekmurskega Inoxa, ki naj bi postavil obrat za izdelavo profilov in hladno preoblikovanje pločevine in odprli 15 novih delovnih mest, niti Sol Intercontinental, ki sicer z 90. delovnimi mesti uspešno opravlja kovinsko-predelovalno dejavnost, ima pa probleme pri najemu objekta, ker gaje občina pričela pred meseci ponujati v prodajo najboljšemu ponudniku, ki pa ni bil Sol. Bil pa je najugodnejši ponudnik Toming Consulting z Dolenjske, kije ekskluzivni partner trgovske verige Lidl ...in smo na začetku. Kaj nam pomagajo obilno založene trgovine na vsake pol koraka, ko pa spravljajo v slabo voljo in dajejo občutek manjvrednosti, siromaštva in potiskajo v depresijo prebivalstvo, kije bilo nekdaj vajeno trdega zdravega dela... Scenarij, sicer res najbolj črn, obeta Trbovlje spremeniti v nakupovalno središče in spalni center. Ob tem pa se začne izgubljati identiteta kraja in ljudi. Ali lahko prebivalci vplivajo na ta potek dogodkov? Lahko! Samo pljuniti bo treba v roke in zagrabiti.. .karkoli že, samo daje značilno za prepoznavnost kraja in ohranja življenje živo. Odseki obnovljenih cest so zelo lepi. Tako kot je Cesta 1. junija dobila podobo privlačnega sprehajališča (če odmislimo parkirana vozila...) in prostoraza družabnosti, tako bo tudi nadaljevanje obnove od križišča na Njivi navzgor do Partizana nudilo prijaznejši pogled. Občani so potrpežljivi ob vseh zaprtih dovozih in obvozih, samo da se ne bodo več ‘hojsali’ po Trbovljah in nabijali trtico. Veseli bodo tudi vsi, ki so se ob deževnih dneh neprostovoljno tuširali. Skratka, 260 metrski odsek ceste bo končan nekje do konca septembra, vreden pa je devetdeset milijonov tolarjev. Tudi odsek med Keršičevo in Šuštarjevo kolonijo bo dobil novo, šest milijonov vredno asfaltno preprogo. Odcep iz križišča pri Komunali do Golovca je težak tri krat toliko, ker je bila zamenjana tudi dotrajana kanalizacija, urejeno odvodnjavanje meteornih voda in narejen pločnik. Ob tem so Trbovlje pridobile deset parkirišč. Še vedno poteka urejanje ceste skozi naselje Kešetovo, kije zajelo posodobitev ceste, ureditev parkirnih prostorov, zamenjava dela dotrajanega vodovoda in obnova dovoznih poti. Vse to je vredno 22 milijonov tolaijev. Po vrednosti najtežje, kar 54 milijonov a2. zasavski konjeniški dan sfaltno prevleko je dobila tudi nekdanja ledenica v zgornjih Trbovljah, kjer si bodo trboveljski skejterji lahko uredili poligon tolarjev je vredna komunalna ureditev stavbnih zemljišč na Topoletovem, ‘poseka’jo z 61. milijoni le zbiralnik meteornih voda oziroma pretočni bazen na trboveljski tržnici. Zaradi tega je tudi okrnjen prostor za stojnice prodajalcev, ki ob sredah in sobotah prihajajo v Trbovlje. Nekako rešujejo zadrego z dodeljevanjem ‘parcel’ na parkirišču ob Delavskem domu, na nasprotni strani ceste. Občinskemu proračunu ne prizanašajo tudi plazovi. Sanirano je bilo kleško ‘plazenje’, čeprav je narava neuklonljiva in če ne kaže zobe, pa ob vsakem večjem deževju ‘reži’. Plazu, ki se plazi z Zelene trave v Bevško pa še niso utegnili stopiti na rep. Vse investicije, ki bodo tako ali drugače vplivale na trdnejšo podlago za smelejši korak v trboveljski občini, znašajo okroglo 260 milijonov Tolaijev. MaH Prenovljen odsek ceste od križišča pri Komunali proti Golovcu 13. CAC TRBOVLJE 2006 Državna razstava psov vseh pasem bo letos na Kipah V nedeljo, 27. avgusta 2006 bo v Trbovljah že 13. Državna razstava psov vseh pasem CAC Trbovlje. Na letošnjo razstavo Kinološko društvo Trbovlje pričakuje preko 450 psov iz raznih evropskih držav. Ob tej priložnosti je župan Občine Trbovlje Bogdan Barovič priporočil, da:«...se mora obvezno nadaljevati dolgoletna tradicija prireditve, ki v Trbovlje pripelje mnogo ljudi in je za nas, Trboveljčane, ter za druge obiskovalce izredno zanimiva in privlačna. Letošnja razstava zaradi prenovitvenih del Rudarske ceste ne more biti na stadionu Rudar, saj si ne moremo privoščiti prometnega kaosa.« Župan je odločil, da bo, zaradi prometne stiske v okolici stadiona, letošnja razstava na primernejši lokaciji - na Kipah. Res pa je tudi, da sije NK Rudar Trbovlje ob tej odločitvi župana zelo oddahnil. Menda si po lanskoletni razstavi si travnata površina nogometnega igrišča kar nekaj časa ni opomogla, kar je bila gotovo posledica tudi precej razmočenega terena. Županovi odločitvi je torej, ne nazadnje, botroval tudi fusbal, ki pa v Trbovljah ni ravno zanemarljiv faktor... CAC TRBOVLJE 2006 je specialna razstava za pritlikave pasme. Sodelujoči so svojo udeležbo že morali najaviti, saj je rok prijave potekel 12. avgusta. Program bo potekal od 7.30 ure, ko se bo pričel dovod psov in bo trajal do 09.30. Ob 10.00 uri bo ocenjevanje do 14.30 ure. Med tem se bodo lahko vsi psička željni starši in otroci seznanili s sožitjem in ‘sožitjem’ otroka in psa, ki ga je pripravila Tanja Bizilj. Sodniki prihajajo iz Slovenije, Švice, Avstrije, Hrvaške, Švedske in Nemčije. Ob 15.00 uri bo defile prvakov in podelitev nagrad predvidoma do 16.30 ure, ko se bodo pred očmi (velikimi od občudovanja, predvidevam) zvrstili: najlepši predstavnik mladičev, najlepši predstavnik najmlajših, prvak razreda mladih, prvak razreda veteranov, prvak pasme - BOB, prvak skupine ECI, najlepši par in najlepša vzrejna skupina. Kinološko društvo Trbovlje se je, z namenom izobraziti in osvestiti ljudi o ravnanju s psi in zato, da bi Trboveljčanom približalo svojo dejavnost, odpovedalo letošnjemu morebitnemu izkupičku razstave. Obisk in ogled razstave letos bosta brezplačna. Besedilo: MaH 2. ZASAVSKI KONJENIŠKI DAN Konjeniški klub Vajkard Valvasor Zagorska dolina je uspešno v lepem sobotnem popoldnevu 19. avgusta, v Kisovcu, na jahalnem poligonu društva, izpeljal 2. zasavski konjeniški dan. Program prireditve je bil pester in tudi nagradni sklad je imel »nekaj pod palcem« . Sojenje tekmovalnega programa so prepustili uradni avstrijski sodnici Hilde Jarc, ki je razsodila takole: Reining Rookie: 1. Jure Ponikvar z žrebcem Tabas Country 2. Martin Šraj z kastratom Again Jack 3. Blaž Nemanič z žrebcem Chari go Tari 4. Angel Angelov z našim žrebcem Domingo Lone Trail: 1. Milan Božnar s kobilo Me Bright Sun 2. Angel Angelov s kobilo Sagitto 3. Angel Angelov s kobilo Bar Flower Tara 4. Dušan Babič z žrebcem Futur Enjoy Spretnostno jahanje: 1. Domačin Anže Jerman s kobilo Mišo 2. Ana Markelj s kastratom Go to Hell 3. Domačinka Katja Šikovec s kobilo Sydo 4. Domačin Alexander Ržišnik s kobilo Sofijo Reining Open: 1. Jure Ponikvar z žrebce Tabas Country 2. Angel Angelov z našim žrebcem Domingo Lone diskvalificirani : Martin Šraj in Polona Novak Prireditev je bila paša za oči vseh ljubiteljev konjev in občudovalcev jahanja. Tisti, ki si niste privoščili prostega sobotnega dne na poligonu v Kisovcu, lahko občudujete lepotce in njihove jahače na 43.strani te številke časopisa Zasavc. MaH s pomočjo Nede Starman Ržišnik in slikKK KSEFTI + /O Ämigro dat! Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel,/fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-1 3 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja postanltß "DU trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP .. , . . . , E-mail: atv.signal@siol.net NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA f V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! o ■ */ jH mr - m 4/5 m ■Ig*;1 »Poslušam! Kratko in jedrnato in z razlogom, prosim!« se omehča kapitan »To je 430 mornariški divizion. V to enoto se ob ustanovitvi ni veliko vlagalo. Leta 2002 seje znašla na najnižji možni stopnji, tako organizacijsko kot kadrovsko. Potem pa so se zadeve začele postavljati na pravo mesto in stanje se je začelo izboljševati. Danes enota šteje 50 ljudi aktivne sestave. Želimo pa si enoto še povečati na 100 pripadnikov. Ukvarjamo se s potapljaštvom, razminiranjem in miniranjem pod vodo, z uporabo razstreliv pod vodo ter uporabo specialnih aparatov pod vodo. Naše glavne aktivnosti so vezane na in pod vodo. Naša velika želja pa je ladja, do katere zaradi drugih prioritet še nismo prišli. Naše poveljstvo se nahaja na Vrhniki. Usposobljeni smo tudi za delovanje v sklopu enot NATO.« V konstruktiven pogovor zatopljeni Anton Sutar Slike:ZČS Trbovlje, komentar: MaH NAJSTNIŠKA ČAMP ČEMŠENIŠKE AVGUSTOVSKE MALARSKE POČITNICE ...ŽE ČETRTIČ Spet se je te dni slišal živžav okrog OŠ Ivana Skvarče, PŠ Čemšenik, kot takrat, ko so šolske klopi že tako zagrete, da ocene, pisne, opisne ali one po tastarem, kar plešejo po redovalnici in zvezkih, ki se šibijo od številnih besedil in računov. Pa tokrat ni šlo za to! ČAMP 4 seje dogajal. Že četrto leto so se tam zbrali mladi umetniki, ki si želijo popestriti zadnje počitniške dni v organizaciji DPM Zagorje. Običajno so prišli tudi predstavniki RELIKA iz Trbovelj. Žal je slikar Drago Vukovič zbolel tik pred zdajci. Iz Čemšenika mu v trboveljsko bolnico pošiljajo letošnji »čampovci« pozdrave in najlepše želje, da čimprej pride spet v njihov prelepi kraj. Veseli ga bodo in njegovega dalmatinca Gaja še posebej. Tako so skupaj z zbrano družbo učiteljice: Marjana, Irena in Stanislava zavihale rokave in vsi skupaj so se lotili dela. Pisani krožniki, figurice iz plastelina in gline, nakit, okrasne škatlice, risbice. ...Koliko izdelkov! Saj so vsi najlepši!!! Za zabavo in prigrizek je bilo tudi poskrbljeno! ŽIVELI ČAMPOVCI! PA NASVIDENJE NA ČAMPU 5! SLR. Nastale umentnine Čampovci v delovnem elementu REPORTAŽA © Med počitnicami živahno v hrastniški Dolinci Dolinca je edina enota hrastniškega vrtca, ki deluje v počitniških dneh. »Prijavljeno je bilo okrog 60 otrok iz vseh treh vrtcev,« je povedala direktorica Slavica Paulič, »prihaja pa jih približno 54.« Izvedeli smo še, da jim bodo v letošnjem letu vrnili dva prostora v enoti Sonček, ki gaje za potrebe devetletke uporabljala šola od leta 2003. Zaradi zmanjšanega števila otrok teh dveh razredov trenutno ne rabijo več. Na dolski Lučki pa adaptirajo prostore za razdeljevalnico kuhinje. Slavica Paulič, direktorica hrastniškega Vrtca Sramežljiva gasilsko- vrtičkarska Slike in besedilo: FančiMoljk 'Migremo pa na morje...« Zadnji utrinki trboveljskih DPM-jevcev Odločili so se popestriti, polepšati in v umetnino spremeniti malce dolgočasne (ups) Lafargove kapice... DPM Trbovlje @> REPORTAŽA STROGO ZAUPNO - POMEMBNOST: VISOKA TAJNO POROČILO O AKTIVNOSTIH »Za nami sta še dve uspešno izvedeni letovanji in sicer so se otroci veseli in zadovoljni že vrnili z letovanja na Debelem rtiču in v Taboru Mojca v Dolenjskih Toplicah. Zadnja skupina otrok pa trenutno še letuje v Savudriji. Seveda pa nam tudi v domačem kraju ni dolgčas, kljub temu, da nam vreme v zadnjih dveh tednih ni bilo kaj preveč naklonjeno. Namesto kopanja so otroci uživali ob različnih družabnih in športnih igrah, pri ustvarjalnih delavnicah, zelo zanimiva je bila kuharska delavnica in tekmovanja s skiroji, rolerji in kolesi na igrišču. Dnevno je obiskovalo dejavnosti v povprečju 25 otrok, ob sončnem vremenu malo več, v deževnih dnevih pa se je število občutno znižalo. Do konca avgusta nas čakajo še zanimive dejavnost; izleti, različne družabne in športne igre, plesne delavnice,.. .vsekakor upamo, da tudi čim več kopanja.« Sporoča sekretarka DPM Trbovlje Laura Izgoršek PO UPORABI SHRANITI V STROGO VAROVAN SPOMINSKI TREZOR REPORTAŽA ----------h TRBOVLJE EVROPSKO MESTO MLADIH V MLADINSKEM CENTRU TRBOVLJE so se odločili, da Trbovlje postanejo vsaj za nekaj dni v letu EVROPSKO MESTO MLADIH. Projekt, ki so ga prav pogumno zasnovali, so tudi uspešno izpeljali do »vrhunca« (ne do konca), kajti poletna mladinska izmenjava bo zagotovo »dobila mlade«... Najprej so se srečali z inštruktorji in prečesali Trbovlje in še kaj več in se za bivališče mladih določili Tolmin. V začetku avgusta se je skupina mladih iz Zasavja, pod mentorstvom Mladinskega centra Trbovlje, skupaj z mladimi iz Romunije, z Irske in Madžarske odpravila v Tolmin. S tem se je pričela dolgo načrtovana in pričakovana prva gostiteljska izmenjava v okviru mednarodnih aktivnostih Mladinskega centra Trbovlje. Enainštirideset mladih se je pod vodstvom šestih mentorjev preko različnih delavnic (gledališče, ples, glasba in fotografija) dvanajst dni spoznavalo med seboj in s stereotipi o državah, iz katerih so prišli. Pri povratku v Trbovlje so si ogledali še Ljubljano in zagotovo je bila pika na i nastanitev, nevsakdanja in zanimiva, v Osnovni šoli Tončke Čeč v Trbovljah. Tam so stekle intenzivne priprave na vrhunec v trboveljskem parku. Kot rezultat izmenjave so pripravili predstavo, fotografsko razstavo, kulturno tržnico, maketo evropskega mesta mladih in dokumentarni film in se pokazali na prireditvi, ki je bila v četrtek, 17. avgusta 2006 v amfiteatru Mestnega parka v Trbovljah. ..okrog 16.00 je bilo z vrha ‘hribčka’ sredi trboveljskega zelenila videti poletno utrujene mlade in kar nič živahne Evropejce... ...lakota in žeja...najhujše, kar se mladim lahko zgodi, ampak ne, v T rbovljah se jim ni... ...mladi risar se podkrepi in po žilah je zapolje mladostniška evropska kri in... ... ustvarjali so, klepetali, se srečevali kot dobri stari prijatelji in... (nadaljevanje—obrni list!) .. .mlada Irka ‘trbovsko’ štiriperesno deteljico v roki drži, energična zagotovo za Irce je tri... .. .medtem so fotografske umetnine se že tudi osušile .. m bunieje zdndjdio, si ioko z nočjo poaajaio, ko pravi seje zur ...z iskrenim in prisrčnim veseljem druga Slovenijo na hitro šele začel in naš fotkič Jezata evroPski dan Počasi obnemel• • • osvoji... Besedilo in slike:MaH 9. KreArt Program festivala ŠTUOR: bo potekal od 24. do 27.8.2006 v Sevnici na Razborju in na Lisci. Na tokratni razstavi (8. KreArt) avtorji razstavljajo dela, ki so nastala med poletjema 2005/2006. Likovno izrazne zvrsti, ki se jih poslužujejo avtorji, so zelo različne. Nekatera dela so zaznamovana z ikonografijo Save, krajev, Trubarja, železnice, med KreArtom dogajajoče se glasbe ipd. KreArt je v teh letih zrasel od skromnega srečanja podobno naravnanih kreativcev, do širšega srečanja likovnih ustvarjalcev, glasbenikov, literatov, od generacij, ki so že marsikaj povedale, tako doma kot zunaj, do generacij, ki prihajajo, oziroma nam govorijo nove tendence v vizualno glasbeni kulturi. KreArt se širi in raste proti nebu. Letos bodo sodelujoči razstavljali in ustvarjali na Sevniškem gradu, na Razborju in na Lisci. Zavzeli bomo Sevniški grad, videli in slišali nas boste na Razborju in povzpeli se bomo na Lisco. 24.-27,8.2006 Sevnica-Razbor-Lisca Otvoritev razstave 8. KreArta bo v četrtek, 24.avgusta 2006, ob 19. uri v razstavnih prostorih sevniškega gradu. Razstavljajo: Damjana Stopar, Marina Bahovec, Nena Bedek, Blaž De Gleria, Andreja Džakušič, Miro Kvas, Peter Matko, Mojca Senegačnik, Janez Suhadolc, Gorazd Šimenko, Peter Štrovs, Nataša, Tajnik, Franci Purg, Petra Ružič, Jelena Dabič, Simon Semec, Dušan Merklin, Mojca Vilar, Janez Pelko, Andrej Perko, Tomaž Lunder, Rafael Marn, Irena Horvat. Ob razstavi: Simon Semec, Bori Zupančič Po otvoritvi z družabnim srečanjem, bo ob 21.00 v grajskem atriju koncert Beneških fantov z gostom. KreArt 24.8. Grad Sevnica Beneški fantje 25.8. Raz bor Brina s skupino 26.8. Lisca Fake Orchestra -Ivan Volarič-Feo Sreda,30.8.2006 Razstava: Vrt domišljije(avtor:Nina Kaviar, tehnika: akril, 10.00-18.00 tempera na papirju) (sreda-sobota) Galerija delavskega doma Hrastnik 10.00-14.00 Info točka (sreda-petek) Ploščad pred delavskim domom(v soboto pod šotorom) Odpiralni čas trgovin Dobrodelna akcija (sreda-nedelja) Špar in Mercator Blagovnica Hrastnik 10.00-12.00 Photoshop delavnica - obdelovanje digitalne fotografije (sreda-petek) Računalniška učilnica OŠ Hrastnik 19.00 Po jantarni poti -Baltik Knjižnica Antona Sovreta Hastnik 20.00 Četrtek,31.8.2006 Predavanje o spolnih boleznih Prostori Kluba ŠOHT Četrtek, 15.00 - nedeljal 6.00 Šotorjenje Štirc/ poleg tenis igrišč 10.00 Otroške delavnice (četrtek-petek) Igrišče na Logu (v primeru dežja - Klub ŠOHT) 15.00 Rafting Odhod izpred Brodarskega društva Hrastnik 16.00-18.00 Ustvarjalne del. - Breakdance Mala telovadnica OŠ Hrastnik 16.00 Nastop vokalnih skupin Prijatelji »6 - še« ter Kalarinski fantje Delavski dom Hrastnik 20.00 Projekcija kratkih filmov-KUD Ari Club Litija Igrišče na Logu 21.00 Petek, 1.9.2006 Ska punk night: G DO?, Los Nipples, Sugarsox Igr. na Logu 12.00 Ogledmdnika Pred vhodom v rudnik 16.30 Država se predstavi: RUSIJA Poslovna dvorana Hrastnik Program:-16.30 Predavanje o niški literaturi (mag.Vesna Žnidar Kadunc) -19.00 Potopisno predavanje (študentki ruskega jezika in književnosti) -20.30 Vokalni nastop skupine študentov in študentk ruskega jezika ter ostalih študentov, ki simpatizirajo z ruskim jezikom in rusko glasbo, pod vodstvom gospe doc.dr. Vande Babič ter gospe Tatjane N. Komarove 19.00 Slovesnost pred zabavno prireditvijo Igrišče na Logu Program: -Rudarska godba, nagovor župana... 20.00 Sobota, 2.9.2006 Zabavna prireditev z Okroglimi muzikanti Igrišče na Logu 10.00 Turnir v malem nogometu Igrišče na Dolu (organizator ŠD Torpedo) 9.00 Prireditev za najmlajše: čarodej, otroške delavnice... Igrišče na Logu 12.00 Turnir trojk v ulični košarki Igrišče na Logu 9.00-12.00 » Tržnicac Predstavitev dejavnosti društev in klubov ter spremljevalni program Prostor pred bazenom v Hrastniku Progranrbolšji sejem, predstavitev delovanja različnih društev, predstavitev programa Movit, predstavitev Slovenske vojske... 10.00 Predstavitev radijsko vodenih modelčkov Nogometno igrišče na Logu/Letalsko modelarsko društvo Kanja 15.00 Bodi zvezdafmiss&mister festivala ter karaoke) Igrišče na Logu 19.00 Nedelja,3.9.2006 Veliki koncert z Vladom Kreslinom in Malimi bogovi ter predskupinami-Divje Rože, We can 't sleep at night, El Fungos Locos, General MushashiMed odmori pa breakdanece Show skupine Bit, tolkalna skupina... Po koncertu pa DJ-party: DJ-Mystic in Stanny Abram(Exforium) Igrišče na Logu 11.00 Turnir v odbojki na mivki-Bulš žogo u hrbet ku kamn u glavo Štirc/poleg tenis igrišč (organizator Klub B) 18.00 Zaključek festivala ŠTUOR Galerija delavskega doma www.stuor.si Vstop na vse prireditve je brezplačen, prav tako je brezplačno šotorjenje! V primeru slabega vremena se koncert in nekatere druge dejavnosti prestavijo v športno dvorano na Logu. + LIST - PROZA ZA SABO VEDNO UGASNEŠ VSE LUČI Za sabo vedno ugasneš vse luči, ki kažejo mi nove poti ljubezni, ki še ni odkrita. Odideš po svoji poti, ki te vodi v nove pogube, v nove temačne globine. Pojdi naprej in ne oziraj se po preteklosti. Izbrisal si jo tako nesramno dobro, kot znaš le ti - si samota, si mraz, brez možnosti topline. Ko želim te začutiti, mi ni potrebno oditi daleč, ker ovita sem v šal tvojih igric. Si pomota, si sreča, si rojstvo, si smrt, a še vedno ljubiti se da tvoje večne izpade ... V vsaki slabi stvari gori luč novega upanja ... za mene, za tebe, za vse nove ideale. NEKJE SREDI POTI SE SREČAVA, SI ZREVA V OČI, GREVA NAPREJ VSAK SVOJO POT. Ali misliš, da si na pravi strani? Je sever, jug, vzhod, zahod. Če me poiščeš, me najdeš na vseh straneh neba. NEBO, kako lepa beseda, le dobro jo je treba razumeti. Ti ne želiš prisluhniti niti sam sebi... Ko boš razumel sporočilo, bo zate tudi NEBO lepa beseda. A enkrat spoznaj, da ni nič lepšega od prave LJUBEZNI. Zame si to še vedno TI - izgubljena ljubezen v tem norem svetu. Ugasneš luči... in to si TI. Maja Ereiz Madam Butterfly v mestu večne ljubezni Tragična ljubezenska zgodba lepe gejše v veronski areni je po čustvenosti in tragiki podobna najslavnejši ljubezni - Romea in Julije. Tudi v ljubezni je tako-vse srečne ljubezni so si zelo podobne, nesrečne pa so nesrečne na različne načine. V veronski areni je lepo število obiskovalcev iz Slovenije, ki so se pridružili tudi učitelji iz Zasavja, 19. avgusta zvečer uživalo v pravljičnem vzdušju in vrhunski izvedbi znanih izvajalcev Puccinijeve opere, ki je prvič neuspešno predstavljena ljubiteljem davnega leta 1904. SLR. V knjižnici Litija in njeni okolici se je pričel 23. 8. 06 projekt z naslovom »sledi sledi«. Trajal bo devet dni - do 31.8. Zasnovan je na sledeh, ki jih živa bitja puščamo za seboj in nekatere že izginjajo. Avtor projekta je mladi vsestranski umetnik Litijan Rok Rappl. Od leta 1998 do 2003 je študiral na Janačkovi akademiji muzičnih umetnosti v Brnu in diplomiral iz operne režije. Magisterij je opravil na Visoki šoli za oblikovanje in umetnost Zürich iz scenskega oblikovanja / scenografije leta 2005. Sedaj zaključuje podiplomski študij scenografije na Visoki šoli za oblikovanje Offenbach am Main. Rok Rappl se je v gledališču izkusil kot statist, inšpicient, asistent režije, predavatelj, gostujoči režiser. Bilje dopisnik iz tujine za kulturo, glasbo in gledališče za časopis Dnevnik in Radio Slovenija. Za seboj ima že 9 projektov v različnih opernih hišah v Brnu, Ljubljani, Pragi, in Freyungu, 10 samostojnih avtorskih projektov v Brnu, na Bogenšperku, v litijski knjižnici, Zürichu in Leipzigu. Avtor Rocc je projekt razdelil na dva dela: razstavo in grafite. Razstava bo na ogled v razstavnih prostorih v kleti knjižnice. Grafiti pa bodo nastajali vsak dan od srede, 23. avgusta do četrtka, 31. avgusta od 18. do 20. ure, kar si avtor projekta predstavlja kot družabno akcijo. Vabljeni so vsi ustvarjalni in radovedni občani, mladi po srcu, da se pridružijo ustvarjanju sledi sledi. Mali KO PESEM SPREGOVORI Drage bralke, cenjeni bralci! Sonce in luna sta od pradavnine vir skrivnosti. Gibanje nebesnih teles privlači radovedno človeško nrav, zato so naši predniki že kmalu ugotovili, da lahko s pomočjo lune in sonca merijo čas ter napovedujejo spremembe v svojem življenjskem okolju. Kljub napredku znanosti sta dnevna in nočna luč ohranili pridih mističnega. Na nas naj bi imeli večji vpliv, kot je mogoče zaznati z merilnimi napravami. Podobno je z usodo. Na pomoč jo pokličemo, ko si hočemo pojasniti večkrat nepredvidljivo življenje. Ko nas zadenejo težke preizkušnje, radi iščemo vzrok v kruti usodi. Zavedati bi se morali, da je od nas samih odvisno več, kot si mislimo. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) JOK NOČI SONCE Niti luninega sija Sonce prebuja se, režejo v nočni mrak, žarki razvijajo se, kot pramen barva neba čez oči vejevja spreminja čar sveta. se ujel je vlažen zrak. Sonce želi si, Tam po kamnih da znova spet mrzkih stopa, me prebudi v roso raste, se redi, in s tem da list za listom vse skrbi razkropi. se upogne, cvetom v čaše A sonce nekaj je, se lovi. kar spreminja se, a njegov čar velja, In zjutraj, zbuditi vsakega posameznika. ko ji dan posveti v njene rosne oči, Ko pa sonce spet zaspi, njih solza z mehkih kril se tam za morjem utopi, svilenih metuljev hlapi. takrat luna priča je vsemu, kar lahko Vesna Berk se počne in ne. Sara Bavdek USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE! BREZ MOČI Odprti smo za vaše dragocene Boleča tišina stvaritve, pritiska v ušesa, ki bodo obogatile bralce! me v prsih duši, da razum mi hromi, Opogumite se in jih pošljite na ni smeha ne joka, znani naslov: ne volje do dela, Uredništvo Zasavca. s seboj si odnesel vse moje moči! Cesta zmage 3. 1410 Zagorje ob Savi. Angela Bakovič USODA Ne glej me dol z višine, ne sipaj name blata, saj sva oba na svetu, da bi bila si brata. Oba rodila mati, tako nam vsem je dano, le da enako mehko ni v zibelki postlano. Res vile rojenice usodo so delile? Nekomu srečno, drugim kruto namenile, potem pa neopazno s tančico zagrnile. Odstiramo tančico, se vse ne razodene, dokler dih nam zadnji na ustnih ne uvene. Francka Šmid “Vsak pismen človek ima v sebi moč, da se poveča, da pomnoži načine svojega obstoja, življenje pa naredi polno, pomembno in zanimivo.” (Aldous Huxley) TUDI ZASAVSKE PLESALKE Medtem ko so breakdancerji skupine BiT iz Trbovelj že precej popularni v Zasavju, si pet plesalk, ki so se jim pridružile pred pol leta, sloves še utira. In to uspešno. Sredi prejšnjega meseca so bile spremljevalna plesna skupina pevke Sergeje na Melodijah morja in sonca, navdušile so na letošnjem rallyju v Trbovljah in na Pohorju in še kje. Pogovarjali smo se z zgovorno in simpatično Tino iz Trbovelj, ki je povedala: »Združila nas je Lara iz Hrastnika, ki ima v rokah večino niti, pa tudi druge imamo precej izkušenj, saj smo že vse plesale v različnih plesnih skupinah... « Plešejo modeme plese od hip hopa do latino plesov, včasih tudi s fanti skupine Bit. Na festivalu v Portorožu se jim je pridružil desetletni Klemen, ki je postal v hipu med sovrstnicami zelo popularen... Sonček Tina Kos -Bit Na slikah predstavljamo dekleta na treningu s fanti, dekleta kot sonček, posnetek s polfinalnega dne -levo zgoraj Lara, desno Nataša, spodaj od leve Suzana, Špela in Tina. Na posnetku je še Klemen z brazilskima plesalkama, ki sta spremljali Domna Kumra, zmagovalca MMSa in naše plesalke s pevko Sergejo. In še bližji posnetek Tine . Z moškim delom skupine Bit Bit-kice kot spremlje valne plesalke na letošnjih Melodijah morja in sonca Klemen na osvajalski poti Slike: arhiv skupine Bit in F M. Besedilo: Fanči Moljk ŠPORT @> TWIRLING: BRON ZA MOJCO GA11BAS NA SP V RIMU S svetovnega prvenstva twirling skupin v Rimu se je z bronom vrnila tudi Mojca Garbas iz Trbovelj. 21-letna Trboveljčanka Mojca Garbas seje trboveljski skupini mažoret pridružila pred 15 leti. Svojo prvo medaljo si je prislužila v domači športni dvorani na Polaju, ko je na državnem prvenstvu v solo programu seniorjev osvojila srebro. Prve tri skupine iz letošnjega Rima To je bil hkrati njen prvi osebni uspeh in tudi prva medalja za trboveljsko mažoretno društvo. Kljub temu se je mladi in obetavni Mojci Garbas pred dvema letoma zgodil temeljit preobrat v njeni mažoretni karieri. Bil je posledica mentorskih nesoglasij v trboveljski skupini. Mojca Garbas z letošnjimi medaljami. Mažoretne oziroma twirling sposobnosti je začela dokazovati v Logatcu, saj je med tem postala študentka ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo, bolj všečni pa so ji bili tudi tamkajšnji klubski odnosi oziroma trenerska načela. Kot priča vrsta novih medalj, kijih v tem času nanizala kar osem, je bila njena izbira prava. Najprej je na državnem prvenstvu leta 2005 v Laškem v različnih kategorijah dosegla 1., 2. in 5. mesto v solo nastopih in osvojila bron kot članica skupine. Letošnji izkupiček državnega tekmovanja v Cerknici pa je bil ena zlata in dve bronasti medalji v solo nastopih. Poleg tega je na tem tekmovanju logaški klub osvojil še prvo mesto, kar ga je uvrstilo na svetovno prvenstvo. To je potekalo od 29. julija do 6. avgusta, v Rimu. Starejša skupina twirling kluba logaških mažoret se je že lani pomerila na evropskem tekmovanju mažoretnih skupin v Romuniji, od koder se je vrnila z osvojenim 6. mestom. Letošnji rezultat, bronasta Lanskoletna odličja. medalja, v konkurenci 22 držav z vsega sveta, v Rimu, je bil zato še bolj žlahtno priznanje za njihovo delo. Skupina desetih Logatčank v starosti od 12 do 21 let se je dokazovala na C nivoju (nivoji, štirje so, so izoblikovani glede na predpisane razrede uporabljenih elementov v vrtenju palice) International Cup-a. Ta poteka v okviru svetovnega prvenstva kot iztočna deska za začetnike udeležence na prvenstvu kot tudi za začetnike po stažu. Štiričlansko sodniško postavo so tekmovalke iz Logatca prepričevala s štiri minutnim programom na lastno izbrano mix-glasbo, v koreografiji Grege Guština in pod vodstvom trenerke Barbare Čuk. Mojca Garbas je po tem dosežku upravičeno zadovoljna, da se je vključila v klub, ki bolj, kot množičnost tega športa, poudarja kakovost. Vseh svojih ciljev še ni dosegla, zatrjuje. Njena želja je, da skupina, v kateri nastopa, osvoji še višje mesto na svetovnem prvenstvu pa tudi še kakšno vidnejšo solo uvrstitev v mednarodni konkurenci si želi. Ker je že opravila sodniški izpit za državna prvenstva in trenira tudi že mlajše skupine, se predanosti mažoretni in twirling dejavnosti še ne namerava kmalu odreči. Ob tem je hvaležna sponzorjem, ki s finančno podporo njenemu zdajšnjemu klubu in njej sami omogočajo čedalje bolj odmevne uspehe. Besedilo in slike: S. G. ZDRAVO TELO + URAH IokOLI slJIeniJE JOCOJE NA POTI ŽE (ALI ŠELE) DRUGI DAN Z ZVESTIMA SOPEDALARJEMA VILI-VIKTORJEMEV PERKMANDELJCEM. MALO KILOMETROV ZA TAKO GLOBOKO SPOZNANJE, DA JEPRA V-ZA-PRA V IN ČISTO ZARES IN LE IN SAMO TO POTOVANJE POTOVANJE V SEBE Jože Ovnik: drugič! Mežica. Dolina smrti. In naprej do Črne, kjer nas je že čakalo pripravljeno prenočišče pod Peco. Po 214 km mi lahko verjamete, da se mi je upirala misel na vzpon pod Peco, toda obljuba je obljuba...Tam nas je gostila Perkmandeljčeva žlahta...Tisto noč smo prespali v čudoviti dolini pod Peco, v zavetju in pod okriljem kralja Matjaža... *Svojemu kolesu znamke Wheeler sem, tako iz špasa, pred začetkom potovanja nadel hudomušno ime, Vili. No, na koncu potovanja pa se je izkazalo, da sem bil po vsem, kar je pretrpel zaradi mene in pod mano, do njega več kot krivičen. Zaslužil si je pravo, partizansko, ime. Viktor (Zmago, Zmagovalec). ** To je bilo potovanje, ne okoli Slovenije, temveč potovanje vase. Obiskoval, spoznaval in videval sem kraje, kijih, dokazano ne ponuja nobena turistična agencija...na svetu. In dlje in dalje, kot sem užival v tem potovanju, bolj sem spoznaval, da na tem potovanju nisem sam. Naj se sliši še tako patetično, vendar je res; vodil meje Perkmandeljc, vozil pa Wheeler... Ponedeljek. 4.6.2006 ČPNA NA KOPOŠKEM -KRANTSKA GORA / 17fi km / 11 h Ponovno se prebudimo v čudovito, sončno, a hladno gorsko jutro. Pristavim vodo in kmalu zadiši po kavi. Uredim se in na hitro vržem rentgenski pogled na Vilija. „Si v redu,, ga povprašam. In ker je v sobi vladala tišina, smatram odgovor za pritrdilen...Pogled skozi okno. Pravljično okolje, ki nas gosti, je vredno vsakega spomina. V roke vzamem fotoaparat in...škljoc...škljoc...srečen sem! Gostitelju v zahvalo pustim spominček v predsobi. Belo majico z motivom trboveljskega Perkmandeljca. Treba je iti. Spustimo se v dolino. Oči se mi rosijo, pa ne vem ali od sreče, ali od jutranjega mraza...pravzaprav vem, ni me sram priznati. Vzpenjamo se skozi kraljestvo kralja Matjaža med Olševo in Raduho,. Muhe. Blickrieg. Kraljevske muhe. Tiste prave. Gozdne. Sitne. Črne. Debele. Najprej ena. Pomislim:,,O.K., se pač znojim. In zaudarjam. Kot Konj. Pa Kaj. Moja mama pravi:,, Uboga tista hiša, kine smrdi po dedci...,, Dve muhi. 10 muh. 100. Sedajo na nos, ušesa, lezejo v usta...odganjam jih z roko. Toda! enoročna vožnja kolesa je sila nevarna rabota...cesta se vztrajno vzpenja in višje nekje so izginile. Oddahnem si. Res! Po beli sapi sklepam, da jim ni več odgovarjala višinska klima. Meni je...Kliče nas Logarska dolina*...pravzaprav bolj, (ali tudi)? savinjski želodec. Solčava - pod Olševo (1929m). Smo že zelo blizu prazgodovine. Jama Potočka zijalka, kjer Srečko Brodar 1928 1. odkrije prasledi paleolitskega človeka. Pogled vztrajno beži v reko. Savinja je tukaj še divja, glasna in sila naduta lepotica. Saj je tudi lahko. Gornji grad s svojo edino katedralo na slovenskih tleh je treba posebej doživeti. V sebi začutim star, neznan nemir, ki me obide vsakič, ko sem v teh krajih. Srce me vleče proti Žovneškemu jezeru in gradu, ki v samoti in sramoti pozabljen od Boga in ljudi kraljuje nad njim. In čaka...Name? Zakaj je moral oče umreti prej preden binarna z bratom izdal družinsko skrivnosti Zakaj je bil vedno drugačen od ostalih ljudi? Nekaj pokončnega, ponosnega, plemenitega - ali bolje rečeno, plemiškega je bilo v njegovem obnašanju. Danes poznam resnico. Toda če človek išče resnico, jo mora znati prenesti... to pa zna biti ali goreča ali pa boleča. Grizemo kolena čez prelaz Černivec, mimo zapuščenih rudniških objektov v Črni se spustimo v rojstno mesto generala Rudolfa Maistra, borca za severno mejo - Kamnik. Naklo. Naprej. Sredi Kranja obiščemo jezičnega Dr. Fik Fika. Avseniki v Begunjah, Radovljica, Bled, podoba raja iz dohtarjevih časov, je samo še bleda slika Bleda (kdo rabi takšen Bled?), krog okoli jezera, samo toliko da se umirimo. Pa naprej na Jesenice in k Aljažu v Mojstrano. „Oj Triglav moj dom, kako si krasan...,, Spoštljivo potiho zapeljemo v kraljestvo očaka Triglava. Več glav več ve...V Kranjski Gori zadovoljni lovimo dan za rep. Ob misli na Bedanca, Pehto, Rožleta, Kosobrina, Mojco in Kekca z nasmeškom na obrazu zaspim... *Ime je dobila po družini Logar, družini, kije v svojih najboljših časih dajala kruh in delo tudi do 80im deklam in hlapcem. Zaradi tolikega števila ljudi so bili med njimi tudi „redno zaposleni,, krojač, frizer, čevljar, sedlar... poleg osnovne dejavnosti, predelave lesa, so gojili tudi živinorejo v obliki planšarstva... Torek. 5.6.2006 KRANTSKA GORA - SOLKAN / 132 km / 7 h Noč je bila deževna. Zjutraj nas je čakal vzpon na Vršič. Preden sem se podal na pot okoli Slovenije sem se pozanimal o določenih delih trase pri tistih, ki so jo že prevozili. Vsi po vrsti so mi zatrjevali, da se lahko Vršič skrije pred Kumom. OK, ni problema, Kum sem prevozil, da ne štejem večkrat...a spoštovanje do neznanega področja vedno ostaja. Upravičeno. Hvala vam Kum, Mrzlica in Javor, da sem si lahko na vaših grbah polnil baterije za to potovanje. Na Vršič smo prikolesarili brez pene na ustih. Častna. No, če odštejem verigo, ki sem jo po neumnem, z dokazovanjem moči nevemkomumogočesamemusebi, strgal ravno pri Ruski kapelici, je bil to popoln vzpon. Ob popravljanju verige kleče ugotavljam, kdoje gospodar situacije. Opazujem Viktorja, iščem namig - se mi mogoče posmehuje? Nič! Daj mi znak, Viki! stori nekaj, da bom vedu zakaj si to naredu. Nič. A ugotovim, da je zadeva v bistvu zelo enostavna. Prestavno razmerje menjalnikaje prirejeno tako, da (vsakemu) kolesarju v (vsakem) trenutku nudi maksimalen izkoristek moči ob minimalnem vložku energije. In postane mi jasno, da se menjalnik uporablja samo z glavo in samo z glavo. In nič drugače. Iste napake na tem potovanju nisem več ponovil. Oprosti Viki...Tu se ustavimo. Pieteta v spomin Ruskim vojaškim ujetnikom, sinovom Rusije, ki jih je 1.1916 pri gradnji ceste čez Vršič zasul snežni plaz. Žalostna zgodba...a kaj, ko se časa ne da zavrteti nazaj. Vršič. Nagrada je sledila. Pri Tičarju si privoščim polno skledo prave jote. O! kako je pasala!! Bil sem poln adrenalina in po žilah se je pretakal testosteron. In takšen sem se spustil proti izviru Soče. Od sreče ob pogledu na rajsko podobo krajine, ki me je sprejela vase kot davno izgubljenega sina, sem v sebi rjovel kot žival, srce mi je kipelo, v glavi sem čutil kri...človek pozabi na vse...tudi dihanje postane moteče. Preveva me občutek neizmerne sreče in svobode. Tiste prave svobode, tiste, ko bo nekoč v prihodnosti zagotovo merilo in statusni simbol. Ne avto, hiša in vikend. Temveč prosti čas (kdo bo delal manj, in ne, kdo ZDRAVO TELO © bo delal več). Prišel bo čas, ko se vrednost valute ne bo (več) merila z zlatimi rezervami, temveč bo pogoj za njeno vrednost zdravo okolje - voda, zemlja in zrak. Približno nekaj takega, kot so to že imeli urejeno npr severnoameriški Indijanci davno pred prihodom podivjanih evropskih hord. Kako že? v imenu kralja in križa... Včasih se sramujem svojega belega porekla, res. Sploh tista o Arijcih je huda. Pri izviru Soče si natočim poln flaškon te smaragdne vode. In kar naenkrat se mi ni nikamor več mudilo...škljoc...še ena...škljoc...škljoc...za spomin...škljoc...Na levi nas spremlja Soča...krasna si bistra hči planin...Pogled nanjo vzbuja neponovljive občutke. Kal - Koritnica. Spet sledi iz prve vojne. Pravijo stari, da je bilo toliko mrtvih, da je Koritnica krvava tekla do Jadrana...Vojaško pokopališče...ustavim. Boli. Smrt. Večkrat bi moral na pokopališče. Tu dobi življenje popolnoma drugo dimenzijo. Tuzemske težave postanejo nepomembne. Nagrobniki. Vsak nagrobnik ena lobanja. Eno življenje...ena ljubezen. Hedonizem. Spoznanje, kako minljivi so užitki in mladost. Občutke teh ljudi je mogoče najbolje opisal Wilfred Owen v svoji alegorični prepesnitvi biblične zgodbe o Abrahamu in Izaku „Parabola o starcih in mladeničih,,. V njej Abraham pooseblja vse, ki so vojno zagrešili, žrtvovane mlade vojake pa Izak. Pesem se končuje drugače in mnogo bolj dramatično kot biblijska zgodba. Takole je zapisal: Povezal mladca jez vrvmi. In skopal jarke, zgradil prsobrane, nož zgrabil Abraham, da ubil bi sina, ko angel mu zakliče iz nebes, da naj na sina ne polaga roke, ničesar hudega naj ne stori. „ Ti ovna raje zgrabi za rogove, in njega ubij namesto sina,, mu veli. Ne uboga starec, sina tam žrtvuje. In mlade pol Evrope mu sledi. Pomislim... če bi moški rojevali otroke, ne bi bilo nikjer nikoli nobene vojne...Kdo so bili ti fantje? Verjetno takšnih sanj kot mi, polni ljubezni in polni nikoli izpetih pričakovanj. Komu so bili kanonfuter?? Misel na to, da se od takrat ni nič spremenilo, me zaboli...Kdo so bila njihova dekleta, žene, vdove pri tridesetih...v najlepših letih? Kdo so bili ti generali?? Kdo so bile njihove matere...Ne zdržim več. (se nadaljuje) ZDRAVILNA TRAJNA ZELIKA S KORENIKO. ANGLEŠKI GLASBENIK IN PRODUCENT ENO ORIENTAL SLAŠČICA KUHMNEGA ŠKROBA OVALNA POSODA ŠUM JESENSKEGA USTJA V VETRU PISEC ČLANKOV ZA PRIDOBIVANJE RDEČEGA BARVILA FRANCOSKI SKIADA- (MAURICE, “BOLERO) r H LATINSKI PREVOD BIBLIJE AMERIŠKI IGRALEC IN REŽISER \ ičIBvl NATAŠA URBANČIČ JAMAJSKA REKA SKOZI ANGLEŠKI STRATFORD NORVEŠKI PISATELJ DUUN GRAFIČNO ZNAMENJE ZATON V GLASBI KRAJ PRI PODČETRTKU JUUJ NARDIN ZNANSTVENOFANTASTIČNA POVEST RUSKEGA PISCA ALEKSEJA TOLSTOJA SHIZOFRENIJE Z ODREVENELOSTJO IN KRČI PREBIVALEC ŽIČ PRI SLOVENSKIH KONJICAH KRIŽANKA: ESSS0 DVOM OSEBA, KI PRELOMI OBLJUBO PRSNI KOŠ KRAJNA HRVAŠKEM POLOTOKU PEUEŠCU (SOUNE) SLOVENSKI MINISTER ZA NOTR. ZADEVE (DRAGUTIN) LITIJ PRED- PISANO BRANJE, LEKT1RA DOMAČA DELOVNA JEZDNA ŽIVAL SL AU HRV SKLADATELJ (AMANDUS) ORATOR EDVARD RUSJAN NEM. SKLAD (WERNER) NEMŠKI MATEMATIK BERNHARD CANKAR SL SOPRANISTKA (ONDINA) ŠVED IGRALKA (LENA) SKUPINA DVEH OSEB. DVOJICA ZVEZNA DRŽAVA [GL. MESTO DOLUMBUS ANG. PISEC FLEMING DOKAZ O NEDOLŽNOSTI NORDIJSKI IZRAZ ZA SMUČI ČEŠKI DRŽAVNIK HAVEL KOŽNA BOLEZEN NAKOVALO; TUDI KRAJ PRI KRANJU ZANIČLJIV IZRAZ ZA AZUCA PRISEDNIK NA SODIŠČU ROMAN H HABE JA ZAZNAVANJE S TIPOM A PRIPADNIKI POLKRŠČANSKE SEKTE V ZDA ANJA ZAVADLAV VODNA ŽIVAL S KLEŠČAMI HRAST S HRAPAVO SKORJO FRANCOSK FIZIK (SADI) DLAČICE POD NOSOM CJ FRAN DETELA SMITH ► VEUKA ZAČETNICA ZG. PLAST ZEMLJE Z RASTLINJEM, RUŠA POSUŠENA KOŽA ZEBUJA (GRBAVEGA GOVEDA) PROSTOR MED STIKAJOČIMA SE STENAMA RIEMANN: nemški matematik KATATONIJA: oblika shizofrenije KIPS: posušena koža zebuja STON: kraj na Pelješcu Vicoteka Obešalniki Hišnik je v šoli uredil garderobo in nad obešalniki namestil napis: “Za profesorje.” Naslednji dan je bil pod napisom pripis: “Tukaj lahko obesite tudi plašče.” Norišnica V norišnici so se odločili, da bodo spustili vsakogar, ki se jim bo zdel bolj pameten. Pridejo v prvo sobo. Norec je vozil formulo. Tega ne bodo spustili. Pridejo v drugo sobo. Tudi ta norec je vozil formulo. Tako je bilo še v naslednjih 7 sobah. Ko pa pridejo v zadnjo sobo, vsi presenečeno gledajo. Ta norec je pil kavo in bral časopis. Vprašali so ga, če on ne vozi formule. Pa odgovori: “Kaj so me že prehiteli?" Sreča-nesreča “Ali si že slišal za tistega, ki je padel skozi okno?” "O, nesreča!” “Niti ne - pod oknom je bil kup sena.” “Kakšna sreča!” “Da, toda v senu so bile vile.” “Nesreča!” “Ampak vile niso bile nasajene.” “To je pa sreča!" “Kje neki! Možakarje zgrešil seno!” Jež “Vsak se lahko zmoti,” reče jež in zleze s ščetke za lase. PABERKOVANJE V nekaj več kot 40-ih letih je Nemec Stephan Schlei iz mesta Ratingen obiskal številne države po vsem svetu, tako daje potoval z avtostopom. Kot sam pravi, je prepotoval več kot 940.000 kilometrov. V preteklosti so se v španskem mestu Me-rida osli, natovorjeni z velikimi lončenimi vrči, pogosto kar sami sprehajali naokoli. Lastniki so jih namreč naučili, da so sami hodili po vodo k vodnjaku. Tam so jim delavci napolnili vrče, nato pa so se osli vrnili domov. Razvedrilo KfdJSd CBS* A4 VSEBINA 28 strani križanke izhaja na 14 dni humor 340 SIT (1,42 €) kviz uganke zanimivo branje VVJ MODRA ŠTEVILK/ (((•080 87 87) Za naročila lahko poklicale na brezplačno telelonsko šlevilko RAZVEDRILO @1 Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 02. septembra 2006 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 17/2006. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičama-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 5.000,00 sit, lx bon za 3.000,00 sit in lx za 2.000,00 sit Izžrebanci nagradne križanke 16/2006 so: Gašper Kržišnik, C. 20. julija 13, 1410 Zagorje -bon za 5.000,00 Tina Skorja, Levstikova ul. 19, 1410 Zagorje - bon za 3.000,00 Viki Kavšek, Podvine 44, 1410 Zagorje - bon za 2.000,00 Poletja še ni konec. In ne prijetnih večerov ob soju lune. ..Pravzaprav, nekaterim se bo šele ‘odprlo’ in če ste se na fotografiji prepoznali, imate vse možnosti, da se ob polni luni ali kakršno koli si boste že izbrali, napolni tudi želodček - vaš in tistega, ki ga boste vzeli s seboj - v Pizzeriji Čebelica vas čakata dve pizzi in dve coca-coli. Pogoj? Ja, seveda, poklicati bo treba do petka, 01. septembra 06, na GSM 041 410 734 in povedati Marti, da ste se videli in prepoznali in pojedina bo vaša. V primeru, da se ne prepoznate, se bo tudi z vašimi pizzami mastil tisti, ki se bo ‘spoznal’ v naslednji številki Zasavca. A © GLASBENA SCENA x.- i------------- MAKADAM V VSAKO SLOVENSKO VAS !? Kaj se skriva pod nenavadno odbitim sloganom, ki ga gojijo pripadniki zasedbe Makadam, vsi prekaljeni glasbeniki iz Zasavskih in Posavskih koncev? Trdijo, da je prišel njihov čas in da res sodijo tjakaj! Kakšni dve leti že delujejo v postavi petih instrumentalistov, kar je v današnjih časih duetov in mini krilc zagotovo pogumna poteza. Po manjših kadrovskih rošadah so sestavili stabilno ekipo, s katero pokrivajo obširen spekter glasbe - od jugo klasik, nostalgičnih evergreenov do modernih skladb ter seveda neizogibne narodne glasbe. Pošalijo se radi, da igrajo turbo-folk še od prej, predenje sploh obstajal - bobni njihovi izvedbi polk dodajo posebno poskočno noto... Ideja za zasedbo je prišla izpod kape Mirana Štojsa, bobnarja z dolgoletnim stažem, ki ga tod okoli pozna staro in mlado. Bil je ustanovni član celega kupa posavskih zasedb (Seplan, Foxy, Magic, Linija...) ter seveda prisega na živo odigrano glasbo. Zato je uspel zbrati res izvrstne »sodelavce« pri odgovorni nalogi razveseljevanja ljudi! Tako lahko z njim na odru vidite Damirja Škerla v vlogi vokalista ter tolkalista, sicer znanega »one-man-band« izvajalca, pa na basu ter vokalu zasavsko legendo Dušana Drnovška, na klaviaturah ter harmoniki odličnega Jurija Šalamona ter zadnjega, a nič manj dobrega Rudija Feleta na kitari. Kam merijo? Kakor pravijo, v vsako slovensko vas... To poskušajo doseči z snemanjem lastnih skladb (zadnja priredba Prihaja spet poletje je še vedno med finalisti sms glasovanja na radiu Veseljak), udejanjanjem na festivalih (letos so se prijavili tudi na Melodije moija in sonca) ter s čim več nastopi pred publiko. Bi jih radi slišali ali celo naročili na nastop? Ni težav - Mirana dobite na gsm 041/720 -248 in z lahkoto se boste dogovorili, da Makadam pripelje še v vašo vas. R.Š. ORLEK www.orlek.com Skupina Orlek je to poletje res zelo delovna. Že celo poletje koncertira po Sloveniji, vmes so bili fantje julija tudi na Madžarskem, v prvi polovici avgusta pa so bili še posebej zasedeni. Najprej so se odpravili v ZDA, kjer so imeli krajšo turnejo in sicer štiri koncerte. Prva postaja je bil New York in ponovno koncert v galeriji znamenitega kluba CBGB, ki ga bodo po več desetletjih, na žalost, septembra zaprli. V tem klubu je začelo svojo bleščečo kariero mnogo svetovnih zvezdnikov. Dva dni kasneje so imeli koncert v Philadelphia-i, v klubu The Fire. Po tem pa so se odpravili na drugi največji glasbeni festival v ZDA - Musikfest, v Bethlehem, kjer so tudi že nastopali pred štirimi leti. Tudi tokrat so Orleki razvneli publiko na obeh koncertih, ki sojih imeli. Po vrnitvi v Slovenijo pa ni bilo počitka. Dan po prihodu so že imeli vajo in dodelali skladbo NOB ŠIHT, s katero so se že naslednji dan predstavili na prvem tekmovalnem slovenskem festivalu etno glasbe ETNOKOSTEL v Kostelu. V tem majhnem kraju seje zbralo 12 kvalitetnih izvajalcev etno glasbe. Skupina Orlek, oziroma njihov pevec Vlado Poredoš, je dobil nagrado strokovne žirije za najboljše besedilo za, že prej omenjeno, skladbo Noh šiht. Skladbo bodo fantje posneli v septembru, dajo boste poslušalci lahko slišali tudi preko radijskih valov. Trenutno jo lahko poslušate v izvedbi trboveljskega župana Bogdana Baroviča, ki jo je v sodelovanju z Orleki prvi posnel. V posnetku skupine Orlek pa bo zvenela bolj po orlekovsko, so obljubili. V prihodnjih tednih pa ste vabljeni na naslednje koncerte v Sloveniji in na enega na Hrvaško: Sobota 26.8.06, Postojna, festival Zmaj ma mlade, ob 22. uri Petek 1.9.06, Domžale, 10. Etnofestival Kontrabant, ob 22. uri Sobota 2.9.06, Kostanjek pri Krškem, Oreng fešta, ob 21. uri Četrtek 7.9.06, Hrvaška, Zagreb, knjižni sejem Interleader Sobota 9.9.06, Zagorje, Šotor, ob 21. uri Petek 22.9.06, Trbovlje, pri Rudarskem muzeju, ob 20. uri KC DD Zagorje in MaH MALI OGLASI 10 mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Kupim ...ali vzamem v najem Garažo v Zagorju, Polje ali okolica. GSM 041 914059 ... Tomos APN 4 ali APN 6 do 20.000,00 sit v voznem stanju. GSM 041 823 736 Prodam ...nizke omare za dnevno sobo, jedilno mizo, 5 stolov, glasbeni stolp JYC-K 10R. GSM 031 392 535 ...hladilnik in zamrzovalnik gorenje ter javorjevo mizo in štiri stole - ugodno... 040 800 634 ...stajico chicco, model 63831, 100x90x80, prostorna, močna, varna in se enostavno sestavi in razstavi, mehka in trpežna mrežica in držala ob strani, kot nova - 26.000,00 sit. GSM 041 459 362 ...dve garaži na Nasipih v Trbovljah. Cena po dogovoru. GSM 031 547 750 Iščem Delo za začasno ali daljše obdobje, pomoč pri gospodinjskih opravilih, čiščenje stanovanj. GSM 040 565 228 Oddam ... volno za pletenje in malo rabljen telefonski aparat. GSM 041 773 700 NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): CIC ncpRcmičninc Ulica 1. junija 7, 1420 Trbovlje Tel.: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726 ZAGORJE, enosobno stanovanje, 51,08 m2, 1. 1989, CK, toplovod, velika terasa, takoj vseljivo; cena: 12.500.000,00 SIT (52.162,- EUR) TRBOVLJE, trisobno stanovanje, 54,59 m2, 1. 1970, pritličje, poseben vhod, etažna centralna; cena: 8.200.000,00 SIT (34.218.- EUR) TRBOVLJE - OKOLICA, stanovanjska hiša, 130 m2, 1. 1935, 291 m2 zemljišča; cena: 5.900.000,00 SIT (24.620.- EUR) Opaž, suh smrekov-debelina 13,16, 20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava! Tel.: 03 57 25 547 GSM: 031 814 637 Maček Marjan s.p., Vransko 113,3305 Vransko 0 KRONIČNO Zasavski frker PREVRNITEV NA STREHO L... Dne 2.8.2006je 28-letni Trboveljčan z osebnim avtomobilom vozil po glavni cesti Zagorje ob Savi - Trbovlje. Zaradi neprimerne hitrosti je tre 11 v usek, nato pa seje vozilo prevrnilo na streho. Voznik in sopotnik sta se lahko telesno poškodovala, zato je zoper povzročitelja podan obdol-ilni predlog. ...IN PREVRNITEV NA STREHO H. Dne 14.8.2006 se 20-letna Trboveljčanka na glavni cesti na relaciji Trbovlje-Zagoije, zaradi prevelike hitrosti zapeljala na travnati nasip in se z vozilom prevrnila na streho. Zoper navedeno sledi obdol-ilni predlog. POBEG TOVORNEGA VOZILA Dne 14.8.2006 ob 15.30 uri so bili litijski policisti obveščeni o prometni nesreči s pobegom, katera seje zgodila v Šmartnem. Tam je neznani voznik s tovornim vozilom trčil v nasproti vozeče vozilo in s kraja odpeljal naprej. Vozilo je bilo modre barve, LJ registrskega območja, vozilo pa naj bi vozilo zidake. MOTORIST LA-JE POŠKODOVAN, SLEDIJO UKREPI Dne 15.8.2006 ob 14.20 uri je pri odcepu za Breg voznik z motornim kolesom zaradi neprilagojene hitrosti trčil v zadnji del tovornega vozila, kateri je zavijal levo. V nesreči je bil motorist lahko telesno poškodovan. Motorist je vozil tudi brez vozniškega dovoljenja in z neregistriranim motornim kolesom. PRIDR-ALI VINJENEGA VOZNIKA Dne 15.8.2006 ob 00.40 uri so policisti pridr-ali pijanega voznika, katerega so predhodno imeli v postopku policisti PPP Ljubljana in je kljub prepovedi vo-nje zaradi vo-nje pod vplivom alkohola z vo-njo nadaljeval. ZOPER VOZNIKA PODANA KAZENSKA OVADBA Dne 4.8.2006 so policisti v prometu ustavili neregistriran osebni avtomobil, ki gaje vozil 28-letni Trboveljčan. Poleg cestno prometnih kršitev sta policista v vozilu našla še kovinske ulitke, katere sta mu zasegla. Zoper osumljenca bo podana kazenska ovadba, saj je predmete odtujil iz prostorov gospodarske dru-be v Trbovljah. Ravbajo kot srake UKRADEL ŽIVALI IN OGRAJO Dne 05.08.2006je PO Hrastnik obvestil 63-letni Hrastničan, da mu je neznani storilec odtujil 3 živali in ograjo v katerih jih je pase. Policisti nepridiprava še iščejo. USPEHI TRBOVELJSKIH KRIMINALISTOV IN POLICISTOV Dne 5.8.2006 v večernem času so bili policisti PP Trbovlje obveščeni, da skupina oseb vlamlja v poslovne prostore v Trbovljah. Pred prihodom policistov so storilci kraj zapustili, policisti pa so na kraju našli pripravljene predmete za tatvino. Se isti večer so bili prijeti 24- in dva 18-letna Trboveljčana, zoper katere bo podana kazenska ovadba. Dne 7.8.2006 v jutranjih urah so bili policisti PP Trbovelj obveščeni, daje vlomljeno v objekt v Trbovljah. Storilec je na kraju odtujil denar. 8.8.2006 v zgodnjih jutranjih urah pa so opravili ogled vlomov v dve podjetji in v stanovanjsko hišo. Istega dne je bilo v popoldanskem času vlomljeno tudi v stanovanje v Hrastniku. Tudi tuje storilec vlomil in odtujil nekaj dragocenih predmetov. 14.8.2006 v dopoldanskem času so bili policisti obveščeni o vlomu v stanovanje v Trbovljah. Ugotovili so, daje nepridiprav vlomil v stanovanje v času odsotnosti lastnika, ki je bil na morju. 10.8.2006 v popoldanskem času je neznani vlomilec iz stanovanja v Trbovljah odnesel nekaj vrednejših predmetov in oškodovanca občutno oškodoval. V zvezi vseh teh vlomov je bil 16.8.2006 v dopoldanskem času v Trbovljah prijet 25-letni Trboveljčan, kije osumljen storitve večine vlomov v stanovanja in poslovne prostore v zadnjem mesecu na območju celotnega Zasavja. Policisti so zoper njega odredili policijsko pridržanje in ga 18.8.2006 izročili preiskovalnem sodniku, kije zanj odredil pripor. Gre za specialnega povratnika kaznivih dejanj vlomov, ki je že bil večkrat pravnomočno obsojen, zoper njega pa teče še nekaj kazenskih postopkov. Tudi 9.8.2006 storilci kaznivih dejanj niso počivali, saj je bilo v jutranjih urah vlomljeno v barako v Trbovljah, kjer je bilo odtujenih več kosov barvnih kovin. Oškodovanec je predrznega osumljenca popoldan zalotil v baraki in ga zadržal do prihoda policistov. Osumljeni 19-letni Trboveljčan je ponoči ukradene predmete že prodal in sojih policisti našli na odkupnem mestu. Zoper osumljenega bo podana kazenska ovadba. VOZILO UKRADENO V ITALIJI Dne 10.8.2006 so policisti-kriminalisti PP Trbovelj zasegli tovorno vozilo 32-letnemu Kisovčanu, zaradi suma, da je bilo odtujeno v Italiji leta 2005. TATVINE V TRGOVINI Dne 10.8.2006 ob 15.05 uri so bili policisti PP Trbovelj obveščeni, da je v prodajalni v Trbovljah pri kraji dobljena 16-letna Trboveljčanka. Bila je izročena staršem, zoper njo pa sledi tudi kazenska ovadba. Istega dne okoli 21.00 ure je bila storjena tudi tatvina iz trgovine, kjer je storilec odtujil gasilni aparat in DVD NEOSVINČENO [37 predvajalnik. Policisti so izsledili osumljenca, 40-letnega Trboveljčana, in zoper njega podali kazensko ovadbo. Dne 11.8.2006 v popoldanskem času je prodajalka prodajalne v Trbovljah pri tatvini zalotila 23-letnega Trboveljčana in njegovega prijatelja, ki pa je pobegnil. Policisti so tudi njega odkrili in bodo zoper oba napisali kazensko ovadbo. PRIDRŽANJE KRŠITELJA HIŠNEGA PRIPORA Okrožno sodišče v Ljubljani je 2. 8. 2006 odredilo pripor zoper 27-letnega Trboveljčana, ker je večkrat kršil hišni pripor, kar so ugotovili policisti ob kontrolah. Policisti so ga odpeljali v ljubljanske zapore. Aufbiks STARE ZADEVE SO JU SPRLE Dne 5.8.2006 ob 18.30 uri so bili policisti obveščeni, da v Hrastniku znanec grozi mlajšemu moškemu z nožem. Ker seje slednji konice noža ustrašil je zbežal, napadalec pa mu je na vozilu izpraznil zrak iz treh pnevmatik. Policisti so na kraju ugotovili, da groženj z nožem ni bilo, da sta se znanca le sprla zaradi starih zadev. Obema je bil izdan plačilni nalog. SPRTI SOSEDJE Dne 7.8.2006 v popoldanskem času so bili policisti PO Hrastnik obveščeni, da so se v stanovanjski hiši v Hrastniku sprli sosedje. Policisti sojih z zdravstveno pomočjo pomirili. NEPOSLUŠNI ZAGORJAN Dne 9.8.2006 v večernem času ne 50-letni Zagorjan najprej kršil JRM v gostinskem lokalu v Zagorju ob Savi, nato pa je bil žaljiv in neposlušen tudi do policistov v postopku. Odredili so mu pridržanje do iztreznitve in mu napisali plačilni nalog. Rdeči petelin OVADEN ZARADI POŽARA Dne 4.8.2006 je okoli 05.30 ure zagorelo v stanovanju na Partizanski cesti v Trbovljah. Policisti so na kraju ugotovili, daje 29-letni Trboveljčan pustil dogoreti svečo na sedežni garnituri, zaradi česar se je ta vžgala, požar pa je pogasil že stanovalec sam. Zoper njega bo podana kazenska ovadba zaradi povzročitve splošne nevarnosti. NAJDENI AVTOMOBILSKI KLJUČI Dne 5.8.2006 je pošteni najditelj obvestil Policijsko postajo Trbovlje, daje občanka našla ključe, ki pripadajo osebnemu vozilu Renault. Ključi se nahajajo na sedežu Avtohiše Malgaj v Trbovljah. OBVESTILO Policisti bodo v teh zadnjih počitniških dneh že izvajali nadzor prometa v okolici šolskih poti in s tem udeležence cestnega prometa opozarjali, da se bliža začetek šolskega leta. 080-1200 “Skupaj proti kriminalu” ČE HOČEŠ POMAGATI POLICIJI PRI RAZISKAVI IN ODKRIVANJU KRIMINALNIH DEJANJ, ČE VEŠ, KJE SO SLEDI STORILCA ALI PREDMETOV, KI BI DOKAZOVALI NJEGOVO DEJANJE IN ČE HOČEŠ OSTATI PRI TEM ANONIMEN POKLIČI NA ANONIMNI TELEFON POLICIJE 080-1200 Občani lahko o problemih v Zasavju iz pristojnosti policije pišejo na e-mail: pp_trbovlje.pulj@policija.si; po_hrastnik.pulj@policija.si; po_zagorje.pulj ©policija.si; gorazd.lipovšek@policija.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje) © KOFETKAMO I------------ Drugačna vsakdanjost in MARTINA MIHOVEC Martinino otroštvo je bilo drugačno od tistega, ki so ga imeli njeni vrstniki. Zaznamovala gaje cerebralna paraliza, ki je Martino posadila v invalidski voziček. Sedaj živi petintridesetletna Martina, kolikor je le mogoče samostojno, v najemniškem stanovanju blizu mestnega parka v Trbovljah. Njen vsakdanjik je podoben samo njenemu in daje kvaliteten, kolikor se le da, ji pomagajo tri osebne asistentke, ki so zaposlene preko Društva za teorijo in kulturo handycapa (YHD op.a.). Želja vsakega starša je zdrav otrok. Kdaj so ugotovili, daje z vami nekaj drugače? Starša sta za okvaro izvedela v prvem letu moje starosti. Takrat sicer še nista vedela, kolikšne so moje preostale gibalne sposobnosti in sta ravnala z menoj enako kot z mojima sestrama. Nikoli mi nista dajala občutka, da sem kaj drugačna od ostalih otrok. Kako ste se vključili med vrstnike v šoli? Ko mi je bilo sedem let in sem šla v šolo, sem morala v Vipavo, kjer je bila šola s prilagojenim programom za invalidno mladino. V Kamniku, kije sicer bliže, ni bilo prostora. Vse to je bilo zame zelo boleče, saj sem bila iztrgana iz domačega gnezda. Prišla sem v tuje, meni povsem neznano okolje in prilagajanje ni bilo lahko. Med tednom sem bivala v internatu, ob petkih sta me prišla starša iskat in me v nedeljo peljala spet nazaj. Po končani osnovni šoli ste se vrnili domov. Najstnica z veliko željami in pričakovanji... Na žalost, v času šolanja v Vipavi, so se vezi z vrstniki pretrgale. Kljub temu pa imam še vedno prijateljico iz otroštva, s katero ohranjava redne stike. Vedno sem bila rada v družbi, se zabavala in tudi sedaj grem še na kakšno zabavo. Kako je prišlo do odločitve, da se osamosvojite? V meni je gorela velika želja, da grem ‘na svoje’. Odselila sem se, ko sem dobila najemno stanovanje. Če mi ne bi starša ves čas stala ob strani, bi ostalo le pri moji veliki želji. Hvaležna sem jima, da sta me vedno razumela in me podpirala pri odločitvah. Vsak dan vas obišče ena od treh osebnih asistentk, da vam pomaga pri osnovnih opravilih. Ker so tudi one samo ljudje, lahko zbolijo... Res me zelo skrbi, kdo mi bo pomagal, ko tega ne bi zmogla moja mami, ki pride vedno, kadar jo potrebujem, predvsem kadar katera od osebnih asistentk zboli in obleži. Veliko razmišljam o tem, da bi dobila kakšno družabnico, ki bi z mano šla kdaj v kino ali gledališče. Vesela bi bila njene družbe tudi ko sem sama, ko nimam svojih asistentk. Želim si, da bi jo lahko poklicala, da bi mi, zaradi odsotnosti osebne asistentke, priskočila na pomoč. Tako bi se znebila morečih misli, kdo mi bo pomagal v morebitni stiski. Vaš vsakdanjik je zagotovo zelo dobro organiziran? Res, moj dan je organiziran po nekakšnem urniku, prilagojenem tudi delovnemu času mojih asistentk. Skrbim pa za čim boljšo fizično kondicijo, rada deskam po internetu, se sprehajam v naravi, berem zanimive knjige, uživam pri plavanju, igram družabne igre... Če se le da, obiščem kak koncert zabavne glasbe, rada si ogledam kakšno dobro gledališko predstavo, predvsem ljubim komedije. Trbovlje se trudijo, da bi bile mesto prijazno invalidom. Kakšno je vaše mnenje? Resje, da so zadnja leta veliko prijaznejše invalidom, saj je občina poskrbela, da je vedno manj arhitektonskih in drugih ovir. Mislim, da imata za to veliko zaslug naš župan Bogdan Barovič in Društvo invalidov Trbovlje, ki mi je tudi pomagalo pri nakupu elektromotornega vozička, za kar sem jim nadvse hvaležna. Kadarkoli se obrnem na njih in jih prosim za pomoč, mi prisluhnejo in pomagajo, kolikor le morejo. Na žalost so njihova sredstva omejena in ne zmorejo vsega kar bi želeli in hoteli. Verjetno imate še kakšne hobije, ki nam jih še niste izdali. Kadar lahko, rišem na svilo. Naredila sem že nekaj slik, poslikala kravate, rute..., naredila sliko iz semen. Rada imam rože in vesela sem, da mi lepo uspevajo. Martina ne govori rada veliko o sebi. Njeni iskrivi pogledi povedo, da rada živi. Morda je njeno življenje še malo bolj pestro od življenja vseh, ki jim stopnice ali pločnik niso nepremagljiva ovira. Vesela je, da lahko živi zase, da je streljaj od njenega stanovanja park, šumenje bližnjega potoka jo umirja in verjetno ji šepeta zgodbe, ki nam jih ne bo nikoli izdala. Mogoče jih bo zaupala svoji družabnici, ki si jo zares srčno želi. Vsi, ki bi se radi z Martino smejali poletju, občutili jesensko umirjanje, delili otožnost hladnega zimskega večera in se razveselili pomladnega brstenja.. .in bi si vse to čisto zares želeli deliti z njo, lahko pošljete svojo ponudbo na naslov ZASAVC, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi s pripisom »za Martino«. Ne skrbite, dobila bo vaše pismo-obljubimo! Besedilo in slike: Irena Vozelj POHAJKOVANJA @ -----------1 ^ 3. DEL Berat, mesto tisočerih oken Pogled na slikovito mesto, prislonjeno na hrib, nad katerim se dviguje mogočen grad z obzidjem, nas prijetno preseneti. Berat. Starodavno in pomembno središče imenujejo tudi mesto tisočerih oken in mesto muzejev. Že ilirska naselbina je bila pomembna. Rdeča džamija pa je med najstarejšimi v Albaniji. Arhitekturno zanimivo mesto je na seznamu svetovne dediščine. Postanek omejimo na eno uro in v tem času se s Stašo, Ljubo in Romano odpravimo čez kamniti most iz 18. stoletja in v prijetni, eksotični kavami nad reko Osum spijemo kavo. Vinko pa se spet sreča z Janezom Pretnarjem - prvič že v taboru The ti, da dobi kakšne informacije. Oba sta se bolj ali manj držala poti lanske Iskrine ekspedicije v organizaciji vodnikov Marjana Ručigaja, Vikija Uhana in Nika Ugrica. Ko se bomo vračali z naslednjega vzpona, bomo v Beratu, tem lepem mestu, prespali. Proti Tomoriju Zdaj pa hitimo v objem gore Tomori. Najprej si privoščimo kosilo v Bogovi, v senci mogočnih platan. Voda iz vodnjaka teče z dvema mogočnima curkoma. Vode je povsod dovolj, saj to dokazujejo tudi imena: Bogova, božja voda; Corovode, črna voda... Ivan nas potem pelje še naprej do Corovode, kjer spet presedlamo v kombije. Do samostana pod Tomorijem, kjer bomo prenočili, je tri ure vožnje. Ne stresne, ker ni nobenih prepadnih strmin. Pravzaprav uživamo v deviški pokrajini slikovitih dolin, zaselkov in vrhov. Posebno en del poti je slikovit, ko se na naši desni strani vleče pogorje iz laporja, brez zelenja, ker voda pobočja sproti izpira. Erozija. Le na enem koncu so zaplate obdelanih njiv in od daleč delujejo kot pisane krpe blaga. Ustavimo se v vasici Gjerbes s skromno trgovinico in štirimi gostilnami. Napravim nekaj posnetkov z Janijem v družbi z Vinkom in Borutom. Potem zavijemo v hrib do našega samostana, kjer postavimo šotore in večerjamo. Ker je še dan, fotografiramo prelepe razglede na vse strani in si začnemo pripravljati nahrbtnike za naslednji dan, ko bomo vstali že ob štirih in odrinili na goro. Pred spanjem ob polni luni urežemoše venček narodnih. Janez in Olgi sta za ozadje izbrala albansko visokogorje Tomori, sveta gora Tega dne, lahko bi rekla - pomotoma, osvojim še enega dva tisočaka. Bilo pa je takole: Vinko nas opozori, daje vzpon kar strm in da se lahko med potjo vrnemo, če bo pretežko, saj se bo tabor ves čas videl. Dva ali trije se sploh ne odpravijo na pot, ena se vrne že po uri hoje. Ko se začne strmina, me povabi Vinko na čelo, kar je stara praksa pri planincih. Da ni na čelu tisti, ki je prehiter. »Ker imamo samo enega vodnika in smo v tujem gorstvu, bomo imeli samo eno skupino,» odloči Vinko. Da ne bi skupine preveč zavirala, kar pospešim tempo, tako da se sotrpinke že pritožujejo. Kmalu ugotovim, da takega tempa ne bom zmogla, zato se odločim za povratek. »Če tako misliš...,« reče Vinko. Takrat pa me obstopijo Olga, Fani, Helena in še nekaj deklet in rečejo, naj nadaljujem, ker vedo, da bo šlo. Vinko pa se končno odloči za dve jakostni skupini... Razbremenjena potem nadaljujem pot in za prvo skupino pridemo slabe pol ure kasneje, v štirih urah. Vseeno med strmim vzponom po brezpotju občudujemo lepote albanskih hribov. Na vrhu, ob svetišču - obvezen skupinski posnetek. Tomorije namreč sveta gora, kamor vsako leto avgusta pride okrog tri tisoč vernikov, da bogovom darujejo ovco. To so bektaši, muslimanska sekta s sedežem v Albaniji, vendar temu poganskemu obredu prisostvujejo tudi pripadniki drugih veroizpovedi. Da ne pozabim - vse do tega vrha, okrog 2200 m, je speljana tudi makadamska cesta za terenska vozila. Najvišji vrh v tem pogorju pa je Čuka Partizan - 2414 m. Tudi nazaj grede imamo dve skupini. Ena se spusti po melišču strmo navzdol, z višinsko razliko 2000 m. Tudi na tej strani so lepi razgledi, omamno cvetje. Vode pa ni bilo. Naletijo na kamnolom s površinskim izkopom apnenca. »Naravovarstveno hudo zaskrbljujoče,« komentira Vinko kasneje. V dolino pridejo dve uri prej kot mi, ki se vozimo s kombijem. V drugi jakostni skupinica se vračamo po prijetni poti med jasami in travniki, kjer je lepo uhojena pot. Na nekem predelu ležijo mogočna podrta drevesa - kot umetniške skulpture. S Stašo malo zaostajava in fotografirava, obiščeva skupino Albancev, ki strižejo ovce in nama ponudijo pečeno jagnjetino. Še zdaj mi je žal, da prijaznosti nisva sprejeli. Zadnji del poti pa si v potočku ohladiva noge in pot nadaljujeva bosi. V kampu pa že strežejo s kavo in domačim konjakom. Postrežemo si s suhim kosilom. S kombijem se vračamo do prve skupine oziroma Corovode -naokrog, saj druge poti ni. Izkoristim čas za sestavljanje himne. Jani je namreč povedal, da je lanska Iskrina skupina prepevala v avtobusu začasno albansko himno na melodijo E viva Albama... Seveda nočemo zaostajati in tudi mi spesnimo nekaj po vzoru Koseskega: Albanija, od kod lepote tvoje? Pozdravljamo te iz srca in srečni smo tu kot doma... Albanija, naj tebi pesem poje - naj orli povsod povedo: tu res je lepo... V Beratu pridemo v hotel Tomoriv času večerje in ugotavljamo, da se nam civilizacija kar prileže. Fanči Moljk KINO / OBVESTILA A--------------- Kino Delavski dom Hrastnik Četrtek 24.08.06 ob 20.00 GOSPODAR VOJNE amM Petek 25.08.06 ob 20.30 NEKAJ SAMO ZA PUNCE nem. kom. Sobota 26.08.06 ob 18.00 NEKAJ SAMO ZA PUNCE ob 20.00 GOSPODAR VOJNE Nedelja 27.08.06 ob 18.00 NEKAJ SAMO ZA PUNCE ob 20.00 GOSPODAR VOJNE Sreda 30.08.06 ob 20.00 SUPERMAN SE VRAČA am.akc. Četrtek 31.08.06 ob 20.00 SUPERMAN SE VRAČA Petek 01.09.06 ob 20.00 PODZEMLJE:EVOLUCIJA Sobota 02.09.06 ob 17.00 SUPERMAN SE VRAČA ob 20.0 PODZEMLJE:EVOLUCIJA nedelja 03.09.06 ob 17.00 SUPERMAN SE VRAČA ob 20.0 PODZEMLJE:EVOLUCIJA sreda 06.09.06 ob 20.00 AMERIŠKE SANJE Kino Dol pri Hrastniku Petek 25.08.06 ob 18.00 GOSPODAR VOJNE am.tril. Petek 01.09.06 ob 17.00 SUPERMAN SE VRAČA Kino Delavski dom Zagorje Petek 25.08.06 ob 18.00 DIVJINAam.anim.kom. ob 20.00 ULIČNI TANGO am.ples.drama Sobota 26.08.06 ob 20.00 ULIČNI TANGO Nedelja 27.08.06 ob 10.30 DIVJINAam.anim.kom. ob 20.00 ULIČNI TANGO Poned. 28.08.06 ob 20.00 ULIČNI TANGO Torek 29.08.06 ob 20.00 SLIKATI ALI LJUBITI Kino Izlake Nedelja 27.08.06 ob 19.15 KOLIKO ME LJUBIŠ? It.kom.drama Kino Delavski dom Trbovlje četrtek 24.08.06 ob 18.00 GARFIELD2sinhron.kom. ob 20.00 PODZEMLJE: EVOLUCIJAakc. petek 25.08.06 ob 18.00 GARFIELD 2 ob 20.00 SUPERMAN SE VRAČA sobota 26.08.06 ob 18.00 SUPERMAN SE VRAČA ob 20.45 PODZEMLJE: EVOLUCIJA nedelja 27.08.06 ob 10.00 GARFIELD 2 ob 18.00 SUPERMAN SE VRAČA ob 20.45 PODZEMLJE: EVOLUCIJA poned. 28.08.06 ob 18.00 GARFIELD 2 ob 20.00 SUPERMAN SE VRAČA torek 29.08.06 ob 18.00 GARFIELD 2 ob 20.00 AGENT NA BEGU triler sreda 30.08.06 ob 18.00 GARFIELD 2 četrtek 31.08.06 ob 18.00 AGENT NA BEGU ob 20.00 PIRATI S KARIBOV:Mrtvečeva skrinja Petek 01.09.06 ob 18.00 AGENT NA BEGU ob 20.00 PIRATI S KARIBOV: Mrtvečeva skrinja sobota 02.09.06 ob 18.00 PIRATI S KARIBOV: Mrtvečeva skrinja ob 20.45 AGENT NA BEGU nedelja 03.09.06 ob 18.00 PIRATI S KARIBOV: Mrtvečeva skrinja ob 20.45 AGENT NA BEGU poned. 04.09.06 ob 18.00 PIRATI S KARIBOV: Mrtvečeva skrinja torek 05.09.06 ob 18.00 PIRATI S KARIBOV: Mrtvečeva skrinja sreda 06.09.06 ob 18.00 PIRATI S KARIBOV: Mrtvečeva skrinja KC DD ZAGORJE - VALVASORJEVI VEČERI Petek 25. avgust ob 19.30 - koncert Valvasorjeva kapela-SLOVENSKI SEKSTET KLARINETOV SREDNJA ŠOLA ZAGORJE, CESTA ZMAGE 5, 1410 ZAGORJE OB SAVI Razpisuje naslednje programe izobraževanja odraslih: Trgovec, Gostinska dela (kuhar, natakar, kuhar-natakar), Turistični tehnik SSI, Gostinsko-turistični tehnik PTI, Ekonomski tehnik PTI. Nacionalne poklicne kvalifikacije: Dietni kuhar, Socialni oskrbovalec, Turistični informator, Hišnik. INFORMATIVNI DAN: torek, 12. 9. 2006, ob 18. uri v uč. 30 KNJIŽNICA ANTONA SOVRETA HRASTNIK Četrtek, 24.09.06 ob 11.00 - počitniško kratkočasenje - zavijamo knjige in zvezke Turistično društvo Čemšenik, vabi v soboto, 26.8.2006, na tradicionalni Čemšeniški pohod. Start iz Evroparka v Zagorju od 8.00 -9.00, startnina 1.000 sit za odrasle, 500 sit za otroke, zaključek ob 13.00 uri na Kmečkem turizmu Trojka v Jesenovem. Več informacij na www.cemsenik.si Pohod bo ob vsakem vremenu. Vabljeni! NAŠA BODOČNOST ---------------h NAŠA BODOČNOST NIKOLI NE RECI NIKOLI Petnajst malčkov-palčkov so dobili v trboveljski porodnišnici v tem obdobju in to osem palčic in sedem malčkov. 07.08.2006 Jožica Trebušak, Kostrevnica 5b, Izlake - hči Katja 09.08.2006 Martina Kozel, Ostenk 19 b, Trbovlje - hči Maša Kapel Vesna Pašalič, Vodenska c. 42, Trbovlje - sin Radivoje Natalija Štefanič, Močilno 2a, hči Špela Čeč 10.08.2006 Tina Barič, Novi Log 19 b, Hrastnik - hči Pia Peklar 13.08.2006 Ina Herman, Ržiše 10, Čemšenik, Zagorje - sin May Drnovšek Vera Hribar, Ravenska vas 48, Zagorje - sin Hal 14.08.2006 Elvira Abdič, Keršičeva c. 23a, Trbovlje - sin Almadin 15.08.2006 Klavdija Bregar, Spodnje Izlake 4, Izlake, Zagorje - hči Iris Marjeta Bizant, Žlebe 2a, Medvode - hči Hana Polona Kačič, Veličkova 26, Hrastnik - hči Vita Audič 16.08.2006 Nina Jezerkič, Trg revolucije 17b, Trbovlje - hči Ana-Deja Strašek 20.08.06 Tatjana Gregori, Sp.Pirniče 20 d, Medvode - sin Jan Pogačnik Raza Lukavačkič, Nasipi 42, Trbovlje - sin Damir Zukič Saudina Delalovič, Kol. l.maja 27, Trbovlje - sin Ajdin ISKRENO ČESTITAMO! Tokrat gre pa zares. Na pranger dajemo vse odgovorne, ki jim ob dvakratni objavi v Zasavcu, s komentarjem, da so table z imeni krajev potrebne še za kaj drugega, kot le za turistične napotke, ni niti zatrepetalo srce... Pribili smo jih na steber, kot smo jim v prejšnji številki obljubili! PRAV NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek: Naslov: a> E 'ŠF a >5 o 6 c (D > o >o ö c Podpis: 2 i> NJ 2 S "vi D Telefon: >5 g o a o o. f .2 o o C CČ O Davčna številka: > c © | RAZMIŠLJANJA / KLEPETALNICA Želeti in verovati Zelja je pomemben dejavnik v življenju posameznika. Brez močnega verovanja pa so vse želje neuresničljive. Vse cilje, ki si jih človek zastavi, je mogoče doseči s pomočjo globokega verovanja. Je pa res in drži kot pribito, da vam tudi vera v boga in vse molitve namenjene Vsemogočnemu ne bodo v veliko korist, če se ne boste najprej naučili verovati vase in uresničitev svojih želja podkrepili tudi s aktivnim delovanjem. Tako vam ne bo pomagala nobena prošnja, namenjena bogu, niti njegova morebitna naklonjenost, da bi zadeli sedmico na lotu, če se vam niti ene same kombinacije ne ljubi napisati in oddati kamor je treba. Nihče, niti bog ne more vaše vere upoštevati resno, če niste svojih želja tudi z dejanji podkrepili. In kdo, za vraga, vas lahko ozdravi, če sami ne verjamete, da ste lahko zdravi? Ne uradna niti alternativna medicina vam ne more veliko pomagati, če ne premorete silne želje - VERE v svoje zdravje. Nič ne pomagajo kemijski zvarki, ki vam jih predpiše še tako priznani zdravnik ali čire čare katerega koli alternativca, vse dokler ne dojamete, da morate, poleg ponujene pomoči stroke in »stroke«, prisluhniti predvsem počutju svojega telesa in se niste pripravljeni odreči vsakodnevnim pregreham, s katerimi vas nenehno preizkuša satan in njegove prefinjene metode. Nihče vam ne more pomagati na poti k ozdravitvi, dokler se ne boste sposobni zavestno upreti podzavestnemu. Zato je potrebna vera v moč vašega duha. Bolj, ko se bo ob tem spoznanju krepilo vaše telo, močnejša bo vaša vera vanj in bolj zdravo bo vaše počutje ter obratno. Janez in Lojze sta vsak po svoje izbrala pot do lastnega zdravja. Predvsem Janez je povsem spremenil svoj življenjski slog. Prepričan je, da je zdrav in da zdravemu človeku pač ni potrebno hoditi po pomoč k zdravnikom. Uradni medicini gre takšno početje obeh znanih politikov hudo na živce. Se posebej posameznikom, ki menijo, da Peterle in Drnovšek s svojimi izjavami in ravnanjem potiskata v ozadje uradno in v ospredje postavljata alternativno medicino. Boj za primat je postal tako srdit, da seje upokojeni Tine odločil poučiti javnost o zablodah, v katere sta zaplula Lojze in Janez in si celo privoščil napovedati datum smrti obeh zagrizenih zagovornikov lastne izbrane poti do ozdravitve, brez vmešavanja uradne medicine. Kaj se bo zgodilo in kdo ima prav, ne vem. Sem pa prepričan, da oba, Janez in Lojze, premoreta dovolj vere vase, ki jima bo pomagala v boju za zdravje. Velikonja je ob svojih izjavah odprl vprašanje zdravniške etike v našem zdravstvu. Glede na reakcije, ali bolje rečeno pomanjkanje reakcij, s strani zdravstva, me skrbi, da Tinetova brezčutnost ni osamljen primer med zdravniki. Morda bi uradna medicina morala iskati vzroke nezaupanja vanjo in vse večjo gnečo pred vrati alternativcev ravno v tem, da se nekateri v zdravstvu do bolnikov obnašajo kot mehaniki v avtomehanični delavnici in pozabljajo, da smo ljudje čuteča bitja z dobrim spominom, ne pa kovinski stroji, po katerih lahko mehanik brezskrbno tudi s kladivom udriha. Mefisto A long hot summer Oh, ja dolgo vroče poletje je še tu, pa kaj bi jamrali. Ko nam jo bo spet zagodla zima in vse kar spada zraven, bomo vzdihovali in žalovali za poletjem. Kako se kaj imate ali ste se imeli? Je curljalo in kapljalo na vse pretege in ste se potili v potu teleščka svojega? Vseeno pa ste jo v najhujši vročini ubrali na plažo? Ali se podali na izlet? Upam! Kajti minuta zamujena, ne vrne se nobena. Dopust je treba izkoristiti maksimalno! Bomo vsaj imeli o čemu pripovedovati tistim hišnim mačkom, ki se jim v tej vročini ne ljubi nikamor, potem pa zagrenjeno vzdihujejo: «Jaaaz pa nikamor ne morem, nekdo mora biti tudi doma...» Kot, da jih kdo prisili v to! Prišparali tudi niso ne vem kaj in smo kar na istem, kar zadeva denarne rezerve. O zimi bomo razmišljali, ko pridemo nazaj v civilni raj... No, ne takoj! Malo bomo še živeli v preteklih dneh, potem pa,... saj pridemo vsi za vse na vrsto, itak. Te dni se sprehajam po vročih beograjskih ukicah in občudujem vse, kar leze in gre po tej vročini, ki se ne da izmeriti. Night lifeje v zenitu, se pravi, podnevi se počiva in spi, razen, če ne kliče služba, zvečer pa... Ja, takrat vse prileze ven, na piano, v senovite kafiče in parkiče, na korzo, gledališča na prostem, koncerte. Skoraj vsa kulturna dogajanja so pod milim nebom. Uživancija! Prejšnji mesec sem bila v Portorožu, ki se lahko pohvali, s približno podobnim vzdušjem, le ob vikendih, sicer je vse, bolj kot ne, prazno in pusto. No, drage moje in dragi moji, kaj pa srčne težave? Ste jih kaj rešile (i) s pomočjo naših navodil, seveda?! Imate kakšen svoj skrivni načrt in nam ga zaupate? Se bo to poletje končalo s priokusom minljivih poletnih ljubezni ali nečesa, kar vam bo grelo premražene dušice tudi v sivih in hladnih zimskih dneh? Sicer je pa najbolj pomembno biti naraven, vesel in nasmejan. Naravno je čedalje bolj inn. Spet, hvala bogu! Le poglejte Jeanne Moroeau, 85 jih šteje, pa je še vedno lepa in dobra igralka. Nekatere novodobne lepotičke po silnih lepotnih posegih izgledajo kot napihnjene žabe, nesrečne so že zaradi najmanjše gubice, a glava - zgubano prazna. Vse je v glavi, tako sreča kot nesreča. Ste že videli tiste zavidanja vredne ženske, eno z velikim nosom, drugo z nogami navzven ali navznoter, tretjo s sivkastjo poltjo, kako se sprehajajo z zavidanja vrednimi tipi? Sexepilnost je v drži, to so misli in besede, a iz tega izhaja izgled telesa, gibi, to je sexi...Adrenalin! No, potem se pojavi tudi On, Tapravi, pa se naloga ohranjanja ,sexepilanja‘ podaljšuje. Nič zapuščenosti, mastnih las, raztrganih nogavic, pošvedranih čevljev, POSTALE STE SEXIIN OSTANITE TO! Stanislava DRUŽABNO ----------1- KK VAJKARD VALVASOR ZAGORSKA DOLINA - DRUGIČ Zmagovalec v spretnostnem jahanju - domačin Anže Jerman s kobilo Mišo Zmagovalec Reining rookie-Jure Ponikvar z žrebcem Tabas Country Zmagovalec v Reining Open:. Jure Ponikvar z žrebce Tabas Country 2. v Reining Open: Angel Angelov na našem žrebcu Domingo Lone. KDvZ-TUv FU2RE2TE1 MEFAL0V TEP. C1UG,H JtVt M *.CSČ HMAlOZJTU: FfSTR ISlU LIS* rtf - Zmagovalec v Trail: Milan Božnar s kobilo Me Bright Sun • . Častni krog domačinov ki so nastopali v spretnosten jahanju FM4ÄCUÄE IM* JOK liArMEHG (GtiKlt^iaiiMinMiMUlIliWf, Posojilna kartica KARAN TA Banke Zasavje - z njo bo pogled lepši in posojilo vedno pri roki Prednosti: - plačilo na vseh prodajnih mestih z nalepko Karanta, - možen dvig gotovine v enotah bank bančne skupine Nove Ljubljanske banke, - plačilo obveznosti - le 20 % mesečno od porabljenega zneska in - dodatna ugodnost pri odobritvi posojila. banka zasavje Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje Vloge in podrobnejše informacije v vseh enotah Banke Zasavje