OSREDNJA LETO XXX, številka 15, 24. j f'Š 0 R N J E S A V I N ulij 1998 J S K I Cena 259,00 SIT ČASOPIS Intervju: Aleš Turk, FC Fortuna Köln Tema meseca: V kraljestvu kuhinje Zadruga mozirje z.o.o. Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. V VSEH ZADRUŽNIH POSLOVALNICAH Z ŽIVILI OD 24.7.1998 * NAVADNA KLOBASA 1 kg ..549 SIT * PARIŠKA SALAMA 1 kg ...599 SIT * ŠENTJURSKA KLOBASA 1 kg ....2.149 SIT * JETRNA PAŠTETA 100 g ..119 SIT * SOLATNO BUČNO OLJE ...569 SIT * BUČNO OLJE 1 I ......1.199 SIT * OLIVNO OLJE 1 I .....849 SIT * KIS ZA VLAGANJE 3 I ..259 SIT * SLADKOR 50/1 ...........125 SIT * TESTENINE SVETIČ 500 g .189 SIT SADJE, ZELENJAVA... VEDNO PO UGODNIH - dnevnih cenah. Tuje! Poletje!!! Težko pričakovani čas oddiha, počitnic in potovanj, čas, ki si ga želimo preživeti čim lepše in predvsem brez skrbi. Preden se odpravimo na pot, navadno poskrbimo za ustrezno varnost doma, na potovanju pa nas šele neljubi dogodki opozorijo na potrebne varnostne ukrepe. Da bi se vaš dopust končal čim lepše in brez slabe volje zaradi izgubljenega ali ukradenega denarja, vam ponujamo več možnosti brezgotovinskega poslovanja. - Plačilna kartica EUROCARD, vam gotovo ni več neznanka, saj jo mnogi že uporabljate za poravnavanje obveznosti doma in v tujini. Namenjena je za brezgotovinsko plačilo blaga in storitev ter tudi za dvig gotovine. - POTOVALNI ČEKI so namenjeni za dvig gotovine v tujih bankah, so izdani v poljubnih apoenih in v vaši izbrani valuti (kot ste jih predhodno kupili v domači banki). Izbiro in odločitev prepuščamo vam... Pa prijeten dopust /O ) banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke radie alfa n PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Ronkova 4 2380 Slovenj Gradec, p.p. 58 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 1CJ.8 Mhzr OSRiONJA KNJIŽNICA TRETJA 3 ISSN 0351-8140 \X \xN\ xXx^ V\ Leto XXX, št. IS., 24. july 1998 \j&ttaja^äk drugi petek ’ Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje Izdajatelj: Š avlnj s /p), Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, telefon: 063/833-230, LbbLbN faks: 063/833-210, žiro račun 52810-686-13016 Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik \\\V' X;\\N Stalni sodelavci: .Ždi 'Mavrič-Saviiyoa,n,N /Ueks ander Videčnik, Ciril Sem, Slavica Slapnik, Benjamin Kanji:: Vida Skok. Uroš ‘\V Kotnik, Igor Sola:: Karolina in Kdvard Vrtačnik,- Alenka Klemše; Begiž^goiv^ :: e črnk,- Malija Sodj a Kladnik, Franjo Vesna Retko, Marija Sukalo, Vesna äv Banjevič, Kmetijska svetovalna gozdove Tajnica uredništva: Računalniška obdelava: Tomaž Pajk sjN,, vS^\^SN Trženje: X VNN v '' Helena Kotnik, mobitel ÖQoV/Q^^lQX; Naslov uredništva: Savin}ske/ n ovice '\v Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje xT^fo^033,^3U2,^ÖS^,X\'^x\^\ Faks 063 833-210 E-pošta: N^nm^ekioViceiaisiol.net Internet: xhttp/Aww^ Cena za izvod: 259,00 SIT. ' > za naročnike: 220,00 SIT \^MKsL\vy\^^ Rokopise; objave, razpise in oglase je 'potrobijo dostav::,; v Uredništvo U^^sltej^^itfdnilired izidom xxj iiiif^jnira^je. Pš;št :2 3 / l 3,Q-9^z^dn^J\; 20.2.10:12 šteje časopis me;’, proizvode Informativ nega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov JvOvo\\vv\ž\\0y\yi\V\V\ \\Vv\ Objavljenih rokopisov in fotografij ne Pridržujemo si pravico krajšanja '\- N} Ibeeeddiigišem bralcev m oglasov ne, % lektoriramo. \\N\ Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. Zadnji dnevi so minili (in danes je ravno tako) v znamenju hude poletne vročine, ki redno presega trideset stopinj Celzija, moče pa je bilo v tem času tudi v državnem zboru, kjer so poslanci obravnavali zakonske spremembe v zvezi z občinami. Po mnenju nekaterih opazovalcev odločitev o 46 novih občinah presega vse meje zdravega razuma, saj so bili s to odločitvijo poteptani obstoječi zakoni in ustava. Slednja namreč pravi, daje mogoče ustanoviti občino le tam, kjer se zanjo z referendumom odločijo prebivalci. Za razliko od ustavnih določil in v nasprotju z aktom, s katerim so sami določili referendumska območja, so poslanci na primer razkosali sedanjo občino Žalec na nove občine Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. Morda delitev sploh ni slaba, toda flntaje v tem, da so poslanci (spet) požrli svojo besedo in niso upoštevali volje ljudstva. Enako velja tudi za naselje Prihova, ki so ga v drugem branju zakona v skladu z odločitvijo večine krajanov priključili občini Nazarje, v tretjem branju pa znova ‘potegnili nazaj” v občino Mozirje. Mar ni to dokaz, da so parlametarne odločitve bolj odraz mešanice političnih interesov kot pa karkoli drugega? Žalostno - toda resnično. In pri tem, očitno, pri političnih strankah ni svetle izjeme, ki bi potrjevala pravilo. V Gornjem Gradu so medtem zaključili še drugi sklop praznovanja, tokrat namenjen 100-letniciplaninske koče na Meniniplanini. O praznovanju bomo obširneje poročali prihodnjič, tokrat objavljamo le zapis o Kocbekovem večeru, na katerem je bil predstavljen tudi zbornik Šepetanja stoletnih viharnikov, ki ga “vkup spravil” neutrudni Edi Mavrič-Savinjčan. Priporočam vam, da siga priskrbite, saj je v njem mogoče najti veliko več kot zgolj kronologijo planinskih dogodkov ob vodotoku bistre Drete. Tokratna številka Savinjskih novic prinaša tudi obljubljeno prilogo z naslovom V kraljestvu kuhinje, ki bo marsikateri gospodinjipostregla s kakšno novo idejo alipa morda obudila spomin na kakšnopoznano dobroto s štedilnika. Preden se spetposlovim za štirinajst dni, naj vsem tistim, ki odhajate alipa steže na lepšem, zaželim prijeten dopust, nekatere pa to čaka v avgustu. Le-ta se hitro bliža in ker za njim pride novo šolsko leto, bomo v prihodnji številki temo meseca namenili prav tej tematiki. Uživajte do Z avgusta! IZ VSEBINE: \\ \\x\ ' V'--\ V\>Os,V\' \ ■w naproti............:... 4 Gornji Grad: 0\-x n Občinska priznanja ob 70- letnici mesta......... 6 Logarska dolina: . Po slabi zimi lepši poletni obeti..................^x Mejiiiprehod: V, \ X\^0' s Avstrijci za Lesnikovo, ne za Pavličevo sedlo!?.8 Ljubno ob Savinji: Ljubenski flosarji obiskali španske.................8 Turistično društvo Solčavsko vabi v goste ..11 Kocbek in Šepetanja stoletnih viharnikov.IS MPZ Blaž Arnič iz Luč: Slovenska duša poje ...... 14 Intervju z nogometašem “Želim ostati v nemškem Zgodovina in narodopisje: V kraljestvu kuhinje.24 \\\b § , ž-xLn'\v '\x\\. x\S\’ nadaljevanje....:..:.L.30 ..34 ^Žađrečke novice.....L 40 NASLOVNICA Kumski konjeniki v Logarski dolini xpbt^Benmmil^anj ib Gorenje d.d. Velenje Novemu tisočletju naproti “Nekateri za prvo jutranjo kavico porabijo tudi do 15 minut. Kdo bi si mislil, toda v Gorenju v tem času naredimo 2 3 hladilnikov, 21 pralnih strojev in 31 štedilnikov, skupaj torej 75 kakovostnih, energetsko varčnih, lepo oblikovanih, ekološko sprejemljivih in lahko upravljivih velikih gospodinjskih aparatov, prijaznih do ljudi in okolja.” S takšno slikovito primerjavo se je ob nedavni tiskovni konferenci medijem predstavilo podjetje, ki je največji slovenski neto izvoznik in katerega letni promet znaša preko 90 milijard tolarjev. 93 odstotkov gospodinjskih aparatov Gorenja gre v izvoz, z letno proizvodnjo dva milijona izdelkov bele tehnike pa sodi velenjsko podjetje med osem največjih evropskih proizvajalcev tovrstnih aparatov. Hkrati je Gorenje s 6.400 Franjo Bobinac, član uprave za področje marketinga in prodaje, je povedal, da ima Gorenje v Sloveniji 80-odstotni tržni delež, v Evropi pa 3-odstotnega. 90 odstotkov prometa predstavlja bela tehnika, ostalih deset odstotkov pa proizvodnja pohištva, grelnikov vode, industrijske opreme, orodjarstvo, proizvodnja komponent za gospodinjske aparate, trgovina na veliko in malo, zastopstva, servisiranje, gostinstvo in tur- Jože Stanič (v sredini) je mnenja, da bodo morali v Gorenju dvigniti produktivnost še za 40 odstotkov (foto: Franci Kotnik) zaposlenimi največje slovensko proizvodno podjetje. Po besedah Jožeta Staniča, predsednika uprave Gorenja, je lanskoletni poslovni rezultat zelo dober v slovenskem merilu, ne pa tudi v evropskem. Da bi se postavili ob bok ostalim največjim konkurentom na tržišču, bodo morali v Gorenju še bistveno dvigniti produktivnost. Borut Meh, član uprave za področje ekonomike poslovanja, je poudaril, da so v letu 1997 v Gorenju izdelali 1.868.000 aparatov, kar je rekord v zgodovini podjetja. Povečali so fizično produktivnost, kar je glede na predelovalni industriji nenaklonjeno okolje prav tako pomemben dosežek. Meh je makroekonomsko politiko Slovenije nasploh ocenil precej kritično in izpostavil neustrezno tečajno politiko, ki Gorenju v obliki tečajnih razlik v enem letu “pobere” okrog 700 milijonov tolarjev. Lanskoletno izjemno uspešnost pri prodaji aparatov bo po Mehovem mnenju v prihodnje težko obdržati. izem. Gorenje je s svojimi proizvodi prisotno v 60 državah po vseh celinah in proda pod lastnimi blagovnimi znamkami Gorenje, Sidex, Körting in Gorenje Pacific 60 odstotkov proizvodnje. Bobinac je predstavil tudi osnovno strateško usmeritev Gorenja v prihodnje, to pa je osredotočenje na temeljni posel - proizvodnjo in prodajo bele tehnike na glavnem tržišču - v Evropi. Hkrati bo treba preudarno določiti pravo ekonomijo obsega, obvladovati stroške in dati še večji poudarek prodaji pod lastnimi blagovnimi znamkami ter vse bolj zahtevnim kupcem ponuditi celovito paleto energetsko varčnih, ekonomičnih in dopadljivo oblikovanih proizvodov. S tem bo zagotovljena vsestranska rast podjetja ob istočasnem zagotavljanju zadovoljstva potrošnikov, lastnikov dražbe, zaposlenih in varovanja okolja. Silva Globačnik, ki je v Gorenju zadolžena za izvedbo procesa privatizacije, je pojasnila predloge za prvo sejo skupščine delniške družbe (le-ta je bila 17. julija). Vrednost delnic Gorenja je na borzi začela naraščati po tem, ko so bili objavljeni rezultati poslovanja za leto 1997. Jože Stanič, ki ostaja predsednik uprave tudi po seji skupščine (iz uprave odhaja Borat Meh) je v sklepni besedi izrazil mnenje, da bo Gorenje moralo poslej več investirati v posodobitev opreme, hkrati pa je napovedal, da se bo Gorenje v prihodnje v takšni ali dru- gačni obliki povezalo s kakšnim tujim partnerjem iz branže. Letošnji rezultati v prvem polletju po Staničevih besedah dosegajo planirane na področju prodaje, ne pa tudi na področju prihodkov, saj so na Uljih trgih močni pritiski na zniževanje cen. V vsakem primeru naj bi Gorenje poslovno leto 1998 končalo s podobnim rezultatom kot lani. Franci Kotnik Kolinska Rogaški vrelci Zagnali novo polnilno I« • • • • N/ linijo pijač V podjetju Kolinska Rogaški vrelci, d.o.o., v Rogaški Slatini je 2. julija začela obratovati nova proizvodnja linija za polnjenje mineralne vode in osvežilnih brezalkoholnih pijač v litrske in pollitrske steklenice. Najnovejša investicija v podjetje Kolinska Rogaški vrelci je vredna več kot 200 milijonov tolarjev in bo utrdila pomembno vlogo Kolinske na trgu brezalkoholnih pijač. Nova polnilna linija italijanskega proizvajalca Procomac ima kapaciteto 9-000 steklenic na uro. “Nova proizvodna linija bo poleg sedanjih možnih polnitev omogočala Uidi polnjenje v stekleno embalažo za italijanski trg (steklenice za italijanski trg so nekoliko manjše od naših) in polnjene v pollitrske steklenice za domači trg,” je ob zagonu nove polnilne linije povedal Božidar Kolar, generalni direktor Kolinske Rogaški vrelci. Kolinska, d.d., iz Ljubljane je pod-j etje Rogaški vrelci kupila leta 1995 in se takrat Uidi pogodbeno zavezala, da bo v naslednjih petih letih v posodobitev proizvodnje v Rogaških vrelcih vložilapetsto milijonov tolarjev. “Situacija ob koncu petletnega obdobja bo precej drugačna, saj boKolinska do takrat v Rogaške vrelce vložila približno dvakrat dogovorjeno vsoto,” je povedal Kolar. Nova polnilna linija za stekleno embalažo je le ena izmed vseh investicij, ki jih je Kolinska do danes realizirala v Rogaških vrelcih. “V prihodnjih dveh letih pa načrtujemo še nekaj večjih in manjših investicij v najmlajše podjetje v sklopu sistema Kolinska,” je povedal Alojz Deželak, predsednik uprave in generalni direktor Kolinske, kateremu je bila dodeljena čast, da zažene novo polnilno linijo. Kolinska bo še letos prestavila proizvodnjo sirupov iz svojega obrata v Slovenj Gradcu v Rogaško Slatino, tako da bo polnitev sirupov v Kolinski Rogaški vrelci stekla že konec letošnjega leta. Celotna investicija prestavitve polnilne linije in nakupa dodatne opreme bo znašala okoli 95 milijonov tolarjev. Naslednje leto namerava Kolins kav Rogaških vrelcih zamenjati proizvodno linijo za polnjenje pijač v PET embalažo. Proizvodna linija, ki bo popolnoma avtomatska, bo imela dva do trikrat večjo kapaciteto od dosedanje. V Kolinski ocenjujejo, da bo investicija v novo proizvodno linijo znašala okoli 380 milijonov tolarjev. “Z dokončanjem teh dveh pomembnih investicij bo skupna vrednost Kolinskinega vlaganja v proizvodnjo pijač v Rogaških vrelcih dosegla skoraj milijardo tolarjev,” je povedal Deželak. Podjetje Kolinska Rogaški vrelci proizvaja pijače Edina, Tempel, Deit in Donat. Z 89 zaposlenimi letno proda več kot 20 milijonov litrov pijač, od tega več kot štiri milijone na tujih trgih. V Kolinski Rogaški vrelci načrtujejo, da se bo prodaja njihovih pijač letno večala za 15 odstotkov. KF Banka Celje Z zaupanjem do ugodnega kredita V Banki Celje d.d. so ponovno dokazali, da so banka, vredna zaupanja. Mednarodni konzorcij šestih bank ji je namreč odobril sindicirano posojilo v vrednosti 20 milijonov nemških mark. V slovenskih bankah prevladujejo predvsem kratkoročni viri, potrebe bank pa so predvsem dolgoročni viri financiranja. Zaradi vse večjega povpraševanja komitentov prav po dolgoročnih virih financiranja so se odločili, da stopijo v projekt pridobivanja sindiciranega posojila. Na mednarodnem bančnem trgu je zelo težko pridobiti posojila z ugodnimi pogoji in odplačilno dobo nad pet let. Banke običajno nudijo takšno posojilo samo izvoznikom določenega blaga. Sindicirana posojila pašo ponavadi precej ugodnejša kot običajna. Zaradi velikih zneskov in večih sindiciranih partnerjev se tveganja porazdelijo. Banka Celje je zato najela sindicirani kredit v višini 20 milijonov mark z odplačilno dobo 7 let. Pogajanja so trajala 4 mesece, njihov plod pa je kredit pod zelo ugodnimi pogoji. Pridobitev kredita od uglednih tujih bank dviguje ugled tudi Ban- ki Celje, katere poslovanje so pred podpisom pogodbe preverile vse banke partnerice. Slovesen podpis pogodbe je bil 15. julija v sejni sobi Celjske mestne hranilnice. Predstavnica Raiffeisen Zentralbank Oesterreich AG, Dorit Se vcik je v imenu sodelujočih partnerjev poudarila dobro dosedanje poslovanje z BC in zagotovila, da je to posojilo le uvod v dobro poslovanje in sodelovanje med konzorcijem ter celjsko banko. Ugodni so tudi odzivi trga, saj so se že javile banke, ki bi želele pri tem poslu sodelovati. Generalni direktor Banke Celje, Niko Kač je izrazil svoje zadovoljstvo ob podpisu pogodbe. Izpostavil je trdnost in zaupanja vredno poslovanje, kar so ugotovili tudi tuji partnerji. Benjamin Kanjir Zdravstveni dom Velenje Nove prostorske in tehnološke zmogljivosti 25. maja so v Zdravstvenem domu Velenje pripravili manjšo svečanost, na kateri so odprli nove prostore za nev-rofizioterapijo, delovno terapijo ter log-opedsko ambulanto. Ob sodobni tehnološki zdravstveni opremi ter z odličnimi terapevti je zdravstveni dom Velenje ponovno eden vodilnih v tej nujni dejavnosti na Štajerskem. Po besedah gostov, poznavalcev razmer na tem področju, ki so bili na otvoritvi, je mogoče smatrati novo pridobitev za tako kvalitetno izboljšavo pacientom in zdravstvenemu osebju prav zaradi odličnih kadrov. Velenjski župan Srečko Meh pa je menil, da je zelo pomembno in toliko več vredno dejstvo, da so investicijo zmogli iz prihodkov Zdravstvenega doma. Ob otvoritvi je spregovoril dr. Jože Župančič in dejal, da si bodo v Zdravstvenem domu Velenje tudi v prihodnje prizadevali z lastnimi sredstvi in kadri izboljševati pogoje za zdravljenje in rehabilitacijo pacientov ter boljše in sodobnejše pogoje zaposlenih. Trije vodje ambulant so predstavili programe, ki jih v novih prostorih izvajajo, nato pa so si vsi povabljeni ogledali nove pridobitve. Jože Miklavc Partnerji med podpisom pogodbe o dodelitvi ugodnega kredita (foto: BK) Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje Izvajanje zakona o javnih naročilih Minilo je leto dni od veljavnosti zakona o javnih naročilih. V temčasu se je v zvezi z njim nabralo veliko dobrih pa tudi slabih izkušenj. Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje je zato 9. julija v svojih prostorih organizirala okroglo mizo o tej temi. K sodelovanju so povabili predstavnike javnegasektorja, ki nastopajo kot naročniki in predstavnike podjetij, ki sodelujejo kotponud-niki. Namen razprave je bil ugotoviti in oblikovati stališča o izvajanju tega zakona v regiji ter ta stališča posredovati na ustrezne institucije, ki prav v tem času pripravljajo spremembe in dopolnila k temu zakonu. Pred začetkom okrogle mize so izdajatelji predstavih informativni bilten Evrolex. Bilten tedensko prinaša pregled predpisov in informacij objavljenih v uradnih Ustih evropske skupnosti. Izdaja ga časopisno-založniška hiša Primorske novice. Publikacija je prišla na tržišče v trenutku, ko se je pričelo pospešeno usklajevanje slovenske zakonodaje z evropsko. To delo bo v prihodnjih mesecih zaposlovalo ogromno ustanov in posameznikov. Z njim se bodo dnevno soočali tudi v vseh tistih slovenskih podjetjih, ki na kakršen koli način sodelujejo z evropsko skupnostjo. Po predstavitvi biltena je stekla razprava o zakonu o javnih naročilih. Okrogle mize se je s strani gospodarske zbornice Slovenije udeležil Janko Puklovec, ki je tudi sekretar združenja za kovinsko industrijo. Prisotnim predstavnikom vseh večjih regijskih podjetij (ERA, GORENJE, RLV, VEGRAD...) in predstavnikom občin je predstavil svoje poglede na izvajanje tega zakona v praksi. Zakon je do sedaj ščitil in dajal prednost domačim izvajalcem, odslej tega ne bo več. Spremembe, ki se pripravljajo, bodo morale izenačiti domače izvajalce s tujimi. Največ govora je bilo o velikih stroških, ki jih ima vsako podjetje, ki se prijavi na določen razpis. Gre za jamstva (resnost ponudbe, dobre izvedbe dela ipd), ki jih mora ponudnik pridobiti s strani banke. Ta jamstva so zelo draga, v nobeni meri pa ne garantirajo dobitniku, da bo na javnem razpisu izbran. Te stroške v celoti krije ponudnik sam. Govora je bilo tudi o pomanjkanju znanja tistih, ki se na razpise prijavljajo. Dober ponudnik zgolj zaradi formalnosti zlahka izgubi posel, ker zaradi neupoštevanja vseh določil ne predloži pravilno sestavljene vloge. Dve uri trajajoča razprava je nakazala obilo problemov, ki jih imajo z izvajanjem zakona o javnih naročilih tako ponudniki kot izvajalci. Janko Puklovec bo bistvene zaključke predložil oblikovalcem sprememb in dopolnil tega zakona. Podobne razprave po vsej Sloveniji izoblikujejo tudi podobne zaključke, kar pa je dokaz potrebnosti sprememb, ki so se pokazale v praksi. Benjamin Kanjir Gornji Grad Gornjegrajska kotlovnica, vzorčni projekt ogrevanja V Gornjem Gradu se je uresničilo veliko dejanje. Tako nekako bi lahko v enem stavku zaokrožili dolgoletna prizadevanja občine in podjetja Smreka. Ob zaključku občinskega praznovanja so se namreč veselili velike pridobitve - pionirske za vso Slovenijo, to je najsodobnejše kotlovnice za sistem daljinskega ogrevanja na podlagi izkoriščanja lesnih odpadkov. Projekt je podprla tudi slovenska vlada, prav tako Evropska unija preko programa Phare in avstrijski ekološki sklad. S kotlovnico so Gorn-jegrajci zaokrožili prvi del projekta, na vrsti je izgradnja toplovoda, večje porabnike in ožji del naseljaželijo s to toplotno energijo oskrbeti še pred zimo. Da gre za resnično pomemben projekt potrjuje izjemno dobro obiskana okrogla miza, ki gaje ob prisotnosti državnega sekretarja za energetiko AlojzaKovšeta vodila magistra Martina Šumenjak. Škoda, da se posveta nista udeležila tudi napovedana dr. Pavel Gantar in Metod Dragonja, ministra za okolje in prostor in gospodarske dejavnosti. Državni sekretar Alojz Kovše je za nekakšen uvod do potankosti predstavil napore in težave ter načrte za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Še bolj je bila izčrpna mag. Martina Šumenjak, predsednica zveze društev za bio maso Slovenije in tudi sicer zelo zaslužna, da je Gornjegrajcem veliko dejanje sploh uspelo. Med drugim je poudarila, da ne kaže stvari ocenjevati zgolj skozi nepovratna sredstva, katera je za projekt namenila Evropska skupnost in država Slovenija. Precejšnja odločenost župana Tonija Riflja in Gornjegrajcev v celoti je pripomogla, daje Gornji Grad prvi kraj v Sloveniji, ki se bo grel na podlagi izkoriščanja bio mase. Pri tem Šumenjakova ni pozabila pokritizirati države, katera namenja milijarde za elektriko, za obnovljive vire energije pa komaj milijonsko miloščino v razmerju 1:10.000. Ostro je kritizirala vlado, ker denarja iz taks za varstvo okolja ne namenja okolju, ampak za polnjenje vedno praznega proračuna. Med drugim je med udeleženci okrogle mize prevladovalo mnenje, da na tem področju nikakor ne gre za pomanjkanje znanja, predvsem bo potrebno več storiti na področju pripravljenosti in motivacije. Seveda pa ob vseh načrtih nikakor ni razloga za pretirano veselje je dodala Šumenjakova in nad- aljevala: ”Na tem področju smo še vedno 15 let za Evropo. Na drugistrani hribov imamo Avstrijce, ki so pri koriščenju bio mase med vodilnimi v Evropi, mi pa se nismo uspeli naučiti kaj več od malenkosti. Veseli smo, da je naše vabilo sprejel predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Njegova osebna zavzetost in prizadevanja odgovornih ministrov ter državnih sekretarjev bo zagotovo prispevala k uresničitvi naših ciljev, tako da bo izkoriščanje bio mase postala nacionalna prioriteta slovenskega razvoja”, je zaključila Martina Šumenjak. Zaključno dejanje je popoldne opravil dr. Janez Drnovšek, prvi minister slovenske vlade. Domačinom se je najprej “vsedel v srce” s pohvalo o lepoti in urejenosti kraja. Tistim, ki ne razumejo, kaj predsednik vlade počne na otvoritvi “neke” kotlovnice je odgovoril, da je pač potrebno razumeti namen in pomen, ki ga ima gornjegrajski projekt za vso Slovenijo. Drnovšek je izrazil upanje, da bo takšnih projektov v Sloveniji še več. Še posebej če gre za voljo in pripravljenost sodelovanja med krajem, slovenskim gospodarstvom in vlado ter Evropsko skupnostjo. Po Drnovšku je to ena temeljnih oblik približevanja Evropi. Osrednji govornik Alojz Kovše, državni sekretar za energetiko pa je med drugim dejal:”Slovenija ima bogato tradicijo uporabe bio mase, kar posebno velja za lesno industrijo. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je v zadnjih letih denarno podprlo nekaj manjših industrijskih kotlov na lesno bio maso, prav tako Študije izvedljivosti daljinskih sistemov ogrevanja v Preddvoru, Tržiču, Železnikih in Gornjem Gradu, kjer sodeluje tudi pri izgradnji sistema. Želim si, da bi gornjegrajski sistem pomenil vzpodbudo ostalim manjšim mestom in krajem, mi pa bomo v sodelovanju z ostalimi ministrstvi storili vse, da bomo denarno podprli tudi naslednje sorodne projekte.” Savinjčan Ljubno ob Savinji Popoplavna sanacija jezu Osem let bo minilo od katastrofalne poplavne ujme, katera je med ostalim uničila tudi jez na Savinji. Dejstvo, da so jez končno pričeli graditi, domačine seveda ne spravlja v slabo voljo, njegova nujnost je več kot dokazljiva, dodaten pomen pa je v tem, da bodo skupaj z gradnjo jezu položili cevi, katere bodo kraj na levem bregu Savinje povezali z čistilno napravo na desnem bregu. Sredstva za čistilno napravo in kanalizacijo je zagotovila občina. Dela dobro napredujejo, saj so tik pred dokončanjem, je pa potrebno zapisati, da bo denarja premalo za celovito obnovo jezu. Letos naj bi zgradili le pregrado, ob kateri bodo položili cevi za čistilno napravo, jez pa naj bi v celoti dokončali prihodnje leto. Takšni so obeti ministrstvaza okolje in prostor, ki bo zagotovilo sredstva tudi zaureditev brežine Savinje. Tudi v tem primeru gre za sanacijo po poplavi. Skoraj desetletje stara sramota, povezana z velikimi obljubami takratnih in sedanjih politikov, bo, če gre verjeti, vendarle odstranjena. Savinjčan Ljubno ob Savinji Prenova šole do jeseni V času šolskih počitnic bodo gradbinci na podsrešju starega dela ljubenske šole zgradili tri nove učilnice. S to pridobitvijo bo omogočeno vsem učencem prisostvovati pouku v eni izmeni. Med počitnicami bodo posodobili tudi knjižnico, s tem pa bo sklenjen prvi del širitve in obnove ljubenske šole. Kot je znano sredstva zagotavljajo iz občinskega samoprispevka, pristojno ministrstvo pa bo kljub velikim obljubam šele letos primaknilo borih 13,5 milijona. Posodobljena šola bo vsekakor velika pridobitev tudi z vidika varčevalnih ukrepov, saj bo prihranjenih precej sredstev. Največ na račun prevozov učencev in kurjave. Nadaljevanje širitve načrtujejo Ljubenci v prihodnjem letu, ko naj bi zgradili novo telovadnico. Savinjčan POPRAVEK INFORMACIJE Vli. številki Savinjskih uovic smo poročali o akciji zbiranja pomoči za bovško potresno območje. Poleg 330 tisoč tolarjev, kolikor so zbrali občani, in 170 tisoč tolarjev, kolikor te prispevala Občina Ljubno za bovški\i ter so občani 'bi ili dodatnih deset kubikov lesa, skupaj torejj27> ki so jih namenili za. obnovo bovškega župnišča. Glavni udeleženci okrogle mize o biomasi (foto: Ciril Sem) Logarska dolina Po slabi zimi lepši poletni obeti Tako kot celotna Zgornja Savinjska dolina je tudi Logarska dolina občutila letošnjo milo zimo. Tako slabe zimske sezone v dolini ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp ne beležijo vse od leta 1992. Vlečnica v kampu Ivanija praktično ni obratovala, tekaške proge pa so bile urejene le dobra dva tedna okoli novega leta. Državni zbor Republike Slovenije Kje bo Prihova? Poslanci Državnega zbora Republike Slovenije so v petek, 17. julija, drugič obravnavali novelo zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij. Med mnogimi vloženimi predlogi za dodatne nove občine so podprli le predloge za osem občin in jih dodali petintridesetim, ki jih je že prej predlagala vlada. Nekaj dni večje bilo “v funkciji” na novo urejeno naravno drsališče, vremenski pogoji pa so bili bolj kot ponavadi primerni za plezanje po zaledenelih slapovih. Tako so alpinisti v tem času preplezali slap Rinko, zimske sezone v pravem pomenu besede pa praktično ni bilo. Nenazadnje sta odpadli tudi obe veliki prireditvi: evropsko prvenstvo pasjih vpreg in smučarski teki. Po besedah direktorja podjetja Logarska dolina Gustija Lenarja je kljub takšnim razmeram število nočitev v prvem polletju poraslo za 30 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. “To je zelo ugoden podatek, ki nam vliva optimizem ob začetku glavne poletne sezone, ki se je pričela s tremi deževnimi vikendi,” dodaja Lenar. V Logarski dolini so z zadovoljstvom sprejeli odločitev na državni ravni, da se še letos prične posodobitev ceste proti Matkovemu kotu oziroma mejnemu prehodu. Pred nedavnim je bil v uradnem listu že objavljen razpis za izvajalca posodobitvevdolžini2,5 kilometra. “V tem času se objekti v srednjem delu Logarske doline priključujejo na čistilno napravo, kar pa se tiče ostale infrastrukture, gre predvsem za redno vzdrževanje. Skupaj s Solčavo pripravljamo projektno dokumentacijo za daljinsko ogrevanje z biomaso po vzoru Gornjega Grada. Dokumentacija do gradbenega dovoljenja bo gotova do konca letošnjega leta, projekt pa naj bi realizirali v prihodnjih dveh do treh letih. Naša pomembna prednost je, da imamo na Solčavskem dovolj lastnih surovin za ogrevanje, ki se sicer težko prodajo,” razlaga Gusti Lenar. Kar se tiče dodatne turistične ponudbe, za letošnjo poletno sezono v Logarski dolini niso pripravili bistvenih novosti, ampak so se odločili, da sedanjo ponudbo kakovostno izboljšajo. Tako je stacionarnim in ostalim gostom na voljo pot po dolini (z vodnikom ali brez), najem gorskih koles, jahanje, vožnja s konjsko vprego, bazen, savna, solarij, poleti z jadralnim padalom, plezališče, lokostrelstvo, kajak, planinarjenje, alpinistične ture in trim steza. V juliju in avgustu izvajajo stalni tedenski program, ki so ga enostavno naslovili Poletje ’98. Vsak ponedeljek je iz Ivanije organizirano vodenje po poti po Logarski dolini, pri hotelu Plesnik pa je zbirališče za polete z jadralnim tandem padalom. Vsak torek je organiziran ogled katedrale v Gornjem Gradu, mašnih plaščev v Radmirju in Mozirskega gaja. Ob sredah pripravijo izlet v Potočko zijalko, ob četrtkih pa ogled Snežne jame na Raduhi in zvečer doživetje večera “po starem” s kmečko večerjo v penzionu Raduha v Lučah. Vsak petek je možnost grajske večerju v nazarskem Vrbovcu. Vsako soboto se lahko gostje odpravijo na izlet s kajaki po Savinji, doživijo olcarsko popoldne v ol-carski bajti in se naužijejo naravnih lepot z ogledom multivizijske predstavitve Solčavskega v hotelu Plesnik. Ob nedeljah pripravljajo kolesarske izlete po pobočjih Golt in Smrekovca ter streljanje z lokom na kmetiji Gradišnik v Matkovem kotu. Poleg vsega naštetega je na voljo tudi ponudba posameznih turističnih kmetij. Po besedah direktorja podjetja Logarska dolina, napredujejo tudi zadeve glede umiritve prometa po dolini. Že v prihodnji sezoni bodo lahko turisti avtomobile pustili na parkirišču pred vstopom v dolino in nadaljevali pot peš ali s kolesom, morda pa bo možnost še kakšnega drugačnega prevoza. “Intenzivno se ukvarjamo tudi z začetkom prodaje kmečkih prehrambenih proizvodov. Če bo šlo vse po načrtih, bomo s tem pričeli že v letošnjem avgustu in na ta način primaknili nov, pomemben delež k celovitosti turistične ponudbe v Logarski dolini,” zaključuje Gusti Lenar. Franci Kotnik Za Savinjsko dolino je pomembno, daje državni zbor sprejel predloge za ustanovitev novih občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko, ki bodo nastale iz sedanje občine Žalec. Brez podpore pa je ostale predlog, da. bi Prihova ostala v občini Mozirje in se kljub večinski odločitvi na referendumu ne bi priključila občini Nazarje. Gornji Grad Okroglih 70 let mesta, 30. junija 1928, je namreč kralj Aleksander razglasil trg Gornji Grad za mesto, s čimer se v Zgornji Savinjski dolini ne more primerjati noben kraj. Prvič v novejši zgodovini občine pa so letos podelili tudi občinska priznanja. Vsebino prireditve so dodatno popestrili pevci iz Bočne, pod vodstvom Jožeta in Mitje Venišnika, igralecjožef Remšak - Zotler je prisotnim na povsem izviren način prebral vsebino kraljevega ukaza iz leta 1928, o bogati preteklosti in tudi sedanjosti krajev ob zgornjem toku Drete je razpredal Edi Mavrič - Savinjčan, postorjeno v času nove občine in tudi načrte pa je v osrednjem govoru razgrnil predsednik občinskega svetajakob Filač. Zlati grb občine Gornji Grad so prejeli: Alojz Mavrič za 50 - letno delo v Kulturnem društvu Gornji Grad, Jože Petek za dolgoletno delo v KS Nova Druga obravnava zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij je bila prekinjena tik pred koncem in naj bi se nadaljevala v tem tednu, na nadaljevanje tretje obravnave pa čaka predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin. Franci Kotnik Štifta in Kulturno društvo Bočna za skoraj stoletno ohranjanje izročila zborovskega petja ter organizacijo srečanj pevskih zborov “Pesem pomladi”. Grb občine sta prejelajanez Mavrič za dolgoletno zbiranje etnološkega gradiva in Planinsko društvo Gornji Grad za aktivnosti na področju planinstva in povezovanje ljubiteljev planin na področju cele občine. Častni občan občine je letos postal Mirko Bauckmann, ki poznajo predvsem lovci in otroci v vrtcu. Priznanje občine Gornji Grad sta prejela Franc Pahovnik za aktivno delo v Planinskem društvu Gornji Grad in Marija Robnik za aktivno delo v KS Bočna. Za odličen uspeh v vseh osmih razredih osnovne šole sta Kocbekovo priznanje prejela Lucija Ročnik in Andraž Drčar. Savinjčan Občinska priznanja Osrednja občinska proslava, s katero so Gornjegrajci nadvse dostojno sklenili prireditve ob novem občinskem prazniku, je bila tokrat resnično svečano obarvana. Vzrokov za slavja ni manjkalo. Alojz Mavrič je prejel zlati grb občine Gornji Grad (foto: CS) Logarska dolina Avstrijci za Lesnikovo, ne za Pavličevo sedlo!? Nekaj let stare težave z gradnjo mednarodnega mejnega prehoda Pavličevo sedlo očitno dobivajo nove dimenzije in to kljub lanskemu dogovoru predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška in deželnega glavarja dr. Christofa Zernat-ta. Skoraj neizpodbitno pa je, da skoraj tridesetletni zapleti okrog mejnega prehoda niso veliko bližji rešitvi kot na začetku. Ljubno ob Savinji Ljubenski flosarji obiskali španske Ljubno ob Savinji je znan in pomemben kraj. Ne sicer po znanem reku o preroku in lastnem kraju, v tem primeru Zgornjo Savinjsko dolino, ampak v slovenskem merilu. Vedno bolj pa se uveljavlja tudi preko meja države Slovenije. Dolgoletno negovanje flosarskega izročila je Ljubence postavilo ob bok evropskim krajem in mestom, kjer prav tako vsako leto praznujejo splavarski praznik. Tildi srečanje, ki ga je sklical župan Železne Kaple, udeležili so se ga predstavniki občine Luče ob Savinji, KS Solčava in generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu Jože Jeraj, komaj v določeni meri vzbuja kanček optimizma. Avstrijci so se očitno odločili, da načrt s Pavličevim sedlom dokončno ni sprejemljiv. Cesto naj bi pomaknili za približno dva kilometra proti Lesnikovemu sedlu, po avstrijskih zagotovilih je ta lokacija precej bolj dostopna in zaradi ostrih zim tudi bolj primerna. Poleg tega niso našli skupnegajezi-ka z kmetom Pavličem zaradi odškodnine. Njegov zahtevek znaša nekaj milijonov šilingov, kar je menda tudi za Avstrijce odločno preveč. Avstrijci so slovensko stran že obvestili, da so pripravljeni graditi do Lesnikovega sedla, čeprav je na precej višji nadmorski višini kot Pavličevo. Za njih je predvsem pomembno dejstvo, da je dostop precej lažji, kar pa ne velja za slovensko stran. V praksi bi namreč to pomenilo dva kilometra nove ceste in to na precej zahtevnem terenu. Slovenski strokovnjaki sicer to možnost že proučujejo, končna odločitev pa naj bi bila znana do konca avgusta. Očitno gre pri stvari za igro kdo bo koga, na potezi je slovenska stran, saj so sosedje pripravljeni začeti z gradnjo v najkrajšem času. Pri nas pa se, kot rečeno, študija za obe varianti šele pripravlja, objavljen je bil razpis (180 milijonov) za dela v spodnjem delu ceste iz Logarske doline proti Podolševi, ki je v obeh primerih enaka. Z deli naj bi začeli še to jesen, glede na reakcije pa je vseeno možno pričakovati, da se bo slovenska stran prilagodila zahtevam Avstrijcev. V vsakem primeru, v kolikor gre z ene in druge strani za resne namene, je čas, da se tridesetletni razgovori in neuspešna pogajanja pripeljejo do kraja. In sicer tako, da bodo zadovoljni tako prebivalci na slovenski strani državne meje kotna sosednji avstrijski. Savinjčan Pred kratkim se je z obiska v Španiji vrniladelegacijaljubenske občine in ljubenskih flosarjev, ki jih je vodila županja Anka Rakun. V kraju La Noguera Pallaresa, le streljaj od Andore, so jih gostili prijazni potomci splavarjev, ki svoj praznik praznujejo od leta 1979- Pred leti se je porodila zamisel o mednarodni organizaciji v katero bi bili včlanjeni kraji iz različnih držav. Trenutno zveza povezuje kraje, ki še negujejo izročilo prevoza lesa po rekah, iz enajstih držav. Med njimi tudi iz Kanade in Združenih držav Amerike. Navada je, da se predstavniki zveze vsako leto zberejo na skupnem srečanju. Letos se je to zgodilo v omenjenem katalonskem mestecu z 2.900 prebivalci. Predsednik zveze Kurt Mayer, doma je s sosednje avstrijske Koroške, je na tem srečanju razglasil vključitev Slovenije z Ljubnim ob Savinji. Promocijsko in tudi sicer odmevnačastzapotomce starih savinjskih in zadrečkih flosarjev. Izročilo, ki je našlo potrditev in nekakšno zadoščenje v “mednarodnih vodah”. Sicer pašo se Španci povezali z Ljubenci preko SAZU. Županja Anka Rakun je v imenu splavarjev in občine tokratne gostitelje povabila na letošnje praznovanje flosarskega bala, izključen pa ni niti obisk predsednika te organizacije. Ljubenci so gostiteljem in ostalim udeležencem srečanja, zbralo se jih je preko petsto iz vseh enajstih dtžav, predstavili preko propagandnega gradiva Ljubno, Zgornjo Savinjsko dolino, s tem pa seveda tudi Slovenijo. Pomembno je poslanstvo ohranjanja izročila, ki bo celostno zaokroženo z načrtovano mrežo etnografskih splavarskih krajev Evrope in Amerike, ki so se oziroma se še ukvarjajo s splavarsko tradicijo. To je največ, kar lahko sedanji rod Ljubencev postori za ohranitev in spoštovanje častivrednega spomina imenovanih in pozabljenih splavarjev - očetov in dedov življenja ob Savinji. Savinjčan Rečica ob Savinji Gradnja po planu Ob izglasovanem krajevnem samoprispevku, s katerim so Rečičani dokazali svojo slogo in neusahljivo željo po samostojni osnovni šoli, so si oddahnili vsi: tisti, ki so referendum pripravljali, pa tudi izvajalec del-podjetje Cimperman. Samoprispevek je bil pogoj za kakorpraviPeterKolenc,kijenagrad-nemoteno delo na gradbišču. Fi- bišču prisoten ves čas, po planu. Prav nančna konstrukcij a zahtevne grad- v tem tednu so zabetonirali plato nad nje se je z njim zaključila in dobila pritličjem, hkrati pa se izdelujejo ste- trdne temelje. Gradnja pa poteka, bri telovadnice. BK Peter Kolenc ves čas nadzira potek gradnje (foto: Benjamin Kanjir) ■ SLS Slovenska ljudska stranka ZGORNJESAVINJSKA PODRUŽNICA SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE Občinski odbor Luče organizira tradicionalno, že 10. SREČANJE DRUŽIN v nedeljo, 26. julija 1998 ob 10. uri pri pastirski koči RAVNE nad Lučami Program: - dobrodošlica domačinov - sv. maša ob 11. uri - pozdrav gostov - kultumo-zabavni program Pripeljite s sabo svoje domače, povabite tudi prijatelje, dobro voljo prinesite s sabo, za ostalo poskrbimo mi! Pot iz Luč preko Podvolovljeka bo označena! Občinski svet Ljubno Temeljite priprave na praznovanje Ljubenski svetniki so na tokratni seji precej časa namenili pripravam na četrti občinski praznik in tradicionalni flosa-rskibal, katerega bodo letos pripraviliže 38. po vrsti. Gre za eno najstarejših etnografsko narodopisnih prireditev v Sloveniji, zato zagotovo zasluži vso pozornost. Letošnji občinski praznik bo letos še posebej slovesen, svetniki so se namreč odločili, da bodo letos prvič podelili občinska priznanja. Kot je že navada bodo ljubenski kulturniki pripravili bogat program, med novostmi pa velja omeniti prikaz običaja “umivalca”. Gre za svojevrsten običaj. Nepovabljeni gostje teden dni po poroki obiščejo mlad par, seveda z namenom poizvedeti ali je po oh-ceti še kaj ostalo. Svetniki so med drugim obravnavali še odlok o določitvi pogojev za odpravljanje koncesionarne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in odlok o gospodarskih javnih službah v občini Ljubno. Savinjčan Ljubija Bo voda zmagovalec? Po letu 1929, kot se spominjajo najstarejši prebivalci spodnjega dela Zgornje Savinjske doline, so bile poplave leta 1990 najobilnejše. Od takrat pa do danes je voda bolj ali manj prizanašala prebivalcem ob potoku Ljubija. Močno deževje v zadnjih tednih je zopet začelo spreminjati ustaljeni tok Ljubije. Tega se najbolj zavedajo Muz-govi, ki živijo povsem poleg potoka, ob regionalni cesti nasproti Cinkarne. 14. julija proti večeru je močno deževje domače zopet prignalo k ogledom struge, ki so ob vsakem večjem nalivu postali že kar nujno zlo. In imeli so kaj videti. Pred njihovimi očmi je Ljubija odnesla dobra dva metra obrežja tik nad hišo. Betonski stebri vinske trte, oreh in par kolov nasajenega fižola je postalo lahek plen razbesnele vode. Reka si je tok naredila povsem pri hiši. K sreči betonski nasip, ki so ga naredili kar sami, še drži hišo pokonci. Kako dolgo jo bo, pa ne ve nihče. Med mostom in hišo je bil včasih majhen travnik. Danes ga skoraj ni več. Tudi njega je vzelo zadnje deževje. Do regionalne ceste sedaj manjka še kakšen meter, ali drugače, še naliv ali dva, pa bo tudi cesta zgrmela v vodo. Na potezi so sedaj pristojne službe. “Ni denarja za takšne primere,” strnejo Muzgovi besede vseh, ki prihajajo na oglede. “Vendar se bo moral najti,” dodajajo, “ali pa bo voda zopet premagala človeka! ” Benjamin Kanjir Voda jemlje zemljo meter za metrom, ljudje pa ostajajo nemočni (foto: Benjamin Kanir) Občinski svet Luče Nova ravnateljica bo domačinka Dosedanja ravnateljica OŠ Blaža Arniča Vida Štiglic je z iztekom šolskega leta izpolnila pogoje za upokojitev, zato so bili lučki svetniki na zadnji seji mnenja, da je med dvema kandidatoma za novega ravnatelja najprimernejša Valerija Robnik. Robnikova je poleg rednega učiteljevanja dosedaj opravljala tudi funkcijo namestnice ravnateljice. V zadnjih mesecih je precej hude krvi povzročilo športno igrišče. Krajane so motile žoge, saj so padale na njihovo posest. Svetniki so podprli kompromisno rešitev in sicer bodo igrišče v celoti ogradili. Urediti kanijo tudi dostop do igrišča. Dosedanja rešitev nekatere krajani moti, zato je potrebno problem igrišča reševati celovito in v zadovoljstvo vseh prizadetih. V prvem branju je bilo opravljeno sprejemanje pravilnika o dodeljevanju službenih stanovanj. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki bodo obr avnavali v nadaljevan- Savina Gradnja ceste je zahtevala več kot tisoč udarniških ur, ki so jih prispevali okoliški kmetje. Od 20 milijonov tolarjev, kolikor je stala celotna investicija, so jih kmetje zbrali 6, ostanek pa so dobili iz republiških sredstev za demografsko ogrožena področja in občine Ljubno. Izvajalec del je bilo Gozdno gospodarstvo Nazarje, za gramoz sta poskrbelajan-ez Krivec z Rečice in Nivo iz Celja, za asfaltno prevleko pa Cestno podjetje iz Celja. Županja Anka Rakun je velikokrat prisluhnila težavam neutrudnih kmetov ter jih moralno in finančno podpirala. “Današnji dan bo v zgodovino Savine zapisan z veliki črkami, cesta je delo skupnih rok in brez sosedske pomoči ne bi bilo uspeha. Vsaka pot ima svojo prihodnost, popotniku lajša korak, vozniku nudi varnejšo vožnjo,’’ je v svojem govoru povedal Marko Arnič, tajnik gradbenega odbora. Obenem se je zahvalil za ju seje v bližnji prihodnosti. Med tem časom se bodo poskušali z občino Ljubno dogovoriti in uskladiti o izvajalcu odvoza smeti in odpadkov med velenjskim PUP-om in Komunalnim podjetjem iz Mozirja. Občinski svetniki so se soočili tudi s problemom turistične takse v Solčavi. Ta je višja kot v Lučah. Svet je sicer dal pobudo, da bi TD Solčava presežek vrnilo, vendar brez uspeha. Svetniki so se poenotili, da se bo zaradi dela stalnih stroškov turistična taksa še naprej stekala v občinsko blagajno, nato pa se bo delila po ustaljem redu. Svet- izdatno pomoč BTC Ljubljana, ZKZ Mozirje, GG Nazarje, trgovini En krajcar, Agrarni skupnosti Ljubno in Lovski družini Ljubno. Varno vožnjo po novem asfaltu je zaželel tudi radmirski župnik Jože Vratanar, ki je cesto tudi blagoslovil. Novo pridobitev sta s skupnimi močmi odprla najstarejši domačin, ki je bil obenem tudi najbolj zaslužen za izgradnjo, Jože Tesovnik in županja Anka Rakun. V svojem govoru je med drugim dejala: “Če ne bili kmetje tako vztrajni in zagnani v svojem delu, ne bi nikoli uspeli. Cesta je še bolj združila in povezala med seboj že tako enotne sosede.” Slovesni otvoritvi je sledila poskusna vožnj a do vrha, nato pa so krajani pripravili še “likof’, ki ga bodo gostje še nekaj časa pomni- li. Marija Sukalo niki so sprejeli tudi sklep po katerem bo povprečna gradbena cena stanovanj višja za 10,5%, kar nekako ustreza rasti stroškov v gradbeništvu. Lučani bodo morali za kvadratni me ter stanovanja odšteti skoraj 110.000 tolarjev, za komunalno urejanje pa so se stroški povišali zapribližno 14%. So pa zato svetniki odločili, da bo v mesecih julij in avgust prispevek staršev za vrtec nižji za petino. Savinjčan Rdeči križ Akciji “Nikoli sami 97 in 98” V teh dneh v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli Rtič letuje skupina 69 otrok, ki smo jim v okviru lanskoletne akcije omogočili letovanje. Otroci iz naših občin so bili tega lepega doživetja deležni že februarja in z vašo pomočjo bo naslednje leto tja odšlo še več otrok. S pomočjo številnih donatorjev, ki so se vključili v lanskoletno akcijo “Nikoli sami” ter sredstva namenili za letovanje otrok, smo tako omogočili brezplačno letovanje 300 otrokom iz cele Slovenije iz najbolj ogroženih družin. S programom letovanja otrok tako v celoti zaključujemo lanskoletno humanitarno akcijo “Nikoli sami 97”, v okviru katere smo zbrali denar za pripravo 22.156 prehrambenih paketov in 66.486 kg pralnega praška ter 5.000 paketov za stare, bolne in invalide. Tudi v letošnjem letu je Rdeči križ Slovenije pripravil humanitarno akcijo “Nikoli sami”, tokrat pod sloganom “Kadar boli življenje - Rdeči križ in Vi”. V okviru omenjene akcije smo razdelili prošnje za pomoč pravnim osebam in vsem gospodinjstvom v Sloveniji. V prvih dneh humanitarne akcije smo na območju celotne Slovenije zbrali že 45.149.724,00 SIT. Iskreno se zahvaljujemo vsem medijem, kinam z brezplačnim oglaševanjem pomagajo pri izvedbi te akcije, kajti zavedamo se, da brez vašega prispevka akcij a ne bi bila tako odmevna, veliko manjši pa bi bil tudi odziv darovalcev. Zahvaljujemo se tudi vsem osnovnim šolam v Zgornji Savinjski dolini ter ravnateljem, ki so nam pomagali pri razdeljevanju prošenj in vsem, ki ste že, in ki še boste darovali. Rdeči križ Slovenije in OZ RK Mozirje Po asfaltu proti Trbovšeku V Savini so od 18. julija bogatejši za 1,5 kilometra dolg asfaltirani odcep od Kolovrata proti Trbovšeku. Dvoletno trdo delo je končno obrodilo sadove in sanje marsikaterega kmeta v Savini so postale resničnost. Govor županje Anke Rakun ob otvoritvi ceste v Savini (foto: Marija Šukalo) Turistično društvo Solčava Solčavsko vabi v goste Leto je okrog in pred vrati je že 6. tradicionalni Dan turizma na Solčavskem. Prizadevni turistični zanesenjaki v Solčavi in njeni okolici bodo konec julija pokazali obiskovalcem, kaj znajo in zmorejo. Nosilec prireditve je Tiristično društvo Solčava, vendar brez ostalih društev v krajevni skupnosti tega organizacijsko zelo zahtevnega zalogaj a ne bi zmogli. Program, ki se bo začel v soboto, 25. julija, in nadaljeval v nedeljo, 26. julija, bo zagotovo vreden pozornosti in ogleda. Pod spretnimi prsti krajanov so skozi vse leto nastajali izdelki iz različnih materialov, ki bodo na ogled na razstavi ročnih del v Zadružnem domu v Solčavi. Svoje znanje in delo bodo pokazali lovci in gobarji ter nabiralci zdravilnih zelišč. Kulinarične izdelke bodo na ogled postavile spretne solčavske kuharice, ki po receptih svojih mam in babic pripravljajo tradicionalne jedi, značilne za Solčavsko. V bližnji okolici Solčave so našli zatočišče in ostanke ledenodobnega človeka, razstava pa je na ogled v gostišču Firšt v Logarski dolini. Razstava bo odprta do poznih večernih ur. V gostišču se s svojimi akvareli predstavlja Jože Svetina, njegova dela pa bo mogoče tudi kupiti. V Logarski dolini bodo zakurili oglarsko kopo, pokazali “olcarsko bajto”, se pomerili v olcarskih spretnostih in ponudili solčavske specialitete. Če bodo gostom zaradi utrujenosti zastale noge, jim organiza- torji ponujajo vožnjo s kočijo, spretni se bodo lahko preizkusili v jahanju ali v streljanju z lokom, drzni pa v poletih s padalom v tandemu. Sobotno popoldne bodo popestrili tudi neutrudni nogometaši z zanimivim turnirjem v malem nogometu. Organizirali bodo vodenje po nar-avoslovno-etnološki poti po Logarski dolini. Sobotni dan bodo zaključili s “Solčavsko ohcetjo” pred Rinko v Solčavi, kjer bodo obiskovalcem pokazali stare poročne običaje, ki so mešanica običajev s Koroške in Zgornje Savinjske doline. V soboto zvečer bodo pripravili še multivizijsko predstavitev Solčavskega pred večnamenskim objektom v Solčavi. V nedeljskem jutru se bo pred turističnim centrom v Solčavi predstavilo Ovčerejsko društvo Raduha, ki goji jezersko-solčavsko pasmo ovac, popoldne pa se bodo na istem mestu preizkusili kosci, ki bodo pokazali svoje spretnosti v klepanju in brušenju kos ter se pomerili v košnji, manjkala pa ne bo niti kmečka malica. Drzni se bodo tudi v nedeljo lahko popeljali v tandemu ali si ogledali plezanje na poligonu pri Žoharju. Prav tako se bo mogoče v nedeljo popeljati s kočijo, zajahati konja ali Mešani pevski zbor ŠCV Svetovni prvaki so postali v daljnji Kanadi V petek, 10. julija, so se s tritedenske turneje po Kanadi in velikega srečanja pevskih zborov z vsega sveta vrnili “zlati” pevci Mešanega pevskega zbora ŠCV iz Velenja. Poleg številnih gostovanj med izseljenci iz Slovenije so tekmovali in osvojili najvišje možno odličje, prvo mesto v skupni in dvakrat v posamični uvrstitvi. Da so pevci Mešanega pevskega zbora Šolskega centra iz Velenja, med katerimi ne manjka dijakov iz Zgornje Savinjske doline, že vrsto let v “špici” evropskega zborovskega petja, povedo doseženi rezultati na številnih turnejah in tekmovanjih. Na osnovi dosedanjih dosežkov ter dokaznega gradiva, izdali so audio kaseto in zgoščenko v lanskem jubilejnem obdobju, so bili izbrani v hudi svetovni konkurenci za tekmovanje v Kathaumixu blizu Vancouvra v Kanadi. Navdušili so strokovno žirijo in občinstvo in postali najboljši zbor tega festivala za leto 1998. Med bivanjem v Kanadi so se srečali s številnimi rojaki iz Slovenije in nastopili na več samostojnih koncertih. Jože Miklavc preizkusiti lok in puščico, na ogled pa bodo tudi vse razstave. Na rajanju v popoldanskih urah pred Zadružnim domom Solčava ne bo manjkalo solčavskih dobrot, gobjih specialitet in dobre kapljice. Za zabavo bodo poskrbeli Črna mačka in Andre j Šifrer. Solčavski organizatorji vabijo v goste vse, ki bi radi spoznali stare solčavske običaje in navade. Marija Sukalo TURISTIČNO DRUŠTVO SOLČAVA VABI NA 6. DAN TURIZMA NA SOLČAVSKEM PETEK, 24. julija: * Projekcija diapozitivov alpinistične odprave Himalaja 98 pred Zadružnim domom od 21.00 uri SOBOTA, 25. julija: * Razstava ročnih del, domačih jedi, zdravilnih zelišč ter gobarska in lovska razstava od 10.00 - 21.00 ure v dvorani Zadružnega doma v Solčavi (v nedeljo od 10. do 19. ure) * stalna razstava zatočišča ledenodobnega človeka na Olševi od 8.00 - 20.00 ure v gost. Firšt * Prodajna razstava akvarelov g. Jožeta Svetine od 8.00 - 20.00 ure v gostišču Firšt (tudi v nedeljo) * Kurjenje oglarske kope v Logarski dolini od 10.00 do 21.00 ure (tudi v nedeljo) 'Ogled olcarske bajte v Logarski dolini, pokušnja solčavskih specialitet, tekmovanje v olcarskih spretnostih od 10.00 - 20.00 ure. * Jahanje in vožnja s kočijo (ves dan in v nedeljo) * Lokostrelstvo (ves dan in v nedeljo) * Organizirano vodenje po naravoslovno-etnološki poti po Logarski dolini ob 9.00 uri (tudi v nedeljo) * Poleti s padalom (tandem) od 10.00 ure dalje,zbirno mestoTIC Log- arska dolina (tudi v nedeljo) * Turnir v malem nogometu s pričetkom ob 13. uri ' Prikaz “Solčavske ohceti” po starih običajih s pričetkom šranganja ob 18.00 uri pred Rinko v Solčavi, z nadaljevanjem ob veselih zvokih do zgodnjih jutranjih ur * Podelitev priznanj za lepo balkonsko cvetje in za sodelovanje na razstavi ročnih del in domačih jedi, podelitev priznanj TZS najbolj prizadevnim članom TD ob 19.00 uri * Multivizijska predstavitev Solčavskega pred večnamenskim objektom v Solčavi ob 21.00 uri * Pokušnja gobjih specialitet, jagenjčka na žaru in drugih solčavskih dobrot (tudi v nedeljo) NEDELJA, 26. julija: ' Predstavitev ovčerejskega društva Raduha in društva solčavsko -jezerske pasme od 9.00 ure dalje pred turističnim centrom v Solčavi ’ Prikaz plezanja na plezalnem poligonu pri Žoharju ob 11.00 uri. * "Mokre rose, ostre kose, radatravcase kosi” - prikaz košnje, klepan- je kose, kmečka malica ob 14.00 uri pred turističnim centrom v Solčavi * Vrtna veselica z ansamblom Črna mačka in gostom večera Andrejem Šifrerjem pred Zadružnim domom s pričetkom ob 16.00 uri * Srečolov Informacije: TD Solčava od 8.00 - 12.00 ure, tel.: 063/846-026. Gornji Grad V Kocbek in Šepetanja stoletnih viharnikov Ob častitljivi 100-letnici koče na Menini planini so gornjegrajski planinci v nizu ostalih prireditev pripravili tudi Kocbekov večer s predstavitvijo zbornika Šepetanja stoletnih viharnikov. Gornjegrajčani so dodobra napolnili dvorano domačega kulturnega doma in z zanimanjem prisluhnili besedam Edija Mavriča - Savinjčana in Aleksandra Videčnika. Francu Kocbeku in njegovemu delu sta govornika namenila glavni poudarek. Aleksander V idečnik je slikovito orisal družbene razmere, v katerih je bila ustanovljena Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva, in se pri tem vrnil v čas Habsburžanov, ki so hoteli ustvariti nemško Avstrijo. To je pomenilo zati- Mozirski planini, dve leti kasneje pa je kočo dobila tudi Menina planina. Franc Kocbek pa ni bil le planinec, sta pojasnila Aleksander Videčnik inSavin-jčan. Leta 1893 je bila v Gornjem Gradu, kjer je sicer služboval kot učitelj, ustanovljena posojilnica in Kocbek je bil imenovan za tajnika. Na Kocbekovo pobudo so se kmetje v Gornjem Gradu Aleksander Videčnik in Edi Mavrič sta na zanimiv način osvetlila Kocbekovo življenje (foto: Franci Kotnik) ranje slovenskega jezika, ki se je nadaljevalo skozi celo prejšnje stoletje. Videčnik je opozoril na velike zasluge, ki jih ima v boju proti ponemčenju slovenskega naroda škof Anton Martin Slomšek, in tudi Franc Kocbek se je preko 25 let boril proti tistim, ki so hoteli Savinjske Alpe narediti nemške. Mavrič je ob tem omenil tudi Johan-nesa Frischaufa, profesorja z graške univerze, ki je prihajal v Zgornjo Savinjsko dolino preko Kamniškega sedla in se zavzemal za to, da imena slovenskih planin in hribov ostanejo slovenska. Zaradi takšne usmerjenosti je bil prisilno upokojen. Nato stase Videčnik in Mavrič spomnila ustanovitve Savinjske podružnice SPD leta 1893 v Mozirju. Kocbek jo je vodil vse do leta 1927, ko je bil njen sedež prestavljen v Celje. Leta 1894 je sledila postavite v planinske koče na Molički peči, leta 1896 na povezali v pašniško zadrugo, da bi preprečili pogozdovanje pašnikov. Kot izobraženec je bil vešč peresa in je napisal številne prispevke za Planinski vestnik, napisal pa je tudi nekaj knjig, med katerimi ima najuglednejše mesto spomenica ob 30-letnici Savinjske podružnice SPD z jedrnatim naslovom Savinjske Alpe. Seveda se Videčnik in Mavrič ob tej priložnosti nista mogla izogniti očitkom, ki jih je Franc Kocbek doživel še za časa svojega življenja. Tako naj bi prav on podpisal pogodbo za kredit, zaradi katerega je bila kasneje likvidirana gornjegrajska posojilnica. Kot je zapisal Branko Zemljič, Kocbekov prijatelj in njegova desna roka, je bil v tem primeru Kocbek le orodje v drugih rokah oziroma zgolj formalni podpisnik Franc Kocbek je bil izjemen človek. Njegova zasluga je, da so Savinjske Alpe ostale to, kar so, in zaradi tega sodi med najpomembnejše osebnosti slovenskega planinstva. Lahko bi ga imenovali tudi Aljaž Savinjskih planin. Kot častni član Slovenskega planinskega društva in častni občan lučke in solčavske občine je preminil leta 1930, star 67 let. Zaključni del prireditve je bil namenjen predstavitvizbornikašepetanjasto-le tnih viharnikov, katerega avtor je Edi Mavrič - Savinjčan. Zbornik je v osnovi posvečen 100-letnici koče na Menini planini, vendar se je Mavrič lotil dela precej širše. Po predstavitvi Kocbekove vloge v slovenskem in savinjskem planinstvu je temeljito opisal ustanovitev Savinjske podružnice SPD, gradnjo Gornjegrajske koče na Menini planini, planinsko družino Tominšek, razvoj gornjegrajskega planinstva po II. sve- tovni vojni, otvoritev doma na Menini, praznovanje 90-letnice planinstva v Gornjem Gradu in seveda tudi sedanje dogajanje na tem področju. Nadvse zanimivi so citati iz vpisne knjige na Menini, ki se nevsiljivo pojavljajo skozi zbornik in na neposreden način prikazujejo planinske razmere v takratnem času. Savinjčan se jeob tej priliki zahvalil vsem, ki so mu pomagali pri zbiranju gradiva za zbornik, ki ni pomemben le za Gornji Grad, temveč tudi za dolino in za slovensko planinstvo nasploh. Prijeten večer so z govorjeno in peto besedo ter igranjem obogatili član domačega amaterskega gledališčajože Remšak ml. in Kamniški koledniki. Franci Kotnik Glasbena šola Nazarje Mladi pianisti Udeleženci mednarodne klavirske šole, ki jo je vodila BlaženkaArnič,sol2. julijavdvoraninazarskeglasbenešole predstavili svoje 14-dnevno delo, ki je potekalo na Dunaju. Predstavilo se je sedem mladih pianistov, za katere bomo v prihodnosti gotovo še slišali. Pianisti, ki so s klavirskimi skladbami udeležencem koncerta popestrili nedeljski popoldan, so prišli iz Novega mesta, Kopra, Pirana, Mozirja in Nazarij. Nastja Suhadolnik, Nataša Zager, Veronika in Uršula Koren, Sara Chuuya, Urška Habe in Nelli Paliska so se pogumno lotili del Schuberta, Čajkovskega, Lista, Gershwina, Bartoka, Chopena in Poulenca. S svojo virtuoznostjo in skladnim obvladovanjem klavirskih tipk so mladi pianisti pokazali, kaj se je mogoče naučiti v dveh tednih. In tega ni malo. Obili- ca volje v kombinaciji z razvitim talen-tomstaiznjih iztisnila,glede nanjihovo mladost, skoraj neverjetno veliko. Prav gotovo je bistveno vlogo pri tem odigrala tudi profesoricaBlaženkaArnič, ki jih je s svojim znanjem dva tedna usmerjala. Na koncertu je pred nastopom vsakega pianista na kratko tudi predstavila. Koncert je dokazal, da lahko v prihodnosti nate mlade igralce klavirja še računamo. Gotovo je pred njimi še dolga pot, prežeta z vežbanjem, ki pabo iz njih ustvarila še marsikaj. Benjamin Kanjir Mladi pianisti so ob zaključku koncerta poželi bučen aplavz (foto: Benjamin Kanjir) Gornji Grad - Mozirje Utrjevanje vezi Znana so trenja, do neke meje tudi razumljiva, ki so po nastanku novih občin nekako začela hromiti nekatere dobro utečene medsebojne povezave ljudi in inštitucij na prostoru Zgornje Savinjske doline. Negativno pojavnost so med prvimi zaznali ljudje zbrani v gornjegrajskem in mozirskem Kulturnem društvu. Dobro in utečeno medsebojno pomaganje iz preteklosti so še nadgradili in sad vzglednega sodelovanja je tudi prvi skupni (iz dobro obveščenih krogov smo izvedeli, da ne zadnji) izlet. Kot se za kulturnike spodobi jih je pot popeljala po sledi slovenskih kulturnih velmož; od Prešernove Vrbe do Savinškovega Kugyj a in izvira Soče do hribovskega Vrsna, kjer so prvič položili v zibel Simona Gregorčiča - goriškega slavčka. Dokaz torej, da bolj kot politika kultura ohranja in gradi mostove. Savinjčan RD “Lojze Savinšek” Prisrčno povabilo Člani KD “Lojze Savinšek” iz Nove Štifte so gostovali v petek, 17. julija, na 1. Škocjanskem festivalu, s komedijo NESPODOBNO POVABILO. Festival poteka v juniju in juliju v vasici Škocjan, ki premore le dva prebivalca, cerkev in hišo Turističnega društva Škocjan, nekaj obnovljenih in le občasno bivalnih hiš, še več hiš, ki se počasi sesedajo, park Škocjanske jame in veliko volje prebivalcev Mat-avuna in Betanije. Prizorišče dogajanja v Škocjanu ima strateški položaj. Bližnja in daljnja okolica, ki vasico zaob-jemaz vseh strani, se trudi obnoviti zanimivo zgodovino živahnega vaškega življa. Pobuda Turističnega društva Škocjan, da se v tej vasici predstavijo ljubitelji gledališča iz vseh koncev Slovenije, je s pomočjo Zveze kulturnih društev Brkinov in Krasa ter Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, dala že letos prve spodbudne rezultate. Kulturno društvo Nova Štifta je kot zadnje gostujoče gledališče ta festival zaključilo. Dogajanje na prostem, postavljeno na vrh Škocjanskega hribčka, med cerkev, staro stavbo župnišča in novo obnovljeno stavbo Turističnega društva Škocjan, je dalo komediji in igralcem globoko dihati. Akustika odra je bila izredno dobra, pa tudi do zadnjega stola zapolnjen prostor gledalcev, je nudil gledališčnikom dovolj možnosti, da so predstavo odlično izpeljali. Navdušeni domačini so jih po predstavi prisrčno pogostili in se zavezali, da sodelovanje negujejo tudi v bodoče. Kulturniki pred rojstno hišo Franceta Prešerna (foto: Savinjčan) Zgornja Savinjska dolina Srečanje glasbenih skupin Že nekaj let inštrum.-pevske zasedbe (zabavni in narodno sestavi) napredujejo v kvalitetnih nastopih tudi na našem domačem območju. Res pa je, da se “oglašajo” večinoma v ožjem okolju, saj ni pravih priložnosti za nastope v širši javnosti. Zato smo se v Območni izpostavi Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti odločilipripravi-ti s sodelovanjem zainteresiranih skupin somišljenikov 1. SREČANJE INŠTRUMENTALNO-PEVSKIH SKUPIN ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE (skrajšano FAMA - FESTIVAL AMATERSKIH ANSAMBLOV) Srečanje bi izvedli v mesecu septemb ru, prijave za sodelovanje pa zbiramo do 1. septembra na naslov: 01SLKD za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Hrib-ernikova 1, Mozirje, tel.: 831-652 in 041/746-618 Prijavijo se lahko različni sestavi. Skupine, ki igrajo različno zvrstglasbe, se opredelijo za tisto, ki jo izvajajo največkrat. Vse podatke je potrebno natančno izpolniti. Po sprejemu vaše prijave, vas bomo obvestili o nadaljnjem poteku srečanja. Prireditev bomo posneli in jo ponudili na ogled TV hišam po Sloveniji. Sporočite skupinam, ki to ne bodo brale, da se lahko prijavijo! Prijavijo se lahko tudi dueti, ki že nastopajo! Komisija, ki bo pregledala prijave, bo odločala o nadaljnji izbiri prijavljenih kandidatov. 01 SLKD za ljub. kult. dej. Hribernikova 1, Mozirje; tel.: 831-652 PRIJAVNICA /do 1.9 1998/ za 1. srečanje FAMA (srečanje ljubiteljskih instrumentalno vokalnih ansamblov) 1. IME SESTAVA:______________________________________ 2. KATERO ZVRST GLASBE IGRATE:_______________________ 3. KOLIKO ČLANOV SESTAVLJA SKUPINO:__________________ Ime in priimek: starost: inštrument: 4. KONTAKTNA OSEBA: naslov:_________________________________ telefon:_______________________________ 5. NAPIŠITE 3 SKLADBE /VIŽE/, KI BI JIH ZAIGRALI - ZAPELI: naslov: naslov v izvirniku /avtor/ a. _________________________________________________________ b. _________________________________________________________ c. _________________________________________________________ 6. KOLIKO LET ŽE IGRATE SKUPAJ? 7. POMEMBNEJŠI NASTOPI V PRETEKLOSTI in predstavitev skupine:_______________________________________________________ Živa Moški pevski zbor “Blaž Arnič” iz Luč Slovenska duša poje V prvih dneh letošnjega junija je Moški pevski zbor “Blaž Arnič” iz Luč gostoval v Essnu v Nemčiji. To je bilo 8. srečanje slovenskih pevskih zborov iz Evrope. Organizatorji tega pevskega dogodka so bili prizadevni člani Slovenskega kulturnega in športnega društva “Bled” iz Essna. MPZ iz Luč na gostovanju v Essnu Prireditev so poimenovali Slovenska duša poje. Koncert je bil v cerkvi, ki je bila zasedena do zadnjega kotička. Pred koncertom smo vsi udeleženci dobili bilten, kjer smo na prvi strani lahko prebrali besede slovenskega učitelja, ki živi in dela v Nemčiji. Gospod Bojan Oman je zapisal takole: “Slovenec se s pesmijo veseli in žaluje, s pesmijo je pozdravljal pomlad, zasnubil dekle, pesem je dajala takt njegovemu delu od setve do žetve, v pesmi je izpovedal svojo bolečino, ljubezen do domovine, svojo nesrečo in stisko srca. Še bolj intimno pa živimo s slovensko pesmijo Slovenci po svetu. Pesem nas pelje v rodne kraje med svojce, na polja in livade, v gore in doline. Pesem ponese naše srce, kamor si tako želi.” Na koncertu se je predstavilo deset zborov. V vseh teh zborih je prepevalo kar 220 pevcev. Prišli so iz Belgije, Francije, Nizozemske, Nemčije: iz Berlina, Molrsa in iz Essna. Tu smo bili tudi mi iz domovine. Ko se je oglasila pesem domačega zbora, je množica obiskovalcev in poslušalcev obnemela. Poslušanje je bilo ganljivo in razumljiva je bila moč njihovega hrepenenja po domovini. Vedno ostaneta pesem in misel, ki predstavljata stalno in nevidno pot do doma in nič ju ne more pretrgati. Preletita lahko vse gore in doline in se ustavita nekje pod soncem starega kraja. MPZ “Blaž Arnič” je zapel najprej dve pesmi, ki sta last Tončka Mlačnika. Ostale so bile ljudske, dve od njih so zapeli v ljudskem večglasju. Zbor je ponosno in dostoj anstveno dirigiral pevovodja Mitja Venišnik. Po predstavitvi vsakega zbora posebej je zadonela še skupna pesem. 220 glasov je odmevalo z eno samo mislijo: Tam, kjer Savo, Dravo režejo gore, tam so žitna polja, tam zelenje je. Kjer so žitna polja, v soncu žarjena, tam je sreča moja, tam sem jaz doma. Še posebno vesel našega obiska v Essnu pa je bil slovenski konzul v Bonnu, Jožef Cirej. V svojem prisrčnem nagovoru je ob zaključku med drugim rekel takole: “Dragi moji Lučani, odnesite moje pozdrave domov, še posebno lepe pa pošiljam moji mami, ki živi na kmetiji v Šentjanžu.” Po končanem koncertu smo imeli še družabno srečanje. Čutiti je bilo mnogo veselja in sreče na eni strani ter dosti silnega hre- penenja in domotožja na drugi strani. Prišla je enajsta ura zvečer in z njo čas za slovo. Čakala nas je dolga pot do doma, saj je bilo treba prevoziti 1.200 kmveno smer. Naša voznika, Franček in Tadej Poličnik, sta nas s svojim avtobusom vozila zelo vzorno in zanesljivo. Naši gostitelji so bili nadvse prijazni, radodarni in seveda zelo veseli, da smo bili pri njih. Od doma smo jim prinesli spet nekaj domačnosti, potešili smo del njihovega hrepenenja in želja. Zadonela je še zadnja pesem, orosile so se oči, močan stisk rok je prekinilo drdranje avtobusa na začetku dolge poti proti domovini. Hvala vsem rojakom v Essnu in tudi ostalim iz drugih mest v Nemčiji, hvala našim gos- Osnovna šola Gornji Grad Učenci osnovne šole Frana Kocbeka redno sodelujemo na takšnih srečanjih - običajno zelo uspešno. Povedati velja, da tekmovanje združuje 27 tehniških disciplin širšega tehniško ustvarjalnega področja. Učenci tekmujejo v modelarstvu, konstruktorstvu, računalništvu, raziskovalnih nalogah in športno tehniških disciplinah. titeljem, hvala gospodu Kavčiču, predsedniku društva “Bled”, hvala Alojzu Kladniku, Moše-tovemu Lojzu iz Luč. Hvala tudi vam doma, ki ste nam pomagali pri realizaciji tega potovanja: Mirku Zamerniku -Občini Luče, Ivani Žvipelj - ZKO Mozirje, Alojzu Selišniku - Mizarstvo Selišnik, Vidi Štiglic -ravnateljici OŠ Luče in kuharicama Jožici in Marjani. Namesto sklepne besede: Vsi skupaj bodimo veseli in srečni, da živimo doma, v Sloveniji, v naši mali, a prelepi domovini. Predsednica KUD “Raduha”Luče Valči Robnik NI POGON, kjer je Marko Krumpačnik dosegel četrto mesto na regijskem tekmovanju v Hru-ševcu pri Šentjurju. Na istem tekmovanju sta sodelovali tudi Ana Mermal in Sergeja Bevc v disciplini STARE TEHNOLOGIJE - DOMAČE OBRTI. Ana se je predstavila z raziskovalno Srečanje mladih tehnikov Ob koncu šolskega leta se odvija veliko tekmovanj, ki zaposlijo učence, kakor tudi njihove mentorje. Tekmovalnost, merjenje moči pomeni “zdravo” zaposlitev in preizkušanje znanja učencev na regijskih in državnih tekmovanjih. Tudi za “SREČANJA MLADIH TEHNIKOV” velja poudariti, da imajo bogato tradicijo in se odvijajo na šolskih, regijskih in državnih nivojih. V letošnjem šolskem letu smo se z učenci udeležili discipline AVTOMOBILI NAELEKTRIČ- nalogo Sladkorno cvetje in osvojila drugo mesto. Sergeja, ki nadaljuje šolanje na oblikovalni šoli v Ljubljani, pa si je izbrala raziskovalno nalogo Papirnato cvetje in osvojila prvo mesto v regiji. Omenjeni tekmovalki sta se predstavili tudi na državnem tekmovanju na Ravnah na Koroškem. Ana je osvojila sedmo mesto, Sergeja pa je v omenjeni disciplini zmagala. Papirnato cvetje je tudi pri nas še vedno zelo znano. Izdelava je cvetela predvsem po drugi vojni. Iz te domače obrti so nastale prave mojstrovine in razvila se je ljudska umetnost, ki predstavljapomembno ljudsko izročilo. Papirnato cvetje se je uporabljalo za krašenje v OŠ Mozirje Ustanovno srečanje je bilo na OŠ Frana Kranjca v Celju, ki je vključena v projekt že 4 leta. Poleg naše šole so se srečanja udeležile še OŠ Rogaška Slatina, OŠ Zreče, OŠ Griže in 4. OŠ Celje. UNESCO Asp v prevodu pomeni združenje šolskih programov. Le ta skrbi za organizirano krepitev vloge izobraževanja. Šola, ki postane polnopravna članica, sodeluje še z dvema šolama iz manj razvitih držav v svetu. V slovenski mreži je devet šol, ki želijo širiti stike naprej in med njimi bi bila v bodoče tudi naša šola. Temeljna izhodišča projekta so zelo življenjska, to pomeni: - vsi smo doma na enem planetu, ki ga moramo skrbno čuvati; - razvijajmo korenine in krila (od našega okolja z znanjem na poti vseživljenjskega učenja preko meja); - bodimo vir spoznanj, dajajmo si in dobivajmo (širimo vzgojno - izobraževalne možnosti). Šole združujejo vsakoletni tabor v Piranu, kjer se predstavijo s svojimi projekti. Cilj ustanovitve združenja v okviru celjske regije pa je predvsem ta, da bi šole ustvarile pozitivno klimo: prijateljstvo, medsebojno spoznavanje, nove oblike taborov, izmenjave učiteljev, medsebojna pomoč... S tem pabikre-pile med otroki prijateljstvo, sodelovanje, iskrenost in strpnost. Na ustanovnem kongresu smo si zato že postavili nekatere cilje, bili pa smo seznanjeni s temami za naslednje šolsko leto. Eden od sklepov je bil, da bi se članice v regiji srečevale vsako leto na drugi šoli. cerkvah, znamenjih na polj ih, v nagrobnih vencih, ob šopkih za rekrute in seveda ob cvetnih nedeljah. Izdelava papirnatih rož ima tudi danes poseben pomen, le da je namembnost izdelave drugačna. Papirnati šopki so še danes primerno darilo. Umetne mase, kič in cenenost podobnih nadomestkov pa povzročajo nepopravljivo škodo ljudskih obrti in njihovi domišljiji. Omenjena dediščina pomeni tudi izziv za naš turizem, ko se vedno bolj zavedamo svojih korenin. Ob koncu velja posebna zahvala našima strokovnima mentoricama Roziki Kanjir in Jožefi Štorgelj. Jure Repenšek Unescov dan so na šoli Frana Kranjca preživele tudi naše učenke: Tea, Sandra, Urška, Mojca, Nataša in Janja. Vključile so se v delavnice na temo NAŠA SANJSKA HIŠA, kije bila razpisana za letošnje leto. Vse učenke so zatrdile, da so se imele lepo in da jim je tak način dela všeč, še posebej Tea in Sandra, ki sta na steni enega od hodnikov šole likovno ustvarjali ter za spomin napisali svoji imeni in ime šole, od koder prihajata. V glasbeni delavnici so za ta dan spesnili in uglasbili pesem. Vsi udeleženci smo jo zapeli na zaključni prireditvi. Dan se prebuja, sonce že vstaja, sreča, veselje se zlivata v smeh; ritem mladosti nam srca odpira, sklenimo roke, objemimo svet. Dom celjskih grofov -grad je na hribu, v luninem siju pokaže nam moč; spet spomini v nas zaživijo, ko nad mesto zgrne se noč. Hiša na hribčku nam znanje odstira, mir in ljubezen pa dajemo vsi; vrata v prihodnost so vsem nam odprta, pridi, prijatelj, na pot zdaj še ti. Kinološko društvo Zgornje Savinjske doline Ekipni uspeh v Breznu Predstavniki Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline so se v nedeljo, 21. junija, udeležili prireditve v Breznu v Dravski dolini, ki jo je tudi tokrat pripravilo tamkajšnje kinološko društvo. Potekala je pod geslom “Preživite dan z najboljšim človekovim prijateljem”, v njenem sklopu pa je bil tudi tradicionalni turnir šolanih psov za pokal Brezna. Članizgornjesavinjskegakinološkegadruštva, nastopilo jih je osem, so se dobro odrezali, saj so s svojimi psi dosegli visoke uvrstitve. Damjan Hrovat je bil po programu A tretji, Matej Javornik po programu B deseti, Dominik Hrovat po programu C prvi, po programu IPO 1 pa so Ivan Škoflek, Zdenko Purnat in Roman Kvas s svojimi štirinožnimi prijatelji osvojili prvo, drugo in četrto mesto. V ekipni razvrstitvi so Zgornjesavinjčani zbrali največ točk in si za zmago prislužili pokal v trajno last ter veliki prehodni pokal. Pred izpitom IPO 2 (foto: Frahci Kotnik) Teden dni kasneje so na vadbišču v Varpoljah potekali društveni izpiti po programih A, B, C in IPO 2. Skupaj je nastopilo deset kandidatov, ki so uspešno opravili s predpisanim programom. Še zlasti velja omeniti Zdenka Purnata z belgijskim ovčarjem Dast-ijem, Ivana Škofleka z nemškim ovčarjem Princem in Romana Kvasa z nemškim ovčarjem Markom, ki so z visokimi ocenami opravili izjemno zahteven izpit IPO 2. Sodniško vlogo je na izpitih v Varpoljah opravljal Dominik Pleteršek iz Maribora, ki je sicer predsednik Kinološke zveze Slovenije. Pohvalil je zelo dobro pripravljenost psov in vodnikov, kar povsod po Sloveniji ni primer, in izrazil zelo pozitivno mnenje o urejenosti vadbišča Kot je ob takih priložnostih že običaj, so se člani dr uš tva po opravljenih izpitih še nekaj časa zadržali v prijateljskem druženju. Franci Kotnik Vodja projekta Romana Presečnik V regijski mreži Unesco Asp Na predlog predstojnice ZRSŠ OE Celje, Judite Kežman Počkaj, smo bili povabljeni k sodelovanju v projektu Unesco Asp. Ribiška družina Mozirje Dan savinjskih ribičev Člani Ribiške družine Mozirje so pred štirinajstimi dnevi v spomin na dolgoletnega člana družine, tekmovalca in ribiškega sodnika ter vzgojitelja mladih, Milana Kojca st., na ribniku pri Mozirskem gaju pripravili zanimivo tekmovanje, s katerim so znova oživili dan savinjskih ribičev. Uspešna izvedba in veliko število udeležencev dokazujeta, daje bila poteza mozirske družine prava. Na tekmovanje v lovu na največjo tične nagrade. n v, , . . . 8 Društvo Kumska konjenica Kumski konjeniki v Logarski dolini Logarsko dolino so minuli konec tedna obiskali nenavadni gostje. Ti gostje se niso pripeljali z avtomobili, niso prišli peš in ne s kolesi; prijahali so s konji. Njihova pot je bila zelo dolga. Bili zgodaj zjutraj podali naprej. Vre- skupno maso rib se je prijavilo 37 tekmovalcev iz ribiških družin celjske regije in od drugod. Po treh urah ribolova je bil najuspešnejši domačin Miro Finkšt, ki je v tem času nalovil 9.650 gramov rib, drugi je bil Šoštanjčan Milan Kukič s 8.150 grami, tretji pa Jože Smeje s 7.250 grami, prav tako član RD Šoštanj. Najboljši so prejeli medalje in priznanja, vsi tekmovalci pa prak- Tekmovanje oziroma celotno prireditev, ki se je nadaljevala z družabnim srečanjem, sta spremljala tudi predsednik in sekretar Ribiške zveze Slovenije BorutJerše in Marko Koračin, ki sta Ribiški družini Mozirje podelila priznanje zveze, predsednik RD Mozirje Alojz Hanžekovič pa je prejel priznanje družine. Franci Kotnik Ob zaključku zanimivega tekmovanja (foto: Ciril Sem) Jožefa Zabreznik iz Nizke so namreč iz Zasavja s Kuma. Društvo, ki povezuje ljubitelje čudovitih konjev, polnih temperamenta in iskrivosti, je organiziralo prvi pohod konjenikov od Kuma do Logar-skedoline.Vtaprojektjezveseljem stopilo tudi podjetje Logarska dolina d.o.o. in direktor Avgust Lenar. Podprli so zahteven projekt, ki je tako postal del njihove vse bogatejše turistične ponudbe. Kumski konjeniki so se na pot podali 17- julijazjutraj. Pot jih jevodila skozi lep del Slovenije, kjer so ves čas spoznavali lepote narave, ki jo vse premalokrat znamo hvaležno občudovati. Mimo naravnih biserov jih je pot v večernih urah pripeljala do Primoža nad Ljubnim, kjer so pri Jamniku prenočili. Drugi dan so se mensko neurje jim je delno spremenilo traso poti, zato so prišli na cilj par ur kasneje, kot so predvidevali. Kljub temu pa so si zvečer po dolgi in naporni poti privoščili piknik Kumske konjenike je vso pot vodil stotnik Jože Garmuš, ki je ob koncu z veseljem pripovedoval o dogodivščinah in svoji ljubezni do konjev. S konjeniki je bil ves čas tudi fizioterapevt iz Velenja, ki pa na srečo ni imel dela. Pohod se je izkazal za zelo uspešnega, tudi zato je padla ideja, da postane tradicionalen. Željo, da se jim že letos pridružijo konjeniki iz sosednje Avstrije, je preprečilo vreme, vsekakor pa jo bodo uresničili prihodnje leto. Benjamin Kanjir Narodno bogastvo za druge Savinjska dolina, kdo je ne pozna. Tu zbrani so biseri tega sveta. Zelene planike ji venček pleto. Valčki Savinje ji pesmi pojo. Jožefa Zabreznik V Nizki, ob cesti, ki pelje proti Logarski dolini, stoji majhna lična hišica. V njej že veliko let domuje Jožefa Zabreznik, domačinom poznana kot kronistka. Svojo kroniko beleži v obliki epskih pesmi, snov pa črpa iz ustnega izročila. Tako nastaja knjiga, ki ji je gospa Jožefa dala naslov “Zgodbe iz moje Zgornje Savinjske.” V knjigi se prepletajo zgodbe z zgodovinsko vsebino iz domačega okolja, legendarna izročila, svetopisemske skrivnosti imenitno prelite v verze, ne da bi jih krasilo leporečje. Njenih pesmi je malo, a tiste zaležejo za cel roman, saj ena pesem obsega od petdeset do tristo kitic. Še posebej lepo zvenijo pe- smi o vseh zgornjesavinjskih krajih, saj so v knjigi, skladno z naslovom, omenjeni skoraj vsi kraji v dolini, od Mozirja do Nove Štifte in Logarske doline. Po naključju so rokopisi Jožefinih pesmi prišli v roke sestram klarisam, ki so jih poslale v oceno dr. Mariji Stanonik. Taje pesmi prebrala in napisala uvodnik, pesmi pa je lektoriral umetnostni zgodovinar profesor Rafko Vodeb. Knjigo, ki sedaj čaka na mnenje Ministrstva za kulturo RS zaradi prometnega davka, bo Zabreznik-ova izdala v samozaložbi. Gospa Jožefa se je rodila leta 1922 kot osmi otrok v številni družini. Oče doma s hribovske kmetije ni veliko hodil v šolo, ker je bila ta predaleč. Pisanja in branja ga je naučila mati, sam pa se je izučil za tesarja. Pod njegovimi pridnimi rokami so nastajali izdel- Jožefa Zabreznik ki, ki so bili značilni za tisti čas. Tudijožefini materi se ni kaj bolje godilo. Že kot šolarka je morala s trebuhom za kruhom. Kljub nepopolni izobrazbi sta bila starša zelo dovzetna za vse, kar se je zgodilo ali dogajalo v dolini, svoja mnenja in spoznanja pa s ta prenašala na otroke. Jožefa je zaradi škrlatinke neredno obiskovala osnovno šolo, vendar je prebrala vse, kar se je dalo izposoditi. Preživljala se je s pletenjem košar, med zdravljenjem pljučne bolezni v Topolšici leta 195 9 se je pri delovni terapiji naučila vezati knjige. Bila je tudi šivilja v Elkroju in snažilka v šoli. S tem si je prislužilaminimalno pokojnino. “Bog mi je podaril smisel za narodno bogastvo, ki se je ustno ohranjalo iz roda v rod. Zdaj živim v koči sama, zato se spomini še bolj vračajo. Zapisujem, kar še vem, da ne bo šlo v pozabo. Narod, ki hoče živeti bogato kulturno življenje, mora črpati iz preteklosti, iz svojih korenin,” je zapisala Jožefa Zabreznik v uvodu k svoji knjigi. Marija Sukalo Ivan Blatnik iz Žlabra Dolgoletno delo Ivan Blatnik se je rodil 28. julija 1928 v Kokarjah, ki spadajo na območje PGD Gorica ob Dreti. Svoja mladostna leta, ki pa zaradi gospodarske krize pred drugo svetovno vojno in med njo, niso bila rožnata, je preživljal v številni družini, p.d. Bezočnikovi. Ves čas je delal na kmetiji, leta 1957 pa se je poročil v Žlabor pri Nazarjah. Ivan Blatnik Njegovo delovanje med gasilci se je pričelo leta 1946, v članstvo operative pa je bil sprejet dve leti kasneje. Že leta 1952 je v Medvodah opravil gasilsko podčastniško šolo in prevzel mesto podpoveljnika društva. Opravljal je vadbo operativne moške in ženske ekipe, s katerima je dosegal vidne rezultate v samem vrhu takratne občinske zveze Mozirje. Vletu 1954 je uspešno opravil izpit za častnika. V občinski zvezi je bil leta 1955 imenovan za podpoveljnika, že naslednje leto pa zaradi svojih sposobnosti tudi za poveljnika zveze. Operativno jo je zelo uspešno vodil naslednjih 10 let. V društvu je že od leta 1952 ves čas tudi v upravnem ali nadzornem odboru, pomembne naloge pa opravlja tudi v raznih komisijah. Že mnogo let je vodja in mentor enote veteranov. Večkrat je sodeloval na kongresih gasilske zveze, zlasti kot vodja ešalona na gasilskih paradah. Enkrat je bil tudi na kongresu nekdanje gasilske zveze Jugoslavije v Beogradu. Tovariš Ivan Blatnik je bil več let tudi poveljnik štaba civilne zaščite pri KS Nazarje. Za prizadevnost v gasilstvu je prejel razna društvena priznanja za dolgoletno delo in plaketno priznan-je za gasilskega veterana. Bivša občinska zveza mu je podelila priznanje 1. in2. stopnje. Je tudi čast- ni član štaba operative gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. S strani GZ Slovenije je prejel odlikovanja 1., 2. in 3. stopnje. Ob priložnosti obiska gasilcev PGD Gorica ob Dreti v Nemčiji, občina Kirten-Biesfelt leta 1983 je prejel odlikovanje gasilske zveze Nemčije. Odlikovanje mu je podelil gasilski mojster za pokrajino Northwest-falia, Hans Schreder. Gasilci želimo jubilantu še mnogo zdravih let in nadaljnje uspešno Župnija Mozirje delo v društvu. Zahvaljujemo se mu za vse delo, ne samo v operativi, ampak tudi za pomoč pri gradnji in adaptaciji gasilskega doma ter pri nabavi orodja in ostale gasilske opreme. Za vse, kar je jubilant doprinesel gasilstvu se mu gasilci PGD Gorica ob Dreti še enkrat zahvaljujemo in mu kličemo še na mnoga leta. Za PGD Gorica ob Dreti Anton Blatnik Slovesnost v Mozirju Župnik Ivan Suhoveršnik je pred časom krstil kar 8 novorojencev hkrati. Slovesen dogodek dokazuje, da se za prihodnost Mozirja ni bati. Takole pa so se mozirski župnik in ponosni starši s svojimi otroki ob koncu slovesnega krsta postavili pred objektiv našega fotografa Cirila Šema. Benjamin Kanjir Marija Bastl iz Mozirja Če si priden, se delo najde 14. maja je visok jubilej-90 letnico življenja praznovala Marija Bastl iz Mozirja. Ob tej priliki so jo obiskali tudi predstavniki krajevne organizacije ZB in udeležencev NOB Mozirje. Življenje je lepo, če ga živiš po pameti in svojih zmožnostih. Tako je lahko lepa tudi jesen življenja, le vdati se moraš v usodo in poiskati smisel tudi v malenkostih, ki jih življenje vsakodnevno ponuja v izobilju. Tako ravna tudi Marija Bastl, ki se je leta I9O8 rodila v Šentvidu pri Grobelnem. Številčna družina, bilo je pet otrok, je iz njih kaj kmalu izluščila smernice, ki so kazale predvsem delo. Pa ni bilo težko. Če človek želi delati in če mu to vsadijo starši, ni težko. Tako pravi Marija. Kmalu je odšla za delom. Prišla je na Rečico ob Savinji, kjer se je tudi poročila. Dela ji ni zmanjkalo nikoli. Poprijela pa je za raznovrstna opravila, obirala je hmelj, čistila hiše premožnejših sokrajanov, bila čistilka na šoli in še kaj. Sama pravi, da za delo ni bilo nikoli težko, če le hočeš delati. Najtežje pa je bilo takrat, ko je med vojno padel mož. Ubili so ga Nemci ob napadu na Mozirje. Krogla je prišla skozi okno. Bili pa so tudi lepi trenutki. Največji so bili gotovo takrat, ko je na svet privekalo sedem otrok, ki so vedno znova in vsak zase prinašali v dom novo svetlobo. Otroci, pa tudi vnuki, radi pridejo domov. Tu najdejo zamišljen obraz svoje mame in stare mame, ki ji tudi dandanes dela ne zmanjka. Potrebno se je urediti, skuhati, opleti vrt in še in še. Ob jubileju so ji otroci pripravili tudi praznovanje. “Kar naj zrihtajo, če hočejo, saj je kar prav,” je temu dejala Marija. Ob visokem jubileju stajo obiskala tudi predstavnika krajevne organizacije ZB in udeležencev NOB Mozirje. Le ti obiskujejo starejše krajane ob okroglih jubilejih, in bolne ter onemogle, jih skromno obdarijo in jim pošljejo čestitke ob novem letu. Benjamin Kanjir Marija Bastl (foto: Benjamin Kanjir) Pogovor i Alešem Turkom, ki je uspešno zaključil prvo sezono v kölnski Fortuni, o nemškem in slovenskem nogometu, o svetovnem nogometnem prvenstvu in o njegovih ciljih za prihodnje obdobje “Želim ostati v nemškem nogometu” Aleša Tbrka so v domačem kraju, Šmartnem ob Dreti, po šestih mesecih odsotnosti znova videli konec junija, ko je iz Kölna pripotoval na krajši dopust. Nekaj dni v krogu družine, nekaj dni med prijatelji in nekaj dni na morju, pa se je že bližal dan vrnitve v Nemčijo, kjer je na “začasnem delu”. Njegovo prisotnost na srečanju nogometnih prijateljev v Račneku, kjer se je od nogometnega sojenja poslovil Vili Krajnc, smo izkoristili za pogovor z njim. SN: Od tvojega odhoda iz prve slovenske v drugo nemško nogometno ligo je minilo skoraj že leto dni. V tem času ni bilo prave priložnosti za podoben razgovor, zato bi bilo za začetek prav, da nam zaupaš svoje vtise ob prihodu v nov klub, v novo okolje. ALEŠ: Pred enim letom, ko sem odhajal v Fortuno Köln, so bili pred mano veliki dvomi, kako se bo vse skupaj končalo. Vendar sem bil že ob prihodu zelo zadovoljen, saj je bilo očitno, da sem prišel v urejen klub. Pod vodstvom trener-ja Bernda Schusterja, ki se ga ljubitelji nogometa gotovo spominjajo kot odličnega igralca, prvih tekem v sezoni 1997/98 nismo odigrali najbolje. V nadaljevanju smo se potem vendarle ujeli in jesenski del prvenstvakončali na 13. mestu. V spomladanskem delu smo zaigrali precej bolje in na koncu osvojili 6. mesto, kar je bilo glede na domet v letošnji sezoni tudi realno. Cilji za prihodnjo sezono so precej višji, kar pomeni uvrstitev v prvo ligo. To je še posebej pomembno sedaj, ko je 1. FC Köln izpadel iz prve lige in gre tudi za prestiž v mestu. V novi sezoni bomo imeli tudi novega trenerja Tonija Schumacherja, ki je bil včasih uspešen vratar nemške reprezentance. Upam, da bomo z njim uresničili zastavljene cilje. SN: Si imel na začetku veliko težav s tem, da si se vklopil v ekipo, da si se navadil na sporazumevanje v tujem jeziku, nenazadnje je tudi klima v Kölnu drugačna? ALEŠ: Ob prihodu so za novinca oziroma tujca to kar resne težave, saj te domači igralci gledajo kotkonkurentain te poskušajo eliminirati že na treningih. Vsak igralec se pač bori za svoje mesto v moštvu. No, sčasoma se ta odnos spremeni, s soigralci se spoprijateljiš in vse je drugače. Imel sem to srečo, da je bil tudi naš trener Schuster pred leti tujec v Španiji in ima veliko tovrstnih izkušenj. Domače igralce je pomiril in tako sem danes z vsemi prijatelj. SN: Dejstvo, da je slovenski nogometaš redni član prve postave nemškega drugo-ligaša, je vsekakor velika izjema in hkrati potrditev njegovih kvalitet. Kako bi primerjal nivo igranja nogometa v Nemčiji in v Sloveniji, kjer si odigral kar nekaj prvoligaških sezon? ALEŠ: S svojo igro v Fortuni sem do sedaj zelo zadovoljen. V začetku sem sicer igral vsako tekmo, vendar ne v celoti. V začetku spomladanskega dela sem se poškodoval in pavziral dve, tri tekme, nato pa sem se vrnil in postal stand- ardni član prve enajsterice. Kakovost nogometa je v nemški drugi ligi na visokem nivoju, ki se lahko primerja s prvo avstrijsko ali prvo švicarsko ligo. V Nemčiji igrajo nogometaši iz vseh evropskih in nekaterih afriških držav, ki so tudi Aleš Turk v elementu člani domačih reprezentanc. Vsak klub v drugi ligi lahko premaga vsakega, tudi klub z dna lestvice lahko zmaga proti prvo- ali drugouvrščenemu. Boj za napredovanje v prvo ligo je vedno ogorčen, prav tako tudi boj za obstanek v ligi. SN: Kaj pa organizacijski pristop? Prej si dejal, da si prišel v dobro organiziran klub, tvoj bivši klub Publikum iz Celja pa tudi sodi med bolje urejene klube v Sloveniji. Bi lahko med njima potegnil vzporednico? ALEŠ: Publikum je zagotovo eden najbolje urejenih slovenskih nogometnih klubov, še posebej kar se tiče trženja in izplačil premij igralcem. Tudi v Nemčiji ni nikoli dileme, ali denar bo ali ne. Ve se, kdaj je plača, in takrat tudi je. Klub Fortuna je tudi sicer zelo dobro organiziran, igralci imamo za trening zelo do- bre pogoje: poleg igrišč še fitnes, telovadnico, bazen, skratka vse, kar potrebujemo za kvalitetne priprave. SN: Kako bi na kratko opisal svoj delovni dan oziroma delovni teden v Kölnu? ALEŠ: Denimo, da je v nedeljo tekma. Takoj po njej tečemo 20 do 25 minut, v tem primeru imamo v ponedeljek prosto. Če v nedeljo ne tečemo omenjenih 20 minut, imamo v ponedeljek lažji trening - tek 45 minut. V torek sta na vrsti dva treninga, v sredo morda pri-j ateljska tekma, v četrtek, petek in soboto poen trening, v nedeljo pa spet tekma. V Nemčiji so ligaške tekme marsikdaj tudi ob petkih in sobotah, kar pomeni, da imamo nogometaši kdaj tudi kakšen prost vikend. SN: Kaj pa osebna plat tvojega igranja v Nemčiji? Ši se brez težav navadil na odsot nost od doma in domačega kraja? ALEŠ: Na začetku je bilo malo težje, biti tako daleč od doma. Toda kasneje sem bil tako zaposlen z nogometom, da nisem veliko razmišljal o svoji odsotnosti iz Šmartnega. Sprijaznil sem se z dejstvom, da bom prišel domov le vsakega pol leta in pika. To je zame psihološko pozitivno, saj je znano, da lahko psiha zelo vpliva na formo igralcev. SN: Ne glede na oddaljenost si verjetno spremljal slovensko nogometno prvenstvo. Kako komentiraš razplet? ALEŠ: Po zaslugi očeta, mame in brata, s katerimi sem bil tako rekoč dnevno na zvezi, sem redno spremljal slovensko nogometno prvenstvo. Pričakoval sem zmago Maribora in tudi uvrstitve ostalih klubov so bile bolj ali manj pričakovane. Žal sta precej padla Publikum in velenjski Rudar, le da si je slednji z zmago v pokalnem tekmovanju uspel zagotoviti igranje v Evropi. SN: Sedaj je v največjem teku svetovno nogometno prvenstvo v Franciji (Z Alešem Tbrkom smo se pogovarjali 28. junija, op. KF.). Kako si ti doživel dosedanje rezultate na prvenstvu? ALEŠ: Svetovno prvenstvo je zelo zanimivo. Po prvih izločilnih krogih je največje presenečenje izpad španske reprezentance, najbolj pozitivno pa je presenetila nigerijska reprezentanca. Kandidati za uvrstitev med najboljše so gotovo domačini, Nemci, Brazilci, Argentinci, morda bi jim lahko dodali še Italijane. Teh pet reprezentanc se bo verjetno borilo za naslov prvaka. SN: V enem le tu si dobro spoznal klimo v nemškem nogometu. Ali Nemci pričakujejo naslov svetovnega prvaka? ALEŠ: V Nemčiji je bila publika že pred začetkom prvenstva v transu. Veliko ljudi živi za nogomet in poleg službe ne dela drugega, kot gleda nemške reprezentante po televiziji. V Nemčiji je nogomet daleč pred vsemi ostalimi športi in morebitni neuspeh nemške reprezentance bo gotovo negativno vplival na prihodnje obdobje nogometa, zlasti z vidika trženja. Vsekakor pa je že uvrstitev med štiri najboljše za vsako reprezentanco velik uspeh. SN: V Franciji se je zgodil tudi resen incident, ko so nemški navijači oziroma huligani hudo poškodovali domačega policista. S tem je padla senca na celotno nemško nogometno občinstvo. Ali prihaja do podobnih incidentov tudi na tekmah v Nemčiji? ALEŠ: Prav neverjetno je, da so nemški navijači povzročili omenjen incident, saj se v Nemčiji sicer to ne dogaja. Sam sem doslej doživel le en incident, ko so se navijači domačega kluba v Leipzigu spopadli s policisti. Toda v tem primeru je njihov klub s porazom proti našemu moštvu izpadel iz lige, poleg tega pa navijaška etika v vzhodni Nemčiji še ni na takšnem nivoju kot na zahodu. Ne morem razumeti, da so nemški navijači storili takšen incident izven svoje domovine. SN: Za zaključek razgovora nam zaupaj svoje načrte za prihodnost. ALEŠ: Moji načrti za prihodnje obdobje so ve- zani predvsem na Nemčijo. Za sezono 1998/99 imam veljavno pogodbo s sedanjim klubom. Kot sem omenil, je naš cilj z novim trenerjem uvrstitev v prvo Bundesligo, in mojaželja je, da bi ostal standardni član prve ekipe. Tudi ob zaključku prihodnje sezone želim ostati v nemškem nogometu, pred zaključkom kariere pa se bom verjetno še vrnil na slovensko nogometno sceno. SN: Hvala za pogovor in naj se ti uresničijo vse želje! ALEŠ: Hvala za razgovor tudi z moje strani in pozdrav vsem bralcem ter uredništvu Savinjskih novic. Zgornjesavinjski časopis z zanimanjem prebiram, zato sem z novicami iz domače doline kljub veliki oddaljenosti kar na tekočem. Pogovarjal se je Franci Kotnik Aeroklub Celje Letalski miting ob jubileju Aeroklub Celje je v sodelovanju z ministrstvom za obrambo ob 70-letnici svojega delovanja organiziral velik letalski miting z mednarodno udeležbo. Miting je hkrati obeležil 50-letnico letalske zveze Slovenije in 70-letnico ustanovitve prve slovenske vojaške eskadrilje. Aeroklub Celje je bil v sklopu splošne kampanje propagiranja letalstva v tedanji novo nastali državi ustanovljen leta 1928. Temelje letalstva v Celju je postavil Stanislav Ropaš, ki je v lastni režiji zgradil jadralno letalo tipa Zoegling, imenovanega Celjan. Z njim je prvič poletel 20. julija 1931 v Levcu in se s tem vpisal v zgodovino jadralnega letalstva v Sloveniji. Velik miting ob jubilejih je odprl minister za obrambo Alojz Krapež. Za njim je predsednik Letalske zveze Slovenije Zmago Jelinčič podelil zlata priznanja Letalec 1997. Pravo otvoritev, ki je navdušila 30.000 obiskovalcev pa so pripravila tri vojaška letala Tornado, od katerih je italijanski bučno prebil zvočni zid. Program, ki ga je povezoval urednik revije Krila Tone Polenec, je navdušil obiskovalce. Prikaz vojaškega, zgodovinskega, akrobatskega, športnega, jadralnega in reševalnega letalstva so spremljali občudujoči vzdihi množice. Največje aplavze je seveda požel 8-kratni svetovni prvak v akrobatskem letenju Patrick Paris iz Francije. Ob zvokih dunajskega valčka jena nebu prikazal plesno predstavo brez primere. Nekateri elementi so bili prvič predstavljeni občinstvu in so tako na nebu nad Levcem doživeli svetovno premiero. Mogočni so bili tudi nastopi helikopterjev, posebno tisti, ki jih uporablja slovenska vojska.Vojaški helikopterji so prikazali vaje izvedbe desanta, gašenja in reševanja. Izvedene so bile tudi mnoge akrobacije, med njimi luping, ki je bil prav tako svetovna premiera. Prvovrstno presenečenje je pripravila tudi Adria airvays, ki se je predstavila z letalom DC-9. Mitinga so se poleg ministra za obrambo udeležili tudi načelnik generalštaba slovenske vojske Iztok Podbregar ter vojaški atašeji in ambasadorji Francije, Švice in Italije, saj so se v programu predstavila tudi njihova vojaška letala in helikopterji. Ob koncu dogajanja so se predstavili tudi toplozračni balonarji, ki so poleteli v mraku. Z nočnim poletom so pripravili prvovrstno at- Aeroklub Celje Sprejem Najuspešnejše jadralne letalce sta sprejela Niko Kač (sedi desno) in Miloš Pešec rakcijo. Letalskih akrobacij ter predstavitve zgodovinskega in sedanjega letalstva ni zmotilo niti oblačno vreme, ki je na trenutke pošiljalo dežne kapljice. Miting bo ostal v dolgem spominu ne le Celjanom, ampak vsej Sloveniji, ki česa podobnega ni doživela še nikoli. Benjamin Kanjir za letalce Aeroklub Celje je s 70 leti obstoja eden najstarejših letalskih klubov v Sloveniji. Ob tem lepem jubileju je v imenu Banke Celje, glavnega pokrovitelja celjskega aerokluba, generalni direktor banke Niko Kač, ki je hkrati tudi predsednik Aerokluba Celje, nekaj dni po uspešnem letalskem mitingu v Levcu priredil sprejem v Celjski mestni hranilnici. Niko Kačje najuspešnejšim članom kluba čestital zaodlične uvrstitve na državnem prvenstvu v jadralnem letenju. Uroš Kočevar je v odprtem razredu zmagal, Matej Kosaber je bil v standardnem razredu drugi, Teodor Mirnik pa v istem razredu tretji. V ekipni konkurenci sta Matej Kosaber in Teodor Mirnik osvojila prvo, Uroš Štuklek in Erazem Polutnik pa tretje mesto. Direktor Banke Celje je tekmovalcem zaželel podobne uspehe tudi v prihodnje. Ob tej priložnosti sta se Niko Kač in Niko Grobel-nik, sekretar Aerokluba Celje, vsem, ki so sodelovali pri organizaciji in izvedbi letalskega mitingavLevcu, zahvalilazapomočin sodelovanje. Franci Kotnik Sarins fr. NOVICE SO ZAPISALE: Razprava o šolstvu Občinska skupščina je na svoji zadnji seji obravnavala poročilo o delu šol v šolskem letu 1969/70 in o stanju na šolskem področju. Pred sejo skupščine je isto snov obravnaval svet za prosveto in kulturo občinske skupščine. Iz poročila je ugotoviti, daje bil učni uspeh boljši kot lansko leto. Uspešno je izdelalo razred 90,9 % učencev. Rezultat zadovoljuje, posebno še, če ga primerj amo v medobčinskem merilu in z rezultati zadnjih štirih let, ki kažejo od 1966/67 vsakoletno izboljšanje za 0,7 % oz. je v šolskem le tu 1966/67 izdelalo razred 87,6 %, letos pa 90,9 % vseh učencev v občini. Po posameznih šolah so učni rezultati različni in je od vseh učencev izdelalo razred največ učencev na matični šoli Rečica ob Savinji (93,6%) in najmanj na matični šoli Gornji Grad (88,6 %). Ta razlika sicer ni zaskrbljujoča. Večja razlika pa je v učnem uspehu med najboljšo in najslabšo podružnično šolo (Bočna 96 %, Rastke 70%), saj znaša razlika kar celih 26%. Poročilo nadalje ugotavlj a, da je najslabši učni uspeh dosežen v kritičnih predmetih, na prvem mestu pri matematiki s 7,6 % negativnih ocen, sledit a tuj jezik in slovenski jezik s 5,5 % negativnih ocen. Ugotavlja pa poročilo tudi to, da je preveč negativnih ocen tudi v četrtem in petem razredu pri spoznavanju družbe in v tretjem razredu pri spoznavanju narave. Najslabši učni uspeh kaže šesti razred, saj je bilo 12,9 % negativnih ocen; ob njem pa je tokrat najslabši prvi razred z 12,6 % negativnih ocen, kar je v primerjavi z lanskim letom, ko je bilo 8,6 % negativnih ocen, občutno poslabšanje. Od vseh 266 učencev, ki so hodili v šolo osem let, in pa 39 tistih, ki so obiskovali šolo devet oziroma deset let, je uspešno izdelalo osmi razred le 193 učencev ali 63,3 %, kar je za 3,3 % slabše kot v lanskem šolskem lem. To kaže na občuten osip, saj sorazmerno nizek odstotek učencev z uspehom zaključi osnovno šolo. V osvetlitev te navedbe naslednji podatki: 3 učenci so končali učno obveznost v četrtem, 16 v petem, 24 v šestem in kar 66 v sedmem razredu. Ob vsem je zanimiva tudi ugotovitev, da iz leta v leto pada število šoloobveznih otrok. V šolskem letu 1966/67 je bilo na vseh šolah v občini 2.112 učencev, leto pozneje 2.116, predlanskim 2.087, lansko leto 2.055 učencev, sedaj pa je vseh vpisanih učencev na naših šolahvobčini 2.041. Torej, v petih letih znižanje za 71 učencev. Stanko Prodnik Pokrovitelji 30-letnice Savinjskih novic so: Banka Celje, MGA Nazarje, Glin K&M Nazarje, Glin Žagarstvo Nazarje, Zadruga Mozirje, Savinja Mozirje, PUP Velenje, Davidov hram Nazarje, RSL Levec, Kovinoplastika Benda Sp. Rečica, Zavarovalnica Maribor, Igea Nazarje, GG Nazarje, Telekom Slovenije, Leskom Nazarje, Elkroj Mozirje POLETNA AKCIJA SAVINJSKIH NOVIC Izbiramo najprijaznejšega prodajalca Drage bralke in bralci! Za nami j e tudi drugi krog naše poletne akcije. Veseli nas, da ste se še v večjem številu odzvali z glasovnicami iz zadnje številke Savinjskih novic. In kako ste glasovali? Poglejmo! VRSTNI RED PO S. KROGU: 1. Brane PEČNIK (Sovirja Železnina Rečica).........33 S. Regina LOČIČNIK (M-ZKZ Vrtnarski center Mozirje).... SO 3. Jožica PODKRIŽNIK (M-ZKZ Diskont Ijubno)........19 4. Marjeta FORŠTNER (Miš Maš Mozirje).............. 17 5. Saša DOLŠAK (Dolman Mozirje).................... 14 Marja TEVŽ (M-ZKZ Blagovnica Gonji Grad)......... 14 6. Aleš Nerat (M-ZKZ Železnina Luče)...............11 7. Anica Krefl (Sovirja Trgovina Rečica ob Sovirji).7 Jana Jurak (M-ZKZ Rečica ob Sovirji)..............7 8. Breda Matko (Sovirja Blagovnica Mozirje).........6 Majda Cigale (Krznar Gorrji Grad).................6 Magda Posedel (Cekin Mozirje).....................6 Ostali prodajalci oziroma prodajalke so prejeli po pet ali manj glasov, kar pa seveda ne pomeni, da so že izven boja za najvišja mesta. Glavni nagradi - vikend paketu za dve osebi v hotelih Riviera v Portorožu - je res najbližje Brane Pečnik iz Savinjine Železnine na Rečici ob Savinji, toda pred nami so še štirje krogi poletne akcije! Zato nemudoma izpolnite spodijo glasovnico in jo v zaprti kuverti najkasneje do petka, 31.julja 1998, pošljite na naslov: SAVINJSKE NOVICE, Savirjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom »NAJPRODAJALEC«. Glasovnic na dopisnicah, v odprtih kuvertah ali v kuvertah brez pripisa “NAJPRODAJALEC” ne bomo upoštevali! Ob koncu poletne akcije v septembru bomo med vsemi prispelimi glasovnicami izžrebali lepe nagrade v skupni vrednosti 150 tisoč tolarjev, prva nagrada pa bo baroni TV sprejemnik! PRODAJALEC RSL Levec - savinjski ambasador Renaulta Avtomobilski trg je eden izmed največjih trgov, kar je opazno tudi pri nas v Sloveniji. Na razpolago imamo praktično vse znamke in tipe avtomobilov, le v mošnjo je potrebno dovolj globoko seči. Konkurenca je huda in različni proizvajal-citer prodajalci se ji skušajo zoperstaviti na vse načine. Nadpovprečne rezultate pri tem dosega Renault, ki preko svoje trgovske mreže uspešno prodaja svoje avtomobile. Podjetje RSL Levec je eden izmed njenihpredstavnikov. Vse storitve na enem mestu so gotovo osnova, ki pritegne kupca. Avtomobil lahko kupite na kredit, leasing, ga zamenjate staro za novo, če ne gre drugače, tudi staro za staro. Servis boste opravljali vedno v isti hiši, kjer vam bodo v primeru manjših ali večjih nezgod opravili tudi vsa potrebna kleparska in ličarska popravila. Orginalna dodatna oprema je vedno razpoložljiva, najdlje boste nanjo čakali 24 ur. In če spadate med zahtevnejše kupce, se še vedno lahko odločite zavozila znamke Volvo, ki blestijo s svojo kvaliteto in varnostjo. Konec leta bodo v podjetju RSL v Levcu otvorilinov prodajni salon vozil Renault. IGOR Uspešno vodenje podjetja izhaja še iz časov servisne delavnice, zdaj že kar daljnjega leta 76. Vletu 1990 sta zakonca Podmiljšak uspešno prestala ostre kriterije proizvajalca Renault in postala prva pooblaščena serviserja in prodajalca vozil znamke Renault v takratnijugoslaviji. Od takrat se je dejavnost RSL-a razmahnila v široko razvejano podjetje s podružnico v Mozirju. Trenutno zaposlujejo 47 ljudi, leta 1993 pa so pridobili tudi koncesijo za avtomobile Volvo. S prodajo so trenutno zadovoljni, saj znajo s svojimi storitvami in ponudbo pritegniti kupce tudi iz drugih krajev Slovenije. Crash test v razmaku 13-ih let Po sprejetju novega zakona o varnosti v cestnem prometu smo bili vsi bolj ali manj prepričani o zmanjšanju števila nesreč na naših cestah. Pri tem pa smo pozabili na dejstvo, da so zakon pisali »amaterji«, še bolj pomembno pa je, da nam manjka ostalih osnov, ki bi nam omogočile preživeti v usodnih trenutkih na »cestah smrti«. Ni vse lepo, kar se sveti! Lep primer razvoja varnosti skozi čas je razvoj avtomobilov. Če primerjamo Fordovo fiesto letnik 85 z letnikom 98, so na zunaj opazne predvsem oblikovne spremembe. Karoserija je bolj zaobljena in pač prilagojena času. Vendar pa se glavne novosti skrivajo v globini pločevine. Nemci ne bi bili Nemci, če teh dveh avtomobilov ne bi zaleteli med sabo. Obe fiesti sta po trku ponujali zanimiv pogled od spredaj. Vendar je bila razlika že na prvi pogled več kot očitna. Fiesta letnik 85 se je odrezala precej slabo in tako voznik kot sovoznik bi bila v veliki življenjski nevarnosti. Mehka gradnja takratnih karoserij je povzročila zlaganje karoserije prav v notranjost potniške celice, kar bi oba poškodovalo. Analiza po nesreči pa je pokazala, da je k dodatnim posledicam pripomogla tudi rja v pragovih vozila. Ni vse v debelini pločevine. Precej drugačen pogled je nudila fiesta z letnico 98. Zmečkljive cone karoserije, predvidene deformacije, ojačitve, teleskopski volanski obroč, zategovalniki varnostnih pasov in zračne vreče so pripomogle k enostavnemu preživetju voznika in sopotnika ob manjših praskah. Vrata avtomobila so se odprla z lahkoto, udeleženca v prometni nesreči bi lahko kar sama izstopila iz avtomobila. Torej, spoštovani starši, kaj boste kupili sinovom in hčeram? Morda yuga z letnico 85? Igor Slomškove pripovedi Piše: Aleksander Videčnik Stara škrjanka in njeni mladiči Ko je pšenica dozorela in se je rumeno klasje šibilo, je dejalaškrjankasvojim negodnim mladičem: ’’Otroci, kmalu bodo začeli pšenico žeti in morali se bomo seliti, da nas ljudje ne zajamejo. Ko gospodar pride gledat na polje, tanko na uho vlecite, kaj se bodo pogovarjali, pa mi vse tisto povejte, ko pridem od potoka domov.” To je naročila starka in odletela za potok Kmalu za tem prideta gospodar in njegov sin ogledovat njivo. “Poglej, sin,” je dejal oče, “pšenica je dozorela. Kaj bi žetev odlagali, pojdi in povabi za jutri prijatelje, naj nam pridejo pomagat žeti.” Ko prileti zvečer starka domov, začno mladiči čivkati in od strahu frfrati rekoč, da bodo prihodnje jutro gospodarjevi prijatelji pšenico poželi in nje, ubožčke, zajeli. “Nič se ne bojte, otroci!” je dejala starka. “Če bo gospodar čakal na prijatelje, bo pšenica še dolgo stala. Jutri gotovo še ne bodo želi, le dobro pazite kaj se bodo še domenili.” Drugo jutro starka po svoji navadi spet poleti za potok. Sonce je ves dan močno pripekalo, gospodar pa je zamanj čakal prijateljev. Ni jih bilo. Tako zakliče sinu, rekoč: “ Našim prijateljem se nič ne mudi, kdo ve če pridejo. Teci in naprosi žlahto, strica, teto in svaka, naj pridejo pomagat, jutri bomo pšenico poželi.” Ko je starka zvečer priletela domov, so se mladiči spet prestrašeni tresli, rekoč: ’’Zdaj je pa gospodar poslal po žlahto. Mati, hitite, da ubežimo, preden nas pri žetvi ulove.” “Strici in tete nas še ne bodo pregnali. Žlahti se ne mudi, da bi pomagala svojim. Ni nam še sile,” je dejala starka in se brez skrbi drugo jutro spet odpravila za potok. Prav je imela, saj tretje jutro ni bilo blizu ne strica ne tete ne svaka. Zdaj seje gospodar čakanja naveličal. Poklical je sina in mu dejal: “To je pa grdo! Na druge se ni zanašati. Pojdi in nabrusi srp meni in sebi, jutri bova sama žela, sicer se nam pšenica usuje.” Ko je starka to čula, je dejala: “Zdaj, otroci, zdaj gre pa zares, treba se je zganiti in ne več čakati.” Tako je prav: Ne zanašaj se na druge! Janezek in nrinar Janez je prijokal iz šole in ves solzan potožil očetu na vrtu, češ da ni učitelja nič razumel in si ni mogel ničesar zapomniti, kar je učil. “Joj meni! Moji sošolci se tako lahko uče, da je veselje, jaz sirotej pa imam tako trdo glavo, da se me noben nauk ne prime. Kaj naj storim?” Oče ga posluša in potolaži: “Ali misliš, Janezek, daso ta lepa češnjeva drevesa vselej tukaj stala, kakor jih zdaj vidiš?” “Mislim, da,” odgovorijanezek. “Pač ne,” reče oče. “Svoje dni ni na tem lepem prostoru raslo nič drugega ko samo trnje in same koprive. Veliko smo si prizadevali, da smo izkopali trnje, uničili koprive in napravili zemljo rodovitno in na njej zasadili žlahtno drevje. Sadno drevje pa je le počasi raslo. Pridno smo zemljo okrog debel rahljali in gnojili in drevesa skrbno čistili-in glej, kako bogato zdaj rodijo! Tako delaj tudi ti, Janezek. Praviš, dasi trde glave. Pridno se uči in ne odnehaj!” Marljivost tudi bistro glavo prekosi! Robanovih zapisov 1 3z Kako smo nekdaj žioeli o Solčavi Kmet v hribih ima velike pjive in travnike, vendar na njih dobi le en pridelek na leto in še ta je včasih zelo skromen. To pa ni nič čudno, saj leži veliko kmetij v nadmorski višini 1000 - 1300 m. Zato domači pridelki ne zadostujejo za preživljanje številne družine. Ker v prejšnjih časih ni bilo mogoče dokupiti moke in drugega živeža - dovoz je bil pretežak in predrag - je bil kmet prisiljen pridelati živež na svoji zemlji in mu ni smelo biti mar, koliko pri tem trpi. Kakor je hribovskemu kmetu včasih primanjkovalo živeža za ljudi, tako mu je pri-manjkovalu tudi krme in paše za živino. Pašnike mu je prerastel gozd in živina je stradal poleti in pozimi. Obojno pomanjkanje je kmet skušal odstraniti z novinami. Posekal je leskovo, jelševo, vratikovo ali brezovo gošo, ali pa je dal posekati na frato smrekov ali bukov -gozd. Nato je hosto požgal in v tako priprav- ljeno zemljo vsej al ajdo, pšenico ali rž, včasih tudi posadil krompir. Novino so v Lučah imenovah požar, drugod pa laz, so kmetje napravljali takole: Vzeli so sekire ročnice, rakun in srp ter odšli na prostor določen za novino. Ročnica je manjša sekira, ne pretežka, dajo lahko vihtiš z eno roko. Rakun je težji nož, na koncu zakrivljen navzdol; z njim oklešavajo veje, to je, razklestijo jih na drobno. “Pa začnimo v imenu božjem,” je rekel gospodar, ko so prišli tja. Nato je začel eden spodbirati, to se pravi žeti s srpom praprot, travo srebot in drobnejše vejice po tleh. Če ni spodbrano se lom ne posuši, zato se slabo požge in pridelek je slab. Drugi so se razpostavili v vrsto in v širini ene postati začeli sekati. Sekati so morali kolikor mogoče nizko pri tleh, da jih štori niso ovirali pri požiganju loma. Empostat]e širina, ki jo je mogoče hkrati požgati. Nasekana drva, kar je bilo predebelih ali krivih, so znosili na grmade, da so jih v jeseni ali pozimi zvozili domov. Goli ki so bile primerne za plot, so znosili v kraj, na mesto, kjer so pozneje zgradili plot. Ravno tako tudi drobnejše goli, ki so bile primerne za kolje v plotu. Veje so na drobno seštrigljali, to je razklestili in jih potem zložili v vrsto, približno zaen komolec na debelo po vsej dolžini in širini ene postati, to je od začetka pa do vrha novine. Drva, ki za plot niso bila primerna ali potrebna, so razsekali na približno en meter dolga polena, jih olupili in razcepili ter zložili na veje, da so se dobro posušila. Prav tako so delali tudi v drugi in tretji postati. Za ajdo so posekali v drugi polovici maja, ko je bilo listje že lepo zeleno, najpozneje pa do srede junija. Lom je bil približno v enem tednu suh, kakršno je bilo pač vreme. Robanovo opisovanje krčenja gozdov za pridobivanjepridelovalnih zemljišč bomo nadaljevaliprihodnjič. Mislimo, daje prav, da mladi rod, ki tega izredno napornega dela nepozna, vendarle izve, kako so naši predniki v hribovskih predelih v potu svojega obraza širili svoj življenskiprostor. [ljudska modrost po Robanu Kogar prevzamejo gore, mu ni pomoči; z gorami, za gore, na gorah živi. - Boga je treba častiti ali pa v miru pustiti. - Boljše je bežat, kakor držat. - Če je človek poln spanja, se mu zelo sanja. - Če ne bo za biti, bo pa za iti. - Če več ima, po več zija. - Česar vrag sam ne more, mu stara baba pripomore. - Človek se uči, dokler živi. -Čič ne da nič, lož da groš, stav pa nmav. - Gliha vkup štriha. - Gnar pa rit je treba skrit. - Hvala lepa ne trga žepa. - Jaga je predi in zadi naga. -Jajce je brez dlake, človek pa ni brez napake. -Kakor stara ptica poje, tak nauči mladiče svoje. - Kar se rodi, smrt zori. - Kar sprosim, lahko nosim. O ledinskih imenih V naših krajih so ljudje ohranili razmeroma veliko starih ledinskih imen. To je potrebno negovati, kajti nikakor ne smejo v pozabo. Med našimi kmeti in na sploh med kmeti je običajno, daso od nekdaj poimenovali določene njive, travnike, nekatere predele po svoje. Te izraze so potem prevzeliv urbarje, pozneje pa tudi v zemljiške listine. Razveseljivo pri tem je, da so ledinska imena pri nas izrazito slovenskega izvora in so se taka ohranjala iz roda v rod. Ponavadi so ljudje nekaj poimenovalipo videzu, legi, raznih pojavih ah pa po kateri od značilnosti predela. Ledinska imena so bila seveda pred priimki, ti so marsikje izpelj a-ni iz ledinskih imen. Pa opišimo nekatera ledinska imena, ki jih je za okolico Gornjega Grada zapisal Jakob Božič v Kotnikovem zborniku. Pri Štorglju: Oferija, Močle, Draga, Ravna, Mrzla Draga, Okroglica, V dolini, Mali vrh, Na kresu, Pisanka, Somelca, Hribr, Reber. Pri Vrsniku: Somelca (njiva), Na oseku, Rebra, Hribr, N a Štoku, Na pesku. Pri Stenšaku: Oferija, Za Brglezovim, Na Tratniku, Za vrtom, Na štuku, V pščinah, Starine, Zgornja in Spodnja Reber. PriPustoslemšekmTrzvnik, Hribr, Zaleška njiva, Pečna njiva, Zadnji Hribr, Gornja njiva. Pri Zgornjem Kovšaku: Na Ločani, Zavrbje, Gornja in Spodnja njiva, Pustota, V Dragah, Nova njiva. Pri Spodnjem Kovšaku. No\a njiva, Gornja njiva, Vrtača, Groblja, Zakraj, Hribr, Pod hlevi, Pod robom. PnTz«fo/rafecPotočkanjiva,Voslica,PodVosli-co, V groblji, Pri Gatrčah, Za Risnovcom, Kradelše, Pod Pugartom, Telečjek, Reber, Mlake, Huda riža, Oprešje. Pri Plazniku: Draga, Reber, Strma Reber, Pečna njiva, Spodnja in Gornja njiva, Materna njiva, Nova njiva, Oferska njiva, Za mlako, Pod Pungertom, V Tratah, Na senožetu. Pri Budni: Reber, Breg, Štok, Gornj a njiva, Dohna, Hribr, Zahojka, Robi, Hojevagoša, Goh vrh, Pri kurji peči. Pri Mavriču: Gornji, Srednji in Spodnji Štuk, Ledina, V rebru, Pri Flančneku, Pod Javorom, Na ravni, Runovc, Vograd, Zagorico. Teh nekaj primerov potrjuje uvodno trditev, da gre zalepaledinskaimena, ki jih kaj lahko razčlenimo, ko si ogledamo določen predel z določenim imenom. Vsekakor smemo trditi, da so naši predniki na opisni način povedali kje določena njiva, travnik ah kakšno drugo zemljišče leži. Tako so poimenovali njive in druga zemljišča na vsakomur razumljiv način. Seveda pač tisti, ki je posest dobro poznal. Vsako ime pa je v bistvu bilo odraz neke značilnosti zemljišča, kot smo to že uvodoma omenili. Koroški Slovenci (Nadaljevanje) Osredotočiti oblast samo v svojih rokah in ustvariti izključno nemški upravni aparat je bil cilj že cesarju Maksimilijanu. Jožef II. je medel nemški uradni jezik in prenesel domala vso oblast od deželnih odborov na osrednjo vlado. Tako so cesarski uradi po višjem nalogu nenehno vsiljevali nemškega duha koroškim Slovencem. Koroške Slovence so že na ceh črti raznarodovali, ko je prišlo za Avstrijo viharno leto 1848. Avstrijski narodi so zahtevah demokracijo in v sestavu njih svoje skupščine, kjer naj ljudstvo odloča in ne cesarski uradniki. Koroški Slovenci so si za kratek čas predstavljah olajšanje glede raznarodovanja, ker binovaljudskasamouprava gotovo delovala drugače od državne. Žal niti državni, niti deželni zbor nista koroških Slovencev rešila, saj so bik zaradi stoletnegazatiran-ja po habsburških uradnikih tako brezpravni in obupani, da niso več predstavljali večine v koroški deželi, posebno še zato, ker v deželnih zborih ni bilo splošne in enake volilne pravice, ampak so te pravice imeli premožni sloji. Koroški narodni krogi so tedaj zahtevah združitev z drugimi Slovenci po Štajerskem, Kranjskem in Primorskem v zedinjeni Sloveniji, da bi na ta način reših svojo narodno samobitnost. Pa tudi tega niso dosegh! Takrat je že nemški nacionalizem previsoko dvignil glavo, to je bilo obdobje, ko je takšna misel prevevala že ves nemški narod. Do tedaj so Habsburžani preganjali drage jezike zaradi notranje enotnosti svoje države. Nemci sami v Avstriji so bih v narodnem pogledu ravnodušni, po letu 1848 pa je napihnjeni nacionalizem omamil tudi nje. Od leta 1900 dalje so nastopali ponovno med Nemci hujskači, celo pisatelji so bih med njimi, kot primer Nietzsche, ki so vtepali Nemcem v glave zavest, da so gosposki narod, ki je poklican ves svet vladati! V tem času je tudi vzplamtela misel o veliki Nemčiji, ki naj bi se razširila od Hamburga do Trsta. To je pripeljalo k temu, daje nemško ljudstvo samo, ne le uradniki, pričelo sovražiti Slovence, saj so bili napotu mostu do Jadrana. Tako so morah Slovenci prenašati še hujše napade in zaničevanja. Vse je ponemčevalo in tlačilo slovenskega kmeta, državni uradniki v uradih, nemški tovarnarji pa na obubožane slovenske delavce. Zanemško večino so poskrbeli volilni redi, ki so bih pisani njim na kožo. Tako je leta 1909 imelo slovensko ljudstvo enega samega poslanca, Nemci pa kar 9- (Bomo nadaljevali) 3ščemo stare fotografije Vimpaslška mladina leta 1931. Z leve stojijo: Žileški Joža, Lipnikova Ana, Menčonov Anza, Klemšetova Zefa, Lekšetov Frenk, Kovačeva Franca, Koštomaj, Kovačeva Zefa. Sedijo: Kočna Marica, Lekšetova Mica, Franca in Treza. Spodaj: Kovačeva Mima, Kovačev France, Lekšetova Gela, Lekšetova Vera, Funtekova Vera in Lekšetov Ivan. Sliko nam je poslala Marija Žunter, Šentjanž 1. Zdravje in ljubezen skozi želodec Pregovor pravi, da pokoplje žlica več ljudi kot lopata. In tudi raziskave kažejo, da so najnevarnejše sodobne bolezni (rak, kapi...)posledica neprimerne prehrane. Mi vam ne bomo ‘pridigali”, kaj jejte. Za strokovne nasvete sopristojne-jši zdravniki. S tokratno prilogo vam želimo le nakazati, kaj naj bi bilo po mnenju strokom-jako v zdravo. Seveda pa del člankov namenjamo tudi čisto preprostim kulinaričnim užitkom. Za vse tiste, ki dopust preživljate donut. Prepričajte se, da tudi vrtenje med lonci in začimbami sprošča vsaj toliko, kotpoležavanje. Paše vaši najbližji bodo zadovoljni! Če boste prav med prebiranjem tokratne priloge dobili zamisel za kakšno odličnojed, pa nam sporočite recept! Z veseljem ga bomo objavili. v tasAcjesrvo kOHIMje P>4p>wilA: (itotlU«A Stvtrithik Hrana za čudežno razpoloženje V najnovejši izdaji Cosmopolitana so strokovnjaki zapisali nekaj stavkov o hrani za čudežno razpoloženje. V želji, da bi sprostila tudi vas, povzemamo glavna živila, ki vas bodo pustila srečne tudi hip za tem, ko boste stopili na tehtnico: Špinača. Priznajte, da je kot otrok tudi vi niste marali. Sedaj je drugače! Špinača je odličen izvor folne kisline, ki je znana kot preventiva proti slabokrvnosti in pomoč pri depresiji. Skodelica kuhane špinače na teden bo ravno pravšnja. Cimet Nizka raven sladkorja v krvi vas v hipu spremeni v požeruha. Zoper hipoglikemijo je cimet kot nalašč. Krepi telesne zaloge inzulina in pospešuje izmeno sladkorja v krvi. Jutranjo porcijo mislija redno dopolnjujte z žličko cimeta. Mleko. Po stresnem dnevu sploh ni lahko zaspati. No, malo toplega mleka vam bo pomagalo do lajših sanj. Za to je zaslužen triptofan, aktivna sestavina mleka, ki dviga raven serotonina v možganih in nas sprošča. Pred odhodom vposteljobo skodelica toplega mleka pravšnja mera. IZ ZAKLADNICE NARAVE Sadje, vir zdravja Ne glede na našo prehransko usmeritev (presnojedci ali vsejedci) -sadje je v zdravi prehrani nepogrešljivo. Uživamo ga zaradi sočnosti, aromatičnoti in bogastva vitaminov ter mineralov. Da ga ne bi poznali le po imenu, ampak bi o njem vedeli še več, preberite pričujoči članek. K sadju prištevamo užitne plodove sadnih dreves (češnje, breskve, hruške...) in nekaterih vrst jagodič-ja (maline, ribez, jagode ...). Sadje ima od sedemdeset do devetdeset odstotkov vode in malo energije. Več slednje nam dajo lešniki in orehi ter suho sadje in kostanj. Sadja ne uživamo le kot poobedek! Poskrbimo, da v naši prehrani zasede pomembno mesto, saj je pomemben vir zdravja. Če ga točkujemo z ocenami od 10 (najvišja) do 1 (najnižja), ga lahko po vsebnosti vitaminov in mineralov takole razdelimo: Ribez 10, naravno zorele banane 9, jagode, kivi, pomaranče in limone 8, robidnice, grenivke in grozdje 7, ananas, jabolka, mango 6, kutine 5, maline in breskve 4, hruške in češnje 3, kosmulje in lubenice 2. Kaj pa kalorije? V 100 gramih svežega sadja se skrivajo naslednje: ananas 96, avokado 200, banana 90, borovnice 62, breskve 74, brus- nice 46, češnje 67, grozdje 74, hruška 60, jabolko 55, jagode 37, kaki 73, kosmulje 50, kutina 58, limona 30, lubenica24, mandarina 19, mango 63, marelica 80, melona 26, ribez 45. Znanstveniki so izračunali, daso v 100 gramih povprečno nahaja skromnih 55 kalorij. KUHARJEVA RAZMIŠLJANJA Krompir iz mikrovalovne pečice Krompir lahko skuhamo v mikrovalovni pečici na več načinov, odvisno za kaj ga potrebujemo. Če je za solato ali pa samo za dodatek k solati, zavijemo opran krompir v mokro serve to ali papirnati prtiček. Položimo jih v krogu v mikrovalovno pečico. Kuhamo približno za vsak krompir po 2 minuti. Še vroče zavijemo v suho krpo ali alufolijo in pustimo počivati, ker se v tem času še kuhajo. Če želimo krompir za pire, ga prej olupimo in narežemo na debelejše rezine. Prelijemo ga z mlekom in kuhamo v pokriti posodi. Točen čas kuhanja je odvisen od količine krompirja. V mikrovalovni pečici lahko tudi pečemo. Krompir olupimo, narežemo na podolgovate kose, nasolimo in polijemo z oljem. Dobro zmešamo,da bo vsak krompir premazan z maščobo .Vložimo ga v peki papir ali vrečko ter pečemo na visoki temperaturi 6 do 8 minut. Tako pripravljenega pokrijemo s prtičem. KULTURA UŽIVANJA HRANE Kako kaj jemo in pijemo - od A do Ž Za domačo mizo je lahko. Od nekdaj. Naučimo se bolj ali manj lepih obmiznih navad in jih gojimo vse življenje. Vendar... Drugi kraji, drugi običaji! Da ne bomo v zadregi kradoma pogledovali druge, se poučimo, kako kulturno uživamo nekatera živila. Pregled smo si sposodili pri dr. Jožetu Širclju, mojstru bontona. ARTIČ OKA Trgamo lis tič za lističem in mesnate konce pomakamo v kremno omako ter jih izsesavamo. Ostanke odlagamo na poseben krožniček. Dno sadežarazkosavamo z vilicami in prav tako pojemo z omako. AVOKADO: Sadež vodoravno prerežemo, odstranimo veliko pečko in vdolbino nadevamo s tatarskim biftekom ali rakci. Ali pameso sadeža zmečkamo z vilicami in ga začinimo po okusu. V obeh primerih jemo z žličko. BELUŠI: Jemo jih z nožem in vilicami, olesenele dele odlagamo na krožnik. Iz rabe odhaja starejši način, ko z vilicami ponesemo beluš k ustom in izsesamo sočni del. CMOKI: Praviloma jih razkosamo z vilicami, nož je le za “varstvo”, da nam cmok ne bi ušel s krožnika. FONDUE: V vročo sirovo kremo ali olje pomakamo koščke govedine ali kruha, nabodene na dolge dvozobe vilice. Lepše je, če potlej jemo z običajnimi vilicami. KLOBASE: Jemo z nožem in vilicami, režemo kos za kosom. Hrenovke smemo jesti z roko. MIŠ MAŠ MOZIRJE JAJCA: Mehko kuhanemu jajcu odstranimo vrh z nožem, vendar to priporočajo le najspretnejšim. Lahko pa lupino obtolčemo z žličko in odstranimo s prsti ter odložimo na krožniček. Trdo kuhana jajca olupimo in razkosamo z nožem in/ali vilicami. Jajce na oko ali mešano jemo z vilicami, jajce s šunko pa z vilicami in nožem. KRUH: Od rezine kruha ali štručke, žemlje ipd. lomimo za grižljaj velike kose. Toast prepolovimo. Velike obložene kruhe jemo z nožem in vilicami, mini sendviče (kanapeje) z roko, enako hot dog. JUHE: Z žlico po najkrajši poti, brez kroženja, zajamemo juho in jo ponesemo k ustom. Če je juha v skodelici, zakuho pojemo z žlico, juho pa smemo popiti. KAVIAR: Na krožnik damo žličko kaviarja, bel ali črn kruh namažemo s surovim maslom in nato še s kaviarjem (obstajajo tudi posebni noži za kaviar). H kaviarju je možno servirati tudi krompir v oblicah. KROMPIR: Ni ga več prepovedano rezati z nožem. Nekateri vseeno dajo prednost vilicam. Oboje je sprejemljivo. Krompir v oblicah nabodemo na vilice in lupimo z nožem. MARMELADA: Iz kozarca jo jemljemo z žlico, ki je samo za ta namen. Damo jo na rob krožnika in jo šele potem namažemo. MASLO, SUROVO: S posebnim nožem za maslo odrežemo kos in ga položimo na rob svojega krožnika. N a kruh ga namažemo z lastnim nožem. MESO: Režemo grižljaj zagrižljajem, ne paves kos naenkrat kot v ZDA Jedi iz sesekljanega mesa razkosavamo z vilicami, enako velja za žolco. MOČNATEJEDI: Ali z (mini)vilicami ali z žličko ali z obojim. PAŠTETE: Samo z vilicami. V skrajni sili si dodatno pomagamo še z žlico. PERUTNINA: V formalni družbi in v restavracijah jo jemo z nožem in vilicami, kupljeno v kioskih s hitro hrano ali na veselicah pa brez pridržkov z roko. RAKI: Začenši jastogom, kraljem vseh rakov, terjajo kar precejšno priročnost in znanja o tem, kako raka - kuhanega, kajpada - zgrabiš z levico za oklep, z desnico pa sunkovito iztrgaš klešče; če to ne gre uporabiš posebne škarje. Če se raka v družbi lotevam prvič, je najbolje biti iskren in poprositi kakšnega navzočega ra-koslovca ali natakarja za poduk. A največkrat to sploh ni potrebno: v restavracijski kuhinji žlahtno meso sami izdolbejo ven. Če ne, potem je dovoljeno, da ga izsesaš. Pri tem zataknemo prtiček pod brado, da zaščitimo prsi. ŠKOLJKE: S temi morskimi sadeži je pri jedi lahko huda zadrega. Sveže skuhane in servirane v lastnem soku je lahko spraviti iz oklepa. Školjke servirajo v krožniku za juho, zraven položijo žlico in vilice, ki jih potrebujemo zato, da odpremo prvo školjko. Vse naslednje odpiramo z oklepom prve. Sok pojemo nazadnje z žlico. ŽABE: Vzemite žabji krak v roko, imejte ga za miniaturno piščančje bedro, oberite gain si potlej umijte roke v skodelici vode z limoninim sokom. Nakoncusiobrišiteprstes prtičkom. Po dobrem kosilu se prileže dobra sladica Se strinjate? V to ne dvomimo, saj so to vedele že naše babice in mame, le da marsikdaj niso imele prave možnosti, da bi družinski krog po okusnem obedu razveselile še z dobro sladico. Danes je vse drugače. Od vsega nam najbolj primanjkuje časa in prav tu nam lahko priskoči na pomoč pekarna in slaščičarna Miš Maš iz Mozirja. Za vse okuse znajo “Mišmaševci” pripraviti pravšnjo sladico. Kaj pravite na primer na sadno pito? Zaželite si lahko borovničevo (po njej je trenutno največje povpraševanje), jagodno, češnjevo - odvisno od tega, katero sadje vam je ljubše. Čisto na tiho vam predlagamo: naročite pito v Miš Mašu, jo odnesete domov in razrežete in vaši gostje niti ne bodo vedeli, da je niste spekli sami. V vročih poletnih dneh se odlično prileže kakšna jogurtna ali skutina rezina, ki vas osveži za preostanek dneva, ali pa morda tiramisu. Preverjeno dobra sladica je tudi jabolčni ali sirov zavitek, ki ga prav tako kot pito lahko naročite v kosu in ga razrežete doma. In ko smo že ravno pri vročem poletju, se ustavimo še pri odličnih Mišmaševih sladoledih. Odveč bi bilo naštevati vse vrste in okuse, ki so vam na voljo, opozoriti pa vas vsekakor moramo na božansko dobro stračatelo. Letošnjo sezono so “v modi” sladoledi na osnovi jogurta, ki so vedno bolj priljubljeni tako med mlajšimi kot starejšimi. Starejši se lahko v slaščičarni Miš Maš osvežijo tudi s sorbetom, blago alkoholno pijačo na bazi sladoleda, vodke in šampanjca. Pa še na nekaj moramo opozoriti, ko je govora o sladoledu: na prikladne posodice, v katerih lahko odnesete sladoled domov in ga postrežete po lastni želji. V Miš Mašu so torej poskrbeli čisto za vse! Če bi Mišmaševo ponudbo sladic sklenili s sadnimi kupami, vročim sadjem, banano split in še kaj bi se našlo, je prav, da tudi ob tej priložnosti spomnimo na bogato paleto izdelkov iz pekarne Miš Maš. Med dvajsetimi vrstami kruha je na prvem mestu kruh Miš Maš, ki ga pečejo iz koruzne, pšenične in ržene moke in je popolnoma brez konzervansov. Zanimivo, da tudi v poletnem času ostane svež precej dlje kot ostale vrste kruha, na prodaj pa je izključno v obeh Mišmaševih lokalih v Mozirju: Na trgu in na Savinjski cesti oziroma Pri Tatjani. Oba lokala brez težav spoznate po simpatičnem mišku, ki vas gostoljubno vabi, da se ustavite v Miš Mašu. Poletni, lahko bi ga imenovali tudi dopustniški čas je tudi čas piknikov. Pri Tatjani dobite vse, kar potrebujete ob takšnih prilikah, saj so vam poleg kruha na voljo tudi mesnine in pijače, skratka vse, kar si zaželite pri obroku v naravi ali za domačo hišo. Delovni čas lokala Pri Tatjani (tel. 832-635) je vsak dan od 6. do 21. ure, ob nedeljah od 7. do 21. ure, zaprto je le ob ponedeljkih. Na telefonski številki 833-570 pa lahko dobite vse informacije tudi izven delovnega časa. PR KULINARIČNA SLOVENIJA Razkritje malih skrivnosti velikih mojstrov Kje drugje kot na svetovnem spletu smo iskali in našli razkritje nekaterih kulinaričnih skrivnosti! Poiskali smo odgovore na vprašanja o nekaterih občutljivih temah vsake gospodinje, za katere vam soseda prisega, da jih ne ve. Vi seveda veste, da ni čisto tako... Kako si pomagati? S Savinjskimi novicami, vendar! Kako vlagamo koruzo? Uporabljamo samo jedilno oz. vrtno ali sladko koruzo, ki ima mehko ovojnico, veliko sladkorja in malo škroba. Krmilna koruza je manj primerna. Kuhamo jo na enak način kot drugo zelenjavo, npr. stročji fižol. Lahko kuhamo v sopari. Vložimo v patentne kozarce. Koruza mora biti sveže nabrana, sicer se sladkor spremeni v škrob in postane trda. Bolj primerno pa je vlagati svežo koruzo, brez kuhanja, v vrečki za v zamrzovalnik. Če pa konzervo koruze kupimo, zrna speremo pod tekočo vodo in takoj uporabimo. Preostala zrna shranimo v vrečki v zamrzovalniku. Koliko meri skodelica? Skodelica je merska enota v nekaterih deželah. Prava merska enota skodelice ali skodele je 2.5dl. Potica brez lukenj Tes to za dobro potico dobite v Ka- linškovi kuharski knjigi pod pripovedujejo, da jim z lahkoto poglavji Kvašeno testo.Gospodinje uspe. Pogoj je presejana moka, do- bro jo je malo ogreti. To lahko naredimo kar v mikrovalovni pečici v 30 sekundah. Testo ne sme biti pretežko, to pomeni ne preveč maščobe in sladkorja. Vedno dodamo nekaj ruma, s tem naredimo testo bolj voljno. Nadeva ne sme biti preveč in potica mora biti trdno zvita. Krofi z venčkom Krofi bodo imeli lep venec, če v kozici ne bo več olja ali maščobe kot za prst ali dva. Ta naj ne bo prevroča, pa tudi premalo razgreta ne. Krofi ne smejo biti prehajanj ali premalo vzhajani. Pravo temperaturo za cvrtje krofov določimo takole: V vročo maščobo damo košček testa in štejemo do tri, da se testo dvigne ne površje. Če naštejemo le do ena ali dve, je maščoba prevroča, primernejša za cvrtje mesa ali flancatov. Salon pohištva SIMSON Mozirje Kuhinja - najpomembnejši prostor v stanovanju Morda se tega niti ne zavedamo, toda vsekakor drži, da je kuhinja najpomembnejši in najfrekventnejši prostor v stanovanju, kjer dnevno preživimo največ časa. Upoštevajoč to dejstvo je seveda zelo pomembno, kako si ta prostor opremimo. bo kuhinj različnih proizvajalcev, v ospredju pa so kuhinje podjetij SVEA in MELODY. Še tako zahteven kupec bo pri Simsonu zagotovo našel oziroma izbral kuhinjo po svojem okusu. Še preden pa boste v kuhinjo namestili novo pohištvo, boste po tleh položili primeren pod. Tudi te boste našli pri Simsonu: vse vrste naravnih parketov, plastificirano talno pluto ali pa morda laminate MDF, ki so zaradi visoke odpornosti na obrabo pri kupcih vse bolj priljubljeni. Da ne naštevamo v nedogled - najbolje bo, da se v Simsonu oglasite sami in prepričali se boste, da je vse tako, kot smo zapisali. Telefonske informacije vam bodo prijazno posredovali na št. 833-455. Simson Mozirje - vrhunska kvaliteta v vašem domu! PR V salonu pohištva Simson v Mozirju vam bodo pri izbiri kuhinjskega pohištva radi pomagali s strokovnimi nasveti. Časi klasičnih kuhinj so mimo in vedno več kupcev se odloča za bolj razgibane kuhinje s kombinacijo različnih višin. Tudi kuhinjski aparati imajo zdaj nekoliko drugačno vlogo: lahko so popolnoma integrirani v pohištvo ali pa običajno vidni v različnih barvah in izvedbah. Nape so po novem okras kuhinje, še pred časom pa so bile očem skrbno skrite. Gledano v celem - kuhinjski aparati so danes do uporabnikov prijaznejši kot kdajkoli prej, z veliko praktičnimi funkcijami in tehnološko visoko izpopolnjeni. V salonu Simson, ki ga najdete na Šolski ulici v Mozirju, imajo bogato ponud- zadružna poletna akcija Nerjaveča posoda za vse življenje Pravim gospodinjam je za modo kaj malo mar, kadar se odločajo za nakup posode. Pomemben je tudi izgled. Še pomembnejša pa se jim zdi njena vsestranska uporabnost, zato kupijo vsaj nekaj kosov nerjaveče posode. Je nepogrešljiva na kater- emkoli štedlniku in kuharice jo imenujejo kar “rosfraj”. Seveda ste razbrali, da gre za “tisto nazarensko drago posodo”, ki je sen vsake dobre gospodinje. Tovrstnim željam so prisluhnili tudi v Zadrugi Mozirje in se odločili, da sanje pomagajo spremeniti v resničnost. V poletni akciji izjemno ugodno ponujajo vrhunsko nerjavečo posodo znamke SOLINGEN in BEEM. Ta posoda že z imenom jamči za kakovost, razveseljivo pa je, da lonci in ponve niso le nadvse praktični, ampak so lepi tudi na oko. Omogočajo kuhanje na tradicionalnih osnovah in so nadvse primerni za najrazličnejše načine kuhanja. S to posodo se lahko podate na pot odkritij novih načinov kuhanja brez vode in pečenja brez maščob, prav tako pa lahko še naprej kuhate tako, kotvam je najbolj všeč - posoda bo vedno enako uporabna. Izdelana je iz plemenitega inox jekla, zato jo lahko brez skrbi pomivate v pomivalnem stroju, kar ne moremo trditi za vse vrste nerjaveče posode. Kompleti za vsak žep Dno loncev in kozic je izdelano iz toplotno prevodnega aluminij a, čezenj so v tovarni Solingen nanesli posebno jekleno plast. MEGA NIŽJE CENE in možnost nakupa na 5 obrokov brez obresti. 12-delni komplet z 9-milimetrskim dnom dobite že za 14.990 SIT, 23-delno bio različico pa že za 34.900. Takšno so oblikovali sendvič dno; imenujejo gamegaterm. Zagotavlja tako razporeditev toplote, da lahko prihranite kar največ energije. (Iz lastnih izkušenj lahko napišem, da pomeni resnično izjemen prihranek energije, saj ostane vsebina topla celo več ur po kuhanju.) Opisano dno odlikuje vso sol-ingen posodo, ki so jo naročili v Zadrugi. Izbirate lahko med več različnimi kompleti: Osnovna ra-zličicaje dvanajstdelna posoda z 9-milimetrskim dnom. Odločite se lahko za kovinske ali za steklene pokrove, ki jih krasijo črnozlati ročaji. Enaki so na ponvicah in loncih. Kontrolo kuhanja s pomočjo termometrov pa omogočajo kompleti bio bosode. Na policah jo najdete še z dodatnim imenom kon-fort delux. Odlikuje jo 10-milimetrsko dno in možnost kuhanja brez maščob in v pari. V kompletu najdete soparnik, lonce, ponev in ribež ter pokrovke, kozice, mrežico za cvrtje, posode za shranjevanje s plastičnim pokrovom, obroč in posebno držalo ter pokrovke. Mordane bo napak, če bodoče lastnike bio posode opozorimo, da pokrovk s termometri ne pomivamo v strojih, da jih ne bi zalila voda. Dovolj je, da jih obrišemo z vlažno krpo. Pa še to! Dejstvo, da bodo termometri še pred uporabo kazali okrog dvajset stopinj, še ne pomeni, da so pokvarjeni. Nasprotno! Tako morajo biti naravnani zaradi toplotne izgube med dnom lonca in pokrovko. To pa še ni vse, kar so pripravili Zadružni trgovci v letošnji poletni akciji. Kuhinjo lahko posodobite z dvema različnima čajnikoma, kozico za mleko ali novim “ekonomom”. Slednjega si lahko omislite kot 4,6 ali 8-litrskega, v marsikaterem gospodinjstvu pa bo prišel prav set dveh loncev z univerzalnim pokrovom. Jasno, da tudi v tem primeru govorimo o nerjaveči posodi. Pa seznama še ni konec! Komplet kuhinjskih pripomočkov dobite že za 2.900 oziroma 5.700 SIT, solingen nože pa za štiri tisočake in pol. PR VSE NAREDIM SAM Iz kupljenega listnatega testa Časa za pripravo kosila imamo vedno manj. Juha kot predjed, glavna jed meso in prikuhe ter solata, za posladek na koncu pa nas čas velikokrat ušte-je. Pot do dobrega, hitro pripravljenega peciva in zadovoljnih nasmehov vaših otrok in partnerja, je lahko tudi sila lahka. Skoraj vsaka trgovina prodaja že pripravljeno zmrznjeno listnato testo. Testo se na sobni temperaturi hitro odmrzne, ko ločimo posamezne lističe. Kakšno pecivo boste spekli, je odvisno od vaše domišljije ali receptov, ki vam jih bomo zaupali. JABOLKAV SRAJČKI 1 zavitek listnatega testa 200g skute 40g sladkorja 2 noževi konici cimeta Jabolko olupite, izdolbite peške, narežite ga na kolobarje in položite na sredo lističa testa. Kolobarček napolnite z mešanico sladkorja in cimeta. Robove testa navlažite z vodo in jabolko zavijte v testo. Pecivo pečemo 20 do 25 minut. Nazačetku na 220 stopinj Celzija. Ko se površina obarva, pa znižajte temperaturo na 200 stopinj. SADNI ČOLNIČKI 1 zavitek listnatega testa 2 žlici marmelade različno sadje iz kompota 1 sladka smetana Na sredo lističa testa položite žlico marmelade. Testo navlažite po robovih z vodo in prepognite nasprotna robova tako, da dobite obliko čolnička. Tako oblikovano pecivo vstavite v pečico in pečete 20 do 2 5 minut, kot smo že opisali. Spečene in ohla-jene čolničke obložite s sadjem iz kompota, premažite s segreto marmelado in okrasite s stepeno smetano. PIKANTNI TRIKOTNIKI 1 zavitek listnatega testa 1 manjša čebula 1 trdo kuhano jajce 1 ribja konzerva polovica manjšega pora sol in poper po vašem okusu Sesekljajte ribe (brez olja), ki jim prej odstranite kosti, čebulo in trdo kuhano jajce. Zmesi dodajte narezan por in začimbe. Nadev položite na polovico lističa, navlažite testo po robovih z vodo in ga prepognite v trikotnik. Robove stisnite in pecivo pecite 20 do 25 minut. Vozila Auöi pri Vašem prodajalcu. Kredit, leasing, dodatna oprema, servis. Nakup vozila na obroke. Avtocenter Meh ö.o.o. Velenje, Koroška c.7ö tel.: 063-852-955 in 856-824 Spoznajte Zgornjo Savinjsko dolino tudi z višine POLETITE V TANDEMU! Izkušeni piloti DJP Finesa Gornji Grad vas popeljejo z jadralnimi padali nad Zgornjo Savinjsko dolino na naslednjih relacijah: * Golte (Medvedjak) - Mozirje..4000 SIT * Golte (Medvedjak) - Rečica..4000 SIT * Golte (Stari Stani) - Ljubno.4000 SIT * Lepenatka - Gornji Grad..4500 SIT * Semprimož - Gornji Grad...3000 SIT * Logarska d. (Klemenškova domačija).4000 SIT * Velika planina ■ Podvolovljek.4000 SIT Izbor relatije je odvisen od vaših želja in vremenskih pogojev. V ceno so vključeni: prevoz na vzletno stezo, najem opreme in nezgodno zavarovanje. Rezervacije in informacije: 063/843-296 ali 0609/625-960 Gozdne vlake in škoda v gozdu ZAVOD ZA ASEn GOZDOVE y£y\f SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZAEJE Vlake v gozdu omogočajo spravilo lesa s traktorjem do kamionske ceste. Izvlek lesa s traktorjem je najbolj učinkovit in hiter način spravila, omogoča, da se vračamo v gozd po potrebi tudi tedaj, ko je iz gozda potrebno spraviti le nekaj kubikov lesa ali v nujnih primerih. To je zlasti pomembno, ko gozdno drevje poškodujejo ujme ali podlubniki (lubadar). Gradnja vlak pa pomeni tudi trajno spremembo v gozdnem prostoru, ker s tem dejanjem posežemo v celovitost gozdnega ekosistema. Zato bi gozdne prometnice morale biti grajene in vzdrževane tako: - da se ne povzročijo erozijski procesi - da se ne prepreči odtok visokih Vod izhudornikov - da se ne poveča nevarnost plazov - da se ne poruši ravnotežje nalabil-nih tleh - da se ne ogrozi jo vodni viri - da se ne prizadanejo območja, pomembna za ohranitev prosto živečih Živah - in da se ne prizadanejo še druge funkcije, ki so pomembne za obstoj stabilnega gozda. V Zakonu o gozdovih je zapisano: Gozdna infrastruktura se mora načrtovati, graditi in vzdr ževati tako, da se ob upoštevanju tehničnih, gospodarskih in ekoloških pogojev gozdna tla, rastlinstvo in živalstvo čim manj prizadenejo. V praksi se včasih dogaja ravno nasprotno. S posegom v gozdni prostor z izgradnjo gozdne vlake najbolj prizade nemo tis to, kar bi morah varovati. To posebno velja za predgorske in gorske gozdove, ki so zelo izpostavljeni eroziji zaradi obilice padavin in velikih strmin. Ob vsakem večjem deževju se o tem lahko prepričamo, ko narastla voda nosi s seboj veliko zemlje, ki si jo vzame ravno na gozdnih vlakah in slabo vzdrževanih gozdnih cestah. Pri gradnji vlak največkrat grešimo, da so nakloni v nekaterih primerih tako veliki, da je že vožnja s praznim traktorjem zelo otežkočena V takih primerih je delo pri spravilu lesa težko in nevarno. Poleg tega, da tako narejena vlaka ne ustreza pogojem vlačenja, močno narušimo stabilnost tal, ker s tem omogočimo vodi erozijsko moč, ki se pokaže ob vsakem večjem deževju. V nekaterih primerih voda naredi tako globoke erozijske jarke, davlakapostaneneuporabnaza spravilo lesa s traktorjem. V podobnih primerih bi se morah vprašati o upravičenosti takšnih posegov v gozdu. Včasih so take vlake le za enkratno uporabo, da se nekako pride do lesa, za tem pa ostane opustošen del gozda, za kar je potrebno veliko časa, da se pocelijo nastale rane. Poleg naštetih slabosti in škode je tudi vloženi denar zgrešena investicija. Če nekaj investiramo, potem naj bi to imelo trajno koristno funkcijo v gozdu, ne panaspro-tno. Da bi se pri gradnji vlak za spravilo lesa čimbolj izognili naštetim slabostim, bi morah upoštevati vsaj naslednje: - naklon terena (strmina pobočja) - vzdolžni naklon vlake -odvodnjavanje - izbira ustreznega stroja Naklon terena. Tu je treba vsaj okvirno upoštevati, do katerega naklona terena še pride v poštev spravilo lesa s traktorjem. Praviloma do naklona okoli 60%. Na strmejših terenih je področje žičnic. Vzdolžni naklon vlake je eden od bistvenih elementov vsake prometnice in tako tudi gozdne vlake. Od vzdolžnega naklona zavisi uspešnost vlačenja, kakšna bo vlaka in koliko škode bomo narediliv gozdu. Praviloma vzdožni profil naj ne bi bil preko 30%, le izjemoma več na krajših razdaljah. Vsekakor je boljše, če je možno, da je naklon manjši, že zaradi samega vlačenja, predvsem pa zaradi zmanjšane erozije oziroma razdiralne moči vode ob večjih neurjih. Odvodnjavanje je posebno nujno na vlakah, ki imajo večji vzdolžni naklon, ker s tem preprečimo erozijo. S prečnimi odvodnimi jarkizmanjšamo vodi moč odnašanja in zbiranje v velike hudournike. Večji je vzdolžni naklon vlake, bolje mora biti urejeno odvodnjavanje. Poznejše saniranje vlake pomeni dodatne stroške, teh se pa lahko izognemo, če je vlaka ustrezno narejena. Izbira ustreznega stroja pri gradnji gozdne prometnice. Tu mislimo: ali bo to buldožer ah bager. V preteklosti so se pri nas vse ceste in vlake gradile le z buldožerji. V zadnjem času se za to delo vedno bolj uporabljajo bagerji. Prišlo je do spoznanja, da z buldožerji v gozdu naredimo več škode. Imajo to slabost, daizkopa-ni materijal odrivajo v gozd in s tem dostikrat poškodujejo drevje, nasuti materijal pa je izpostavljen erozijskim procesom. Pri gradnji z bagerjem se izkopani materijal dosti bolj kvalitetno vgrajuje v vlako. Lažje in kvalitetneje se naredi prečno odvodnjavanje, kar je izredno pomembno pri bolj strmih vlakah. Tli je pomembno tudi to, da se gradi brez miniranja, kajti z miniranjem panjev in skal se v gozdu naredi veliko škode. Zavod za gozdove Slovenije ima tudi to nalogo, da revirni gozdar v gozdnogojitvenem načrtu predvidi in vriše potrebne vlake za spravilo lesa. Na željo lastnika gozda pride gozdar tra- Puljenja se lotimo šele potem, ko smo čisto prepričane, kakšno obliko obrvi želimo imeti in katere dlačice so pri tej obliki odveč. Na očiščen obraz nanesemo kremo, s katero namažemo tudi predel okrog oči in same obrvi. Malo počakamo, da se krema vleze, nato pa pripravimo pinceto in glavniček za česanje obrvi. Če tega glavnička nimate, se da za silo pomagati tudi s prstom. Seveda vse to počnemo pred ogledalom ob dobri osvetlitvi. Najprej z glavničkom ali s prstom počešemo obrvi v smeri rasti. Zdaj natančno vidimo, katere dlačice so odveč ali pa so morda predolge. Vzamemo pinceto in vse odvečne dlačice populimo. Vlečemo vedno v smeri rasti. Če je dlačica predolga, jo lahko tudi pristrižemo s škarjami. To je vsekakor bolje, kot da jo izpulimo, saj lahko v tem primeru dobimo prazen prostor sredi obrvi. Če so obrvi prekratke ali se nam sirat bodočo vlako, ki mora biti vrisana v gozdnogojitveni načrt, kar zadostuje, da se sme pričeti z izgradnjo. Zaradidoseganjapostavljenih ciljev v gozdnogojitvenem načrtu in drugih ciljev gospodarjenjaz gozdovi in zato, da bi zmanjšali škodljive vplive gozdnega dela na okolje ter zagotovili racionalno in gozdu prijazno delo z tehničnimi sredstvi pa tudi zaradi zagotavljanja varstva gozdov, je potrebno skupno delo lastnika gozda in Zavoda za gozdove. Filipčič Ivan zdijo pretanke, si pomagamo s svinčnikom v naravni barvi naših obrvi in dlačice preprosto narišemo. Pri tem pazimo, da je svinčnik ošiljen in da vse skupaj izgleda naravno. Na koncu čez celo obrv s čopičem nanesemo nekaj rjavega senčila za oči, da se narisane dlačice spojijo z naravnimi. Puljenje in risanje obrvi je zelo natančno delo in posebej začetnice si morajo za to vzeti kar nekaj časa. Marsikatera se boji, da bi jo preveč bolelo. V tolažbo naj povem, da boli samo nekajkrat na začetku, potem pa postanejo ti deli kar nekako odporni na bolečino. Poleg tega puljenje zavira rast dlačic in po daljšem času nam na mestih, kjer si dlačice redno pulimo, le te ne rastejo več. Torej, kar pogumno pinceto v roke, vaš novi videz vam bo nedvomno poplačal nekaj solz v očeh. Nevenka Breznik POLETNA AKCIJA SAVINJSKIH NOVIC DIIII/UlOIIUIIMOlMlIOUMtCA &; PRODAJALEC 1. nagrada: barvni televizor! Obrvi - nadaljevanje Zadnjič sem pisala o tem, kako določimo pravilno dolžino in višino obrvi, danes pa si poglejmo, kako odvečne dlačice populimo in kako narišemo nove, kjer je to potrebno. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Kontrola rodovitnosti tal in gnojenja V celotni naravi ni ničesar bolj pomembnega in ničesar ne zasluži večje pozornosti kot tla, ki predstavljajo prijazno okolje za človeštvo. Tla prehranjujejo in preskrbujejo celotno naravo; vse stvarstvo je odvisno od tal in je konec koncev osnova naše eksistence. S kemično analizo zemlje se določi: - reakcijo tal ali tako imenovano pH vrednost; - količino rastlinam dostopnega fosforja in kalija. Ugotovijo še potrebo po apnenju, na posebno zahtevo pa določijo še humus, bor, magnezij, mangan in še nekatera druga hranila, potrebna za rast rastlin. S pomočjo kemične analize tal se namreč da: - pridobiti smernice in navodila za gnojenje, ne da bi pri tem mogli določiti odmerke gnojil oz. hranil do kilograma natančno; - odkriti škodljive vplive na tla, kot so npr. zakisanje ali osiromašenje tal s hranili in tudi presežke hranil v tleh ter druge obremenitve tal, kot so npr. težke kovine; - ugotoviti pridelovalne zmogljivosti na novo osvojenih zemljišč in - se obvarovati napačnih ukrepov pri gnojenju kmetijskih rastlin ali z enostranskimi obdelovalnimi ukrepi in pretiranim intenziviranjem pridelave uničiti rodovitnost tal. Kot potreben dopolnilni diagnostični postopek poleg kemične analize tal velja tudi analiza rastlin oz. analiza listja, vendar je postopek analize dražj i kot analize zemlje in je manj v rabi. Dandanes in v bodoče se bo vedno bolj stopnjevala zahteva po “biološki kakovosti.” Obenem se vse bolj upošteva osnovno pravilo: “gnojiti karsedamalo, ampakvedno toliko, kot je neobhodno potrebno.” Rezultati analize tal in rastlin pripomorejo k temu: - da uporabljamo organska in rudninska gnojila v ustreznem medsebojnem razmerju; - da se rodovitnost tal ne poslabša, ampak ohranja oziroma zboljša; - da dobimo zadosti velike pridelke najboljše kakovosti, ne da bi pri tem ogrozili zdravje ljudi in živali in - ne da bi obremenili tla in okolje v škodo bodočih generacij. Kemične analize tal in rastlin potemtakem niso le storitve v korist kmetijstva, ampak so obenem tudi zelo odgovorna naloga države, ki je soodgovorna za njuno uporabo. Najprimernejši čas za jemanje vzorce v zemlje je od spravila pridelka pa do naslednjega gnojenja. V času, ko jemljemo vzorce zemlje, zemlja ne sme biti mazava, zato počakamo, da se tla primerno osušijo. Za jemanje vzorcev zemlje se obrnite na področnega kmetijskega svetovalca. Po opravljeni analizi boste dobili tudi izdelan gnojilni načrt. Kmet plača polovico cene za analizo, polovico pa krije občina. Ponovna analiza naj bi bila opravljena na vsakih tri do pet let. S pogledom na zgodovino ljudstev, na njihov razvoj in propad, je Justus von Liebig, znani agrokultur-ni kemik, že pred več kot 100 leti zapisal naslednji pomembni stavek: “Vselej in v vseh časih so bila rodovitna tla tisti dejavnik, ki je odločal o blaginji ali o bedi vsakega naroda!” Če se zavedamo odgovornosti do življenja bodočih generacij naših narodov, ne smemo pozabiti- niti pri rabi niti pri obdelavi naših tal - na te Liebigove besede. Kmetijska svetovalna služba Vida Ribič Agencija Republike Slovenije za učinkovito rabo energije svetuje: “Če na zunanji strani fasade nimate izolacije, na no izolacijo z refleksijsko folijo za grelnimi tele Več informacij o učinkoviti rabi energije lahko dobite v svet mestite toplot si.” ovalnih pisarnah v 18-48-822 int. 328 Velenju, Šaieška3, tel. 862-780, in Celju, Prešernova 27, tel. ZPS Turistična potovanja (nadaljevanje) Že v prejšnjih nasvetih smo vas skušali opozoriti na to, da počitnice lahko prinašajo tudi nevšečnosti. Tudi v tem prispevku bomo bolj počitniško obarvani, seznanili vas bomo kakšne so vaše pravice, ko ste gost. Naše razpoloženje oz. dobro počutje na dopustu je v veliki meri odvisno od prijaznosti gostincev in kakovosti opravljenih gostinskih storitev. Gostinstvo ureja več predpisov, najpomembnejši pa je Zakon o gostinstvu, ki velja tako za restavracije, bare, okrepčevalnice, kot tudi hotele, motele ali apartmaje in počitniške hišice. Na področju gostinstva so za varstvo potrošnika pomembne tudi uzance v gostinstvu, ki jih je sprejela Gospodarska zbornica Slovenije. Uzance pa niso obvezne, v primeru, da jih gostinec ne spoštuje, ga lahko gost prijavi lastnemu razsodišču pri GZS. V gostinskem lokalu Cene gos tinskih storitev moraj o biti zapisane tako, da so gostu dostopne, najpogosteje so zapisane v obliki cenika, ki mora biti na vidnem mestu. V primeru, da so cene izpisane z roko - v jedilnem listu ali vinski karti - morajo biti številke čitljive ne pa dvoumne. Gostinec mora sprejeti vsako rezervacijo, seveda v mejah razpoložljivih možnosti. Rezervacijo pa mora spoš tovati toliko časa, dokler ne oceni, da gosta ne bo. V primeru, da bi zamudili deset minut, gostinec pa vaše rezervacije ne bi upošteval, ga torej lahko prijavite častnemu razsodišču pri GZS. Uzance določajo, da mora gostinec postreči z manjšo količino od normalne, če gos t to želi in če je to mogoče glede na naravo jedi. Temu primerno je tudi cena nižja. Gost ima pravico zavrniti jed ali pijačo, če po vsebini, kakovosti ali količini ne ustreza tistemu, kar je naročil (naročili ste naravni telečji zrezek, dobili pa ste puranjega). V takšnem primeru ni dolžan ničesar plačati, lahko pa zahteva, da gostinec naročilo izpolni. V primeru, da ima gostinski lokal garderobo, ki jo je potrebno posebej plačati, mora biti to označeno na vidnem mestu. V primeru, da se iz organizirane garderobe “izgubi” oblačilo, mora gostinec gostu povrniti celotno vrednost oblačila. Gostinec pa ni odgovoren za dragocenosti, ki bi jih gost morebiti imel v žepih. Svetujemo, da oblačila pred oddajo v garderobo pregledate. Do določene vrednosti pa je gostinec odgovoren tudi za oblačila gostov, če nima organizirane garderobe. Zakon o obligacijskih razmerjih to namreč natančno določa, napisi, da za gostove stvari ne odgovarjajo, nimajo nobene pravne podlage in jih zato lahko mirno ignorirate. V hotelu Na tem področju veljajo uzance o hotelskih storitvah. Pa poglejmo natančneje kaj določajo. Hotel mora imeti prosto sobo za gosta, ki je potrdil rezervacijo vsaj do 20.00 ure. Tudi po tej uri pa sobe ne sme odpovedati, če gost sporoči, da bo prišel kasneje. Polpenzion je soba z zajtrkom in enim glavnim obrokom (kosilom ali večerjo), kateri glavni obrok bo koristil, se gost dogovori s hotelom. V primeru da se boste odločili za enodnevni izlet v okolico, morate pravočasno odpovedati kosilo, v tem primeru, mora hotel gostu zagotoviti suhi obrok (lunch paket). Pozanimajte se torej že ob prihodu kako je z odpovedjo glavnega obroka. Uzance določajo, da je v ceno prenočevanja določena tudi uporaba hotelskega bazena, plaže in otroškega igrišča, če so v hotelskem kompleksu. Za goste, ki so v drugih objektih, ki se štejejo kot del hotela (bungalovih), je lahko določeno drugače. Hotel odgovarja za gostove stvari, če se poškodujejo ali jih ukradejo, najbolj varen način shranjevanja pa je seveda v hotelskem sefu. V primeru, da ste pustili avtomobil v hotelski garaži ali na hotelskem varovanem parkirišču, hotel odgovarja za škodo, ki je nastala na avtomobilu prav tako tudi, če je bil avtomobil ukraden. Prijetne počitnice! Nova knjiga o ptičih Končno smo jo dočakali. Knjigo, veliki priročnik o ptičih Slovenije in Evrope v slovenščini. Doslej smo ornitologi in prijatelji narave uporabljali angleške ali nemške priročnike, zdaj ga imamo končno v slovenščini. Knjigo Johna Goodersa: Ptiči Slovenije in Evrope je prevedel znani biolog in ornitolog J anez Gregori iz Pr-irodoslovnega muzeja Slovenije. Pred vami je knjiga, s katero boste najlaže spoznali vrste ptic, ki živijo okrog vašega doma ali ptico, ki ste jo po naključju opazili pri delu na kmetiji, na popoldanskem sprehodu, na lovu ali na nedeljskem izletu. Priročnik je namenjen tudi dobrim poznavalcem ptic, saj je opremljen z dobrimi podatki. Najbolj ga bodo veseli naši osnovnošolci, ki pozimi opazujejo ptice na krmilnici, s pomočjo priročnika jih bodo lažje prepoznali. Toplo ga priporočam vsem šolam in vrtcem. V priročniku je predstavljeno več kot 400 vrst ptic, ki živijo v Sloveniji in širše v Evropi. Vsaka ptica je predstavljena z risbo in besedilom. Odlikuje se po zgoščenosti, zemlje- vidih razširjenosti določene vrste ptice, nazornih risbah in preglednih podatkih o vrstah ptičev. Obširen uvod pojasnjuje poimenovanje ptic, način določanja ptičev in svetuje o pripravi zapiskov s terena. Risbe ptic so dopolnjene z risbami vseh podobnih in lahko zamenljivih vrst ptic. Pri vsaki ptici so navedeni pomembni podatki: status v Sloveniji in Evropi, oglašanje, kje živi, čas gnezdenja, vrsta in način prehranjevanja, podobne vrste in še mnogo drugih zanimivih podatkov. Priročnik je izdala založba Mladinska knjiga in ga lahko kupite v knjigarnah. Je priročnega formata, dajo lahko vtaknete v žep ali nahrbtnik Namenjena je vsem, ki veliko časa preživijo v naravi: lovcem, planincem, kmetom, ljubiteljem narave. Z njeno pomočjo boste spoznali nove vrste ptic in vsaka urica, preživeta v naravi, bo zaradi tega bolj zanimiva. Lepe in zanimive počitnice vam želim! Zeleni Franček Vir: Bilten Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, št. 2,1998. Družina in njeno športno življenje Način življenja družine in učinki športnega delovanja v njej kažejo pomemben delež k bogatitvi in kakovosti življenja posameznika. Izkušnje, ki jih pridobimo v tako zdravem okolju so naše največje bogastvo. Veselje in radost med gibanjem, igro in ostalimi aktivnostmi, ki krepijo, vzgajajo ter sproščajo, vlivata samozavest otrokom, mladostnikom in odraslim. Pristop do vadbe in njenih vsebin lahko zadržimo do vsake starosti. Druženje, sodelovanje in skupna pomoč nam dajejo občutek, da lahko dosežemo smisel bivanja. Le zdrava družina lahko daje sadove za prihodnost. Družino imenujemo zarodna celica vsega človeškega življenja, toda družina je več kot to, je središče življenja. Družina ni le ohlapna skupina med seboj sorodstveno povezanih ljudi različnih starosti, ampak poseben specifičen človeški socialni sestav, ki je postal nenadomestljiv. V zdravi družini ima vsak družinski član smiselno funkcijo. Družina je že tisočletja kraj, kjer ljubezen prehaja v dejanja, kraj, kjer človek vsak dan uresničuje samega sebe. To pa ga gradi in ohranja pri močeh. Mladost (0-18 let) je odločilna za oblikovanje podobe odrasle osebnosti, to pa dosega s sredstvi, ki jih uporablja šport, z gibalnimi dejavnostmi. Pomanjkanje gibalnih dejavnosti v vzgoji odraščajoče mladine kasneje ni mogoče v celoti nadomestiti. Najučinkovitejši vpliv športnih stimulansov je do 3. leta, učinkovit med 3. in 6. letom, nato postopoma pada. Šport udejanja svoje učinke na otroka predvsem z motoričnimi sredstvi, vpliva pa tako na njegovo biološko kot psihično in socialno sfero. Učinki športno motorične dejavnosti vplivajo tudi na mišljenje, čustvovanje in odnose v družini. Posebna vrednost športne vzgoje v družini je v dejstvu, da šport tako kot druge kulturne dej avnos-ti izhaja iz igre, ki je podstat človekove ustvarjalnosti. Športna dejavnost lahko prispeva pomemben delež k oblikovanju celovite osebnosti posameznika. Gornji Grad Pravilen odnos do dela in športa je zlasti pomemben v družinskem življenju. Telesna aktivnost odvrača vse starostne skupine od alkohola, mamil in cigaret. Stari starši s telesno aktivnostjo ohranjajo reflekse, si izboljšujejo spomin, se obvarujejo pred morebitnimi padci in se dejavno vključujejo v razširjeno družino z vnuki. Samske družine s telesno aktivnostjo in rekreacijo lahko zmanjšujejo občutek odtujenosti, tesnobnost, dobijo občutek lastne vrednosti in uresničitve v družbi. Košarkarski maraton V okviru občinskega praznika občine Gornji Grad so svoj prispevek k celostnemu izgledu praznovanja prispevali tudi športniki. Še posebej je bilo borbeno in zanimivo na košarkarskem maratonu na igrišču v Gornjem Gradu. Utrinek s košarkaškega maratona (foto: Sašo Bernardi) Že devetič sta se pomerili ekipi iz Bočne, zmagali so z tesnim, vendar Bočne in Gornjega Grada. Organiza- zasluženim rezultatom 716:700. Kot tor, domače Športno društvo, je generalni sponzorje izvedbo mara-dvanajsturno merjenje moči in tona omogočilo podjetje Vias iz predvsem vzdržljivosti dobro Gornjega Gradu, pripravilo. Športna sreča pa je bila Savinjčan tokrat na strani košarkarjev iz Skrbeti za lastno smrt je za življenja nikoli dorečeno opravilo - čemu torej tolikšna energijavdokazovanju človekove majhnosti vsamopoveličanosti? Savinjčan Ana Planovšek, 6.c Ljubezen pomeni, da se imata dva rada. Kregati se ne smeš, ker to ni ljubezen. Urša Jelen, 1. b Ljubezen pomeni, da se imamo radi. Ljubezen rabi vsaka družina. Najbolj jo rabijo mame, ker morajo imeti rade svoje otroke. Tilen RepenSek, 2.a BELI PRAH Za vogalom je čakal na beli prah, na prah, ki smrt deli med ljudi, med tiste, ki želijo si, da sami v grobu bi bili. Za potovanje v mislih vse bi dal, prodal bi še svoje ime, a enkrat prepozno bo za vse, takrat si bo priznal: “Vem, da kriv sem sam, a rad bi še živel, rad bi sanjal o tem, da nekdo me bo rad še imel.” Ana Velam, 7.c Miha Hribernik, 3.a, OŠ Rečica Tkalčič, 2.a Bahala sem se Ni še dolgo nazaj, ko sem dobila nove smuči. Takoj sem se pričela bahati pred Kristijanom. Na veliko sem hvalila barvo, dolžino in povedala, da bodo blazno hitre. Kristijan pa je odgovoril, da bo kmalu dobil tudi on takšne. To ne bo mogoče, kajti smučke bo dobil od mene. In takrat bom jaz imela spet boljše. Kristijan se je nehal prepirati, ker je vedel, da je to res. Jaz sem se še kar hvalila, potem pa sem prenehala, ker sem videla, kako je Kristijan žalosten. Potolažila sem ga in skupaj sva se naprej igrala. Sara Stefanovič 3.b Dnevni žur v Gozdu Zjutraj preden sonce vstane, si mala sova oči pomane. Ozre se sem, ozre se tja in že jo spanec pokonča. Zjutraj, ko že sonce vstane, se mali vrabček komaj zgane. Mati ga kar brž umije, da čimprej začne svoje pesmarije. Zvečer, ko sonce že zaide, tudi celodnevni žur odide. Mala sova se zdaj zbudi in vsem lahko noč želi. Lovro Coličnik, 5.b HREPENENJE Zvezda na nebu sije in sklanja svoje telo, roža k steni se vije in gleda na svojo zemljo, riba v studencu pije, zajema bistro vodo, ptica s krili se dviga, da našla bi svoje drevo. Suzana Ledinek, 8.a Danes se na tej strani predstavlja ŠOLSKO GLASILO OŠ MOZIRJE “IZPOD BRDC”. Kup lepih likovnih del sem dobila v poročilu, ki so ga sestavile mentorice, sicer pa si sam preberi kaj se je dogajalo učencem. Kljub temu, da je na zalogi še kupček vaših del, ki so s pomočjo učiteljic, mamic in očkov ali pa kar vas samih priromali v uredništvo, vas vabim, da tudi v počitnicah ostanete naši dopisniki. Bobenček pričakuje tvoj članek! Ge hočeš, lahko napišeš kaj takega, kar sodi k temam, kot so: Moja počitniška zaljubljenost, Zakaj me starši ne razumejo, Moje počitnice... Naj postane ta rubrika Se bolj tvoja, pomagaj jo oblikovati! Prispevaj kako zanimivo likovno delo in nenazadnje, pošlji nam fotografijo, ki ponazarja ritem tvojega življenja med počitnicami (ne pozabi priložiti podnapisa). Glasilo je spravil skupaj uredniški odbor, ki so ga sestavljale: Maja Marovt, Mana Lrinene in Eva Vrtačič. Mentorica in urednica glasila pa je bila Judita Marovt. 11-letni Aaron Carter ________ _ Čisto majhen je še, I ^ V ■ njegovi plavi lasje ■ I pa zelo pogosto za-■ A ■ 0 kri vaj o oči in obraz, tako da skoraj nič ne vidi pred seboj. To je Aaron Carter, mlajši brat samega Nicka iz skupine Backstreet Boys. Aaronu je bil starejši brat že od nekdaj idol in kmalu je postalo jasno, da bo tudi on glasbenik. Že po polletnem nastopanju seje lahko pohvalil s kar nekaj glasbenimi nagradami. Njegova skladba “Surfin’ USA” je med najbolj poslušanimi. Njegovo ploščo, na kateri je tudi pesem brata Nicka in Briana iz Backstreet Boys, lahko dobite pri založbi Menart. Zaradi bolezni bobnarja Gingerja Fisha je bila kontraverzna skupina Marilyn Manson prisiljena odpovedati nastope na vseh evropskih festivalih. Fish je padel v nezavest na vaji, ko so ravno vadili za turnejo, na katero bi se morali odpraviti 26. junija. Zdravniki so potrdili, da ima Fish mononuk-leozo, kar lahko traja nekaj tednov. Kar pa se tiče njihovega novega albuma, nadaljevanje “Antichrist Superstar” se še naprej pričakuje v sredini septembra. Bolnih in poškodovanih kot kaže ne manjka. Bolnišnico je okusil tudi kitarist neodvisne angleške skupine Sym- Marilyn Manson posium Wojtek Godzisz. Njegova poškodba - pretrgane nožne vezi, so posledica pretepa s pevcem Rossom Cumminsom. Kljub vsemu se nesrečni slučaji ne poznajo na kvaliteti benda. Fanov skupine Symposium je v Evropi vse več, še posebej po njihovih koncertih, ki jih je mogoče opisati kot “neopisljiv dogodek”. Vesela vdova Kurta Cobaina Courtney Love se trenutno brani pred vsemi, ki kritizirajo njeno spremembo imagea - od grungea do glamoura. Po njihovem Courtney izgleda kot “srednjeveška žena v povojnem obdobju”. Trenutno ljubkuje z igralcem Edwardom Nor-tonom, kar pa Courtney ni potrdila. Sicer pa bo nova plošča skupine Hole “Celebrity Skin”, ki naj bi izšla nekje septembra letos, menda bolj komercialna in poslušljivejša od prejšnjih stvaritev. Nadaljevanje sledi! Alenka “Srednjeveška žena v povojnem obdobju” - Courtney Love Oni ki znajo leteti Tam daleč so oni , oni, ki znajo leteli, tam daleč na koncu sveta, kakor ptice letijo. Oni, ki znajo leteti, so čudežni in čarobni, ker znajo leteti po nebu kot ptice in letala. Oni, ki znajo leteti, sem jaz, si ti, je on, oni, ki znajo leteti, sva midva, vidva, onadva, smo mi, vi in so oni, ki kakor zaljubljenci, nekateri že, nekateri še, plavajo nad oblaki. Klara Presečnik 4. b PREMAGAL SEM CESARSKEGA BIKA Skotil sem se v Avstro-Ogrski. Ilil sem nadvse močan in pogumen bik. Živel sem pri gospodarju Luju, ki je zame skrbel kol za lastnega sina. Name je bil zelo ponosen in prepričan, da premagam vsakega bika tod naokoli. Nekega dne je moj gospodar poslal prošnjo knezu, da bi se jaz spopadel z nekakšnim kretenom, po imenu Rudonja. Knez je odobril prošnjo. Saj vem, kaj si mislite! A to ni res! Nisem strahopetec in ne bojim se Rudonje, saj obvladam kitajske borilne veščine. Veščine so obvladali že moji predniki. No, preidimo k stvarii Moj gospodar me je pripravljal na boj. Hranil me je pozno v noč in me ljubkoval kot dojenčka. Končno je napočil dan, ko naj bi se spopadel z nadutežem Rudonjo. Na bojišču so padale stave za velike denarje. Končni izid stav je bil, da bom zmagal jaz. Knez naju je spravil na bojišče oziroma v ring in nama razložil pravila boja. Zmaga tisti, ki ostane živ, izgubi pa tisti, ki moli vse štiri parklje od sebe in je mrtev. Roj se je začel. Sprva sva se malo ovohavala. Ruj, kako je smrdel! Nato je sledil silovit tresk. Nastal je hrušč in trušč. Vsa zemlja se je tresla. Potres so čutili celo Afričani, ki so se spraševali, kaj je zdaj to. Roj je bil hud in skoraj bi poginil, pa mi je šinila v glavo dobra ideja. Kako zmagati? Naredil sem se, ko da sem se spotaknil. Rudonja se je z vso silo zagnal vame, jaz pa sem ga spretno zabodel v vrat. Iz vratu mu je začela teči kri, ki je špricala kot za stavo. Od veselja, da sem ga ugonobil, sem zarjovel, da je kar odmevalo od gora. Pa hvala, da ste me poslušali, ne da bi zaspali. Radovan Šukalo, 6. č Anja Rakun, 6.č Avtor obeh likovnih del, med dopisniki iz prejšnje številke je bil Matic Škorjanc, 2.r OŠ Nazarje, ŠD Mladost Rečica ob Savinji Rečica Open ‘98 Teniška sekcija Športnega društva Mladost Rečica ob Savinji je v sklopu turistične prireditve Od lipe do prangerja že tretjič zapovrstjo organizirala močan članski teniški turnir, imenovan Rečica Open ’98, ki je z nagradnim skladom v protivrednosti 2000 DEM tudi tokrat štel za Odprto prvenstvo Slovenije. Organizatorjem zaradi premajhnega števila prijavljenih teden prej žal ni uspelo izpeljati turnirja enakega ranga v ženski konkurenci, šopa zato prišli toliko bolj na svoj račun ljubitelji moškega tenisa, ki so spremljali ogorčene boje predstavnikov vseh najmočnejših slovenskih teniških klubov. Po kvalifikacijah se je na glavni turnir uvrstilo 32 igralcev, ki so se pomerili med seboj na Rečici in zaradi slabih vremenskih obetov tudi na Ljubnem ob Savinji. S prikazano igro so tekmovalci zadovoljili pričakovanja tako organizatorjev kot gledalcev, največ aplavza pa so seveda poželi polfinalisti: Igor Ogrinc iz Domžal, ki je bil boljši od Goloba iz Krškega, in Gregor Thrin iz Slovana, ki je v treh nizih tesno premagal enega najperspektivnejših mladih tenisačev, Bovhana iz Trbovelj. Veliki nedeljski finale med Ogrincem in Thrinom je potekal v muhastem vremenu in ker deževni oblaki niso napovedovali izboljšanja, je glavni sodnik Blaž Weiss z Rečice ob Savinji pri rezultatu 1:1 v nizih dvoboj prekinil. Tekmecasta ga nadaljevala dan kasneje, očitno pa je prekinitev bolj koristila mlajšemu Ogrincu, saj je gladko in povsem zasluženo osvojil prvo mesto na turnirju Rečica Open ’98. Franjo Pukart Zgornjesavinjska liga v nogometu Kvalifikacije Prvo soboto v juliju so v organizaciji nazarskega športnega društva Vrbovec na igriščih v Mozirju in v Nazarjah potekale kvalifikacije za popolnitev Zgornjesavinjske lige v malem nogometu za sezono 1998/99- Pravico sodelovanja sta imeli sedmo- in osmouvršč ena ekipa v sezoni 1997/98, Avtoelektri-ka Bitenc in Zalugnca, ter predstavniki krajevnih lig, ki so si to priborili z visokimi uvrstitvami v letošnji sezoni. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini. Na igrišču v Mozirju so se med seboj pomerile ekipe Zalugnca, Trnava (liga Mozirje), ViaS (Gornji Grad) injoples (Nazarje), v Nazarjah pa Avtoelektrika Bitenc, Gloria (Luče), Avtoprevozništvo Zagožen (Šmartno ob Dreti) in Kozorogi (Ljubno). Po pravilih so se prvo- in drugouvrščeni ekipi iz vsake skupine neposredno uvrstile v Zgornjesavinjsko ligo v malem nogometu. Po zanimivih tekmah je to prvič uspelo ekipam Trnava, Jo-ples in Kozorogi, Avtoelektriki Bitenc pa je rešitev pred izpadom uspela že drugo leto zapored. Športno društvo Vrbovec in vodstvo lige želita vsem štirim ekipam čim več športne sreče v novi sezoni, ki se bo pričela v mesecu septembru. Franjo Pukart Strelsko društvo Gornji Grad Občinsko prvenstvo Najboljši gornjegrajski strelci, ki so na kvalifikacijah 14. junija zasedli prvih dvanajst mest, so se v soboto, 11. julija, pomerili na občinskem tekmovanju v streljanju z malokalibrsko puško v ležečem položaju. Tekmovanje je potekalo v treh ko- Občinski prvak je postal veteran lih. Po prvem kolu je napredovalo Ivko Poličnik s 84 krogi, kije zasvoj šest strelcev, v finale pa so se uvrsti- uspeh prejel lep pokal, li le najboljši trije iz drugega kola. Tomaž Troger Lokostrelski klub Mozirje Zemljakova in Perhač znova odlična Na zadnjem letošnjem Grand prix turnirju, ki je bil od 13. do 19. julija na Češkem, štel pa je za svetovni pokal, sta za slovensko reprezentanco nastopila člana mozirskega lokostrelskega kluba Bernarda Zemljak in Dušan Perhač. Tekmovanja se je udeležilo 211 tekmovalcev iz 31 držav. Med članicami je po predtekmovanju Zemljakova zasedla 7. mesto s 1343 krogi, kar je nov državni rekord. Nova državna rekorda je postavila tudi na 50 metrov - 335 krogov in 30 metrov - 353 krogov. V finalnih dvobojih je zasedla 10. mesto. V članski konkurenci je v predtekmovanju Dušan Perhač zasedel 11. mesto z državnim rekordom 1352 krogov ter postavil še rekord na 90 m - 322 krogov, na 50 m - 343 krogov in na 30 m - 356 krogov. Po finalnem krogu je zasedel odlično 5. mesto. Mozirska tekmovalca Miro Boršt-ner in Renato Šporn sta 18. julija nastopila na turnirju za slovenski pokal v disciplini field na 24 tarč v Tunjicah pri Kamniku. Borštner je med veterani zasedel prvo, Šporn pri kadetih pa 2. mesto. Benjamin Kanjir Lokostrelski klub Indiana 3D lokostrelsko državno prvenstvo 3D državno prvenstvo v streljanju z loki in samostreli je bilo 11. julija na Ambrožu pod Krvavcem. Prvenstva so se udeležili tudi člani lokostrelskega kluba Indiana iz Logarske doline. V različnih razredih članske konkurence so osvojili 3 zlate, 4 srebrne in eno bronasto medaljo. V razredu compound neomejeno je med člani Karli Gradišnik s 367 krogi zasedel 1. mesto, med članicami pa z 254 krogi Bernarda Sko-rnšek drugo. V razredu samostrel klasik so vsa tri prva mesta zasedli lokostrelci iz Logarske doline, in sicer prvo Janko Pinter (344), drugo Tomaž Praprotnik (336) in tretje Gorazd Grosek (314). V razredu samostrel compound je Stane Saksida nastreljal 300 krogov in zasedel 1. mesto, drugo mesto je z nastreljani-mi 276 krogi zasedel Maks Janežič. Ekipno so Bernarda Skornšek, Janko Pinter in Karli Gradišnik zasedli 2. mesto. Kot je razvidno iz zgoraj navedenih rezultatov, so člani lokostrelskega kluba Indiana zasedli kar tri prva mesta. Podobne rezultate kot na državnih dosegajo lokostrelci tudi na evropskih tekmovanjih. Izredni uspehi pa so hkrati tudi velika obveza za prihodnost. Benjamin Kanjir Osnovna šola Ljubno Odbojka Med športnimi dejavnostmi, ki se izvajajo na ljubenski šoli, je že vrsto let odbojka tista, ki je prav v vrhu priljubljenosti, llčenci in učenke se predajajo tej športni igri tako v šolskem času kot izven rednega pouka v okviru popoldanskih športnih aktivnosti. Z odbojko oziroma njenimi osno- igrajo pa tudi tehnično prilagojene vami se ljubenski osnovnošolci verzije igre. V petem in šestem srečajo že v tretjem in četrtem razredužerednovadijovpopoldan-razredu. Takrat spoznavajo teh- skem času in sicer dve do tri ure nične elemente odbojkarske igre, tedensko, pred tekmovanji pa tudi več. Učenci te stopnje igrajo verzijo odbojke, ki se imenuje mini ali mala odbojka in se je v Sloveniji začela igrati pred približno desetimi leti. Tb igrajo v vsakem polju le štirje igralci, igrišče pa je zmanjšano na dimenzije 12 krat 4,5 m. Glavno skrb za vadbo odbojke na tej starostni s top-nji učencev je prevzela Mateja Rigelnik, sama pred leti uspešna tekmovalka v takratnem odbojkarskem klubu OK Ljubno Glin, sedaj pa učiteljica na tej šoli. V sedmem in osmem razredu vodi treninge odbojkašic prof. Gorazd Sotošek, odbojkašev pa eno drugo mesto: - mlajši dečki - 1. mesto - mlajše deklice - 1. mesto - starejši dečki - 2. mesto - starejše deklice - 1. mesto. Vsi so se tako uvrstili v nadaljnja tekmovanja, na področna prvenstva. Tam so se najbolj izkazali mlajši dečki, ki so osvojili 1. mesto, mlajše deklice 2. mesto in starejše deklice 3. mesto. Ker se naprej na državno prvenstvo uvrstita le dve prvi dve ekipi, so starejše deklice tako za las zgrešile to možnost. Vseeno so bile Ljubenke v konkurenci že skoraj s Kapetani letošnjih odbojkaških ekip in bera pokalov Vinko Založnik, slednji prav tako nekdanji tekmovalec. Treningi na tej stopnji so vse šolsko leto po dve uri na teden, pred tekmovanjem pa že cel mesec prej po tri do štiri ure tedensko. To zahteva precej napora vseh trenerjev in še posebej otrok, ki so obremenjeni z rednim šolskim in izvenšolskim delom. Da bi bila vadba čim pestrejša in uspešnejša, izvedejo kakšen trening tudi na kateri drugi šoli v dolini in organizirajo prijateljska srečanja z drugimi šolami. V letošnjem šolskem letu so se odbojkaši vseh štirih tekmovalnih kategorij pomerili z osnovnošolci iz Prebolda in Luč. Kot zanimivost še to, da ljubenski odbojkaši vadijo tudi psihično pripravo na tekmo, da se znajo torej v pravem trenutku sprostiti in umiriti. To pride še posebej prav takrat, ko je tekma zelo izenačena in o zmagovalcu odločajo le malenkosti. Da se vse delo bogato obrestuje, pričajo tekmovalni rezultati. V pravkar zaključenem šolskem letu so ljubenski odbojkaši na medobčinskem nivoju dosegli tri prva in klubsko odbojko zadovoljne s tretjim mestom in osvojenim pokalom. Zaradi poskusov podtikanj nekaterih je treba dodati, da je bilo osvojeno tretje mesto starejših deklic edino tretje mesto, kije bilo na voljo. Tudi pokal je bil za tretje mesto le en sam! Ta je sedaj v vitrini na ljubenski šoli. Vsem kasnejšim poskusom spremembe vrstnega reda navkljub! Tekmovalni uspehi niso samo letošnji. V zadnjih štirih letih so ljubenski odbokaši in odbojkašice od skupaj 16 prvenstev na medobčinskem nivoju osvojili kar 11 prvih in 2 drugi mesti. Torej uspeh s katerim se res lahko pohvalijo! O priljubljenosti odbojke na Osnovni šoli Ljubno govori dovolj zgovorno tudi tekmovanje, ki ga na šoli organizirajo že več let zapored. To je šolsko prvenstvo v odbojki za dvojice, ki je tudi razdeljeno na 4 tekmovalne kategorije. Letos je tako na predmetni stopnji tekmovalo kar 44 ekip, kar pomeni 88 tekmovalcev od 134 otrok na predmetni stopnji ali skoraj dve tretjini! Tekmovanje, ki ga je vodil prof. Gorazd Sotošek, je trajalo več kot dva meseca, saj so tekmovalci igrali predvsem po pouku ali še kasneje popoldan. Skupno je bilo tako odigranih 44 tekem, zmagovalci po posameznih kategorijah so naslednji: - mlajši dečki: 1. mesto ekipa Super Kšar (Jaka Budna, Gašper Juvan) - mlajše deklice: 1. mesto ekipa Barbie Girls (Daša Murko, Mihela Orešnik) - starejši dečki: 1. mesto ekipa Kva d gaja (Primož Klemenšek, Matej Podkrižnik) - starejše deklice: 1. mesto ekipa OOO (Lucija Marovt, Barbara Solar) Tekmovalci na prvih treh mestih v vsaki kategoriji so dobili lepe medalje z vgraviranim datumom in simbolom tekmovanja. Število tekmovalcev na šolskem prvenstvu dvojicvsako leto narašča in to kaže, da bo odbojka tudi v prihodnjih letih ostala zelo priljubljena. Upati je, da tudi tako uspešna! Vseh teh uspehov in dejavnosti pa ne bi bilo, če ne bi vsi imeli močne podpore pri ravnatelju šole, prof. Rajku Pintarju. Prevozi na tekmovanja, kosila tekmovalcev, ure trenerjev, oprema igralcev, prijateljske tekme, okrepčila na treningih, medalje in še kaj, stanejo veliko. Ker to k sreči ni bil nikoli problem, se zato vloženo vrača na najboljši možni način: z zadovoljstvom vseh! Targa Čigava je Rinka v Solčavi? Stavba bivšega hotela Rinka je sredi vasi in bodoče občine Solčava ter tudi na pragu Logarske doline. Th je križišče cest iz Savinjske doline, iz Dravske, Mežiške doline in Avstrije ter seveda vse Podolševe. Thristi, ki prihajajo v Solčavo in Logarsko dolino, se seveda še vedno pred Rinko ustavljajo, motijo jih tradicija in še vedno obstoječe reklamne table na Rinki, ase, ko vidijo zapuščenost in že leta trajajoče razpadanje stavbe, razočarani peljejo naprej v Logarsko dolino ali pa se vrnejo. Slaba reklama je takšno stanje Rinke za Logarsko dolino in sploh za vso Solčavo. Solčavanom je treba dokazati upravičenost odtujitve Rinke, ki je bila menda prodana, a si jo Solčavani še vedno lastijo kot imetje, lastnino Solčave. V zemljiški knjigi pri sodišču v Velenju so na kratko vpisi: Leta 1921 je novoustanovljena Kmetijska zadruga Solčava hišo kupila od zasebnika in jo prenovila v trgovino, dvorano in stanovanja. L. 1942 so stavbo zaplenili Nemci in jo obenem z vasjo 1. 1944 požgali. L. 1953 je stavba spet vpisna kot last KZ Solčava. L. 1955 je bila lastnina vpisana na SLP na podlagi neke tudi razlaščene parcele in njene zamenjave in vpisana, da je upravni organ občina Mozirje. L. 1964 je vpisan nov upravni organ Notranja uprava Celje. L. 1966 se je vpisala pravica uporabe v korist Cinkarne Celje. Šele 1.1990 se je vknjižil imetnik pravice uporabe / NE LASTNIK/ TURIST Mozirje. Baje je ta stavbo prodal. Kako jo je mogel prodati, če je imel le pravico uporabe? -Za obnovo stavbe je bil odobren obnovitveni kredit 2.000.000 din, ki pa je bil pozneje brisan obenem s krediti, ki so jih dobili drugi pogorelci. Stavbo so torej v celoti obnovili le delavci in kmetje Solčave. Ibdi Zadružni dom smo po vojni zgradili sami Solčavani, le 30.000 din je dala, menda za likof, Poslovna zadr. zveza Šmartno/Paki. Ob priključitvi KZ Solčavak KZ Mozirje je tudi Zadružnik bil pripisan h KZ Mozirje. Rinka je padla z odločbo okraja Celje v SLP - Z ZAKONOM O VRNITVI razlaščencu bi se stavba morala vrniti v last KZ Solčava, kateri je bila odvzeta. Obnovili so jo zadružniki Solčave, deloma res delavci udarniško in zlasti zadružniki Logarske doline, Robanovega kota in Podolševe so bili dejavni tako v tlaki kot materialu. Po starorimskem pravu, ki je sestavni del današnjega prava v Evropi, se na primer ukradeno, ali kakorkoli odvzeto in odtujeno imetje, vrne pravemu lastniku, četudi ga je tat prodal naprej in ta spet naprej. Vsak, ki je kupil ali prodal imetje, ki ni bilo njegova last, je kršil zakon in bil poleg kupnine še kaznovan, imetje pa se je vrnilo vposest prvotnemu lastniku. Če je bila Rinka res prodana od T\i-rista, ki je bil samo njen upravnik, potem se mora tudi ta vrniti v lastništvo bivše KZ Solčava, oziroma njenim članom, ki se v resnici lahko smatrajo za njene lastnike. V dolini imamo kar dva državna poslanca slovenske pomladi, kaj ko bi ta skupaj s KZ Mozirje, javnim branilcem prava in še kom Solčavanom, ki si Rinko lastijo, z neovrgljivimi dokumenti dokazali, čigava je Rinka v Solčavi. Seveda pa z vsem inventarjem, ki je bil iz stavbe odpeljan, upoštevajoč tudi škodo, ki se na stavbi sedaj dela. Valent Vider, Solčava OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništyp poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Ni točno (2) Če vemo, kaj so komunisti načrtovali in kakšne sklepe so sprejemali na svojem plenumu na Čebinah leta 1937 in jih še pozneje dopolnili, potem vemo, daje šlo za tipično partijsko zaroto proti katoliškemu slovenskemu narodu ter za izdajo narodnih interesov Stalinu in njegovi Kominterni. Slovenski narod je okupacijo doživel zgroženo in tesnobno, partijci pa z olajšanjem vedoč, da je napočil pravi čas zarevolucijo, ker jo bodo mogli izvajati pod krinko “NOB”. Tako se je tudi zgodilo. To potrjujejo tudi: Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji, II. Ljubljana 1964, str. 238. Posledice partijske zarote proti lastnemu narodu so bile pošastno strašne. To vemo iz lastne izkušnje, kakor tudi iz dokumentov. Toda preteklosti ne moremo spreminjati, lahko pa se iz nje kaj naučimo. Ker je Partijaizrabiladomoljubne nagibe in čustva našega naroda in še posebno poštenih borcev - pod krinko “NOB” za svoje revolucionarne namene in cilje, je pred leti nastalo: Združenje ob Lipi sprave, lani pa še: Združenje svobodnih partizanov. Ti so se ogradili od Čebinsko partijske vizije - izdaje, ter povedali, da so se borili proti okupatorju za svobodno Slovenijo in ne za to, da eden teror zamenja drugega. Če ne bi bilo partijske zarote proti večinsko katoliškemu slovenskemu narodu in prostovoljne kolaboracije s Stalinom in njegovo Kominterno, ki je po tajnih agentih VOS-a izvajala atentate in poboje golorokega katoliškega prebivalstva in še zlasti inteligence - kot da so imeli licenco za umore, ne bi prišlo do nobenih vaških stražarjev in ne do domobranstva, ampak bi se enostavno borili proti okupatorju za svobodno Slovenijo. Kaj so rdeči revolucionarji počeli med okupacijo in kaj kot “osvoboditelji” po koncu vojne, beri knjigo: Palme mučeništva, ki jo je leta 1994 izdala Mohorjeva družba v Celju. Nedopustno je zamenjati vzroke s posledicami. Pomemben je napis na neki plošči: “Odkril si pravo zlo, zato naukaz si moral pasti”. Je že prav imel škof Slomšek, ki je že pred 150 leti naš narod svaril pred surovim in brezbožnim komunizmom. (Njegov govor je ohranjen v Drobtinicah - škofijska knjižnica, Maribor.) Soglašam pa z g. Štiglicem, ki pravi: o mrtvih vse dobro. Od pamtiveka so grobovi umrlih veljali za posvečen kraj in so umrlim izkazovali spoštovanje. Tako komunisti kot nacisti pa so to civilizacijsko in pietetno pravilo prelomili in na najbolj barbarski način onečastili množične grobove - lastnih rojakov. Lepo in prav je tudi zapisal, da naj se za pokojne moli. Toda, spet so bili žal komunisti tisti, ki so to pretrgali - ter molitev in vero razglasili za opij za ljudstvo in so nas prav zaradi vere v Boga smrtno sovražili. Na grobovih partizanov niso dovolili ne križa, ne maše, ne molitve. Drži tudi, da vandali spominska obeležja podirajo ali onečaščajo. Destvo je, da so vandali razbili spominsko ploščo v Zagradcu in pred par leti onečastili krščanska obeležja v Kočevskem rogu. Tudi je res, da so vandali minirali naše spomenike v Avstriji, vendar se je izkazalo, da so to počeli tajni agenti bivše UDBE. Zakaj ne more priti do narodne sprave, pa je Žarko Petan pravilno ugotovil v enem od svojih aforizmov: “Rabelj nikoli ne odpusti svoji žrtvi, posebno če je ta nedolžna”. Ne ljubim svojega življenja tako, da bi se spraševal kaj bo z menoj, ker brezmejno ljubim resnico - z malo in veliko začetnico ter z besedo in življenjem pričujem zanjo, ampak se sprašujem, kaj se bo zgodilo z nami in vsem narodom, če bomo tulili z wlkovi? Nič strašnega ne bo, če bo treba zvestobo Resnici, narodu, domovini, Cerkvi in Bogu plačati z življenjem. Danes je splošno znano in dokazano, da so komunisti izključno iz teh razlogov pognali v mučeniško smrt na desettisoče svojih rojakov. Ključ do narodne sprave je torej: priznati resnico - in to z malo in veliko začetnico. Ivan Glušič, Loke 6, Mozirje PROMETNA NESREČA S POBEGOM... 10. julija je dežurnega PP Jože K. iz Homca obvestil, da je imel v kraju Grušovlje prometno nesrečo z osebnim avtomobilom. Nasproti mu je pripeljal voznik belega golfa ter zapeljal na njegovo vozišče. Pri srečevanju mu je poškodoval levo stran vozila ter odpeljal s kraja nesreče. Policisti so povzročitelja nesreče Janka R. kmalu izsledili. ... TER HUDIMI TELESNIMI POŠKODBAMI 12. julija ob 3.30 uri se je na regionalni cesti izven naselja Florjan pri Gornjem Gradu pripetila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba huje telesno poškodovana. 19-letni Tomaž V. iz Zavodic je vozil osebni avtomobil iz smeri Radmirja proti Gornjem Gradu. V bližini naselja Florjan je v desnem nepreglednem ovinku zapeljal v levo izven vozišča, kjer je trčil v prometni znak in se ustavil v strugi potoka. Tomaž je v nesreči utrpel hude telesne poškodbe, materialna škoda pa znaša okoli 200.000 tolarjev. ODKRITA OSUMLJENCA POŠKODOVANJA KAPELIC Policisti PP Mozirje so v minulem tednu končali s preiskavo poškodovanja dveh kapelic v Nazarjah, ki je bilo storjeno 26. junija v večernem času. Kaznivega dejanja sta osumljena 18 - letni Goran J. in mladoletni L.P.. VSAKA POT SE NEKJE KONČA... ZAHVALA 2. julija se je iztekla življenjska pot naši dragi Berti CELINŠEK (1928 -1998) Vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, darovali sveče, cvetje in svete maše, nam izrekli pisna in ustna sožalja, se iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, govorniku in Andreju za odigrano Tišino. Vsi njeni JPatočniki imajo 15 °/o popusta pxi faluralak in malik o^lalik. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič) V SPOMIN dobri mamci, babici in prababici Vidi KOLENC iz Sp. Rečice Šest let že spiš v grobu svoje večne sanje. Hvala vsem, ki se je radi spominjate. Vsi njeni Imel težko si življenje, nikoli večne čaka te trpljenje, bolečine težke si prestal, v naših srcih vedno boš ostal. ZAHVALA Po hudi bolezni je za vedno in mnogo prezgodaj zaspal naš dragi Janez BREZOVNIK (1951 -1998) iz Dol Suhe Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga imeli radi, mu kakor koli pomagali in ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Usoda je kakor deroča voda. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, deda, brata, svaka in strica Hinka ČOPA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala za vse izraze sožalja, cvetje in sveče, vsem govornikom, godbi, pevcem. Vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, prisrčna hvala! Žalujoči vsi njegovi 1 ZAHVALA % * ■*? JI 0b boleči izgubi naše drage žene, mame in babice Danice v ŽMAVC (1931 -1998) iz Bočne se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo spoštovali in spremili na zadnji poti, poklonili cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Zahvala dr. Idi Kramer, gasilcem, pevcem in govornici za občutene besede ob slovesu. Mož in sinova z družinama 1 V SPOMIN 30. julija mineva že 6. leto, od kar si za vedno odšel, a v srcih in v mislih si še vedno tu. Miran BREZOVNIK Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu! Mama POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003. 720-660. 720-662 VETERINARSKO DEŽURSTVO 19.07. do 26.07. Lešnik Marjan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-633-419, 27.07. do 02.08. Kralj Ciril, dr. vet. med., ljubilo, tel. 0609-633-417, 03.08. do O9.O8. Štajner Bojan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-641-589. VETERINARSKA POSTAJA MOŽINE, tel. 831-017, 831-418, 839-02-20, 839-02-21. Delavnik: 7. do 8.30 ure, nedelja, prazniki: 7. do 8. ure. IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7 00 do 8.30 ure, nedelja in prazniki: 7. do 8. ure KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031, sobota, nedelja in prazniki, tel. 0609-631-933 VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE, Marija Rup, dr. vet med, tel. 0609649436. ••••••••••••••••••••••••••••••a ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi zadržavne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. ••••••••••••••••••••••••••••••s DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 20.07. - 26.07 Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 845-263, 27.07. - 02.08. Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 845-263, 03.08. - 09.08. Rigelnik Ivan, Ljubno, tel. 841-314. Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 Šempeter, 441-242 - Celje. Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242. •••••••••••••••••••«••••••••••v Nove knjige v knjižnici Mozirje 1. Leposlovje: Walters: Kiparka * Walters: Ledenica * Holt: Zamenjani deklici4 Tomšič: Posvečena zemlja * Merrick: Nekdo je potrkal * Pikalo: Modri E * McKenna: Resnični prividi * Grisham: Družabnik * Švigelj: Con Brio * Rendell: Nemirno meso * Frančič: Dobro jutro, Charles Bukowski! * 2. Mladinska literatura: Vidmar: Princeska z napako * Fiedler: Primer špageti * Pausewang: Oblak * Wilhelm: Dobimo se na internetu * Tomšič: Frkolini4 3. Strokovna literatura: Joga uma in telesa4 Some: O vodi in duhu 4 Phillips: Zdrava, privlačna in uspešna 4 Perovič: TV novice 4 Ferjančič: Brezpravje 4 Gooders: Ptiči Slovenije in Evrope 4 Košiček: Človek, imej se rad!4 Drnovšek: Usodna privlačnost Amerike 4 KINO MOZIRJE 25./ 26.7.1998 SFERA - /n lam triler Režija: Barry D-vinson Vloge: Dustin Hofman, Sharon Stone, Samuel L. Jackson Kaj se dogaja na dnu ocean v skrivnostni ladji? Skupina znanstvenikov odkriva skrivnostno sfero, ki pov zroča nenavadne reakcije Bodo preživeli? J,/2.8.1998 JACKIE BROM V' - kriminalka Režija: QuentinTarantino Vloge: Pam Grieg Samuel Jackson. Bridget Fonda Film je posnet po romanu Rumov punč. Dogajanje napete kriminalke je postavljeno v Miami in govori o tihotapljenju'orožja in iznajdljivosti števen dose Jackie Brown, ki pride navzkriž z zakonom... Vstopnina: i 50 SIT PREDSTAVE: sobota ob 20.30 uri in nedelja ob 19. uri KINO NAZARJE 25./26I8.I998 ZVEZNI SERI11 akcijska kriminalka Režija: Stuart Baird Vloge: Tommy Lee Jones, Wesley Snipes, Robert Downey Film je zgodba o beguncu, ki beži pred: zakonom zaradpuma umora vladnega agenta. Odkrijejo ga čisto slučajno, kuje vpit ten v prometno nesrečo. Aretirajo ga in tako se znajdejo na letalu s kaznjenci s šerifom Samuelom Gerardom... 1./2.8.1998 SFERA zn./fant: triler : PREDSTAVE: sobota ob 20. uri in nedelja ob 18. uri. KINO LJUBNO OD 15.7. DO 20.8. K1NOPREDSTAVE ODPADEK). >3330 e y Tel.: 063/ 831 981 Kupujte poletno konfekcijo Vzameš danes -plačaš oktobral ! ZAVAROVALNICA MARIBOR jšBFLrn J d.d.l PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE in AGENCIJA AVRORA ŽALEC 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 ^ Tel.: 833080, 833-101 < SAMO S PRAVIM PRIJATELJEM V VARNO ŽIVLJENJE! DOBRODOŠLI! I Sodelujte v poletni aktivi Savinjskih novic IZBIRAMO NAJPRIJAZNEJŠEGA PRODAJALCA Cvetke in koprive DOKAZNI (MATERIAL V prejšnji številki so Savinjske novice poročale o tem, da je na otvoritvi gornjegrajske kotlovnice dr. Janezu Drnovšku asistiral Toni Rifelj (Za vse, ki ju ne poznate osebno, navajamo, daje prvi predsednik slovenske vlade, drugi pa župan občine Gornji Grad). Raziskovalni novinar Cvetk in kopriv, ki je pred kratkim končal 18-minutni tečaj pri znanem slovenskem tedniku, se je teden dni po dogodku dokopal do senzacionalnega odkritja: Ni župan asis tiral premierju ampak je bilo ravno obratno! Za dezinformacijo se Savinjske novice bralcem ponižno opravičujejo. (FOTO PRESS) LEP PLESNI PAR Na nedavni turistično-narodopisni prireditvi na Rečici smo bili priča nevsakdanjemu dogodku. Predsednik nacionalne zveze turističnih društev je namreč zaplesal s predsednico domačega društva, oba pa sta za plesni nastop prejelačestitke pričujočih turističnih zanesenjakov. Glede na to, da je tudi letošnja prireditev na Rečici odlično uspela in da kaže tako tudi v prihodnje, bo moral predsednik turistične zveze slej ko prej razmišljati o novem priznanju za Rečičane. Medtem pa se je predsednica TD Rečicaže uspešno lotila koordinacije zgornjesavinjskih turističnih društev. (VSI ZA VIDO, VIDA ZA VSE PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične T H Oven od 21.3. do 20.4. Vnesite v svoje življenje več reda, sicer boste nenehno nervozni. Ne razmištojte o stvareh, ki so za vami, in se ne sprašujte, zakaj se niste takrat drugače odzvali. Preteklosti ne boste mogli spremeniti, lahko pa si zaradi nje zagrenite sedanjost. Varčujte z energijo, ker je ne boste imeli v izobilju. Na ljubezenskem področju ne bo velikih sprememb, imeli pa boste čas, da se navadite na novosti, ki vam jih je prineslo preteklo življenje. Čeprav se boste na trenutke ■ dolgočasili, vam bo umirjenost na trenutke ustrezala. Najbolje se boste počutili doma in prijatelji bodo presenečeni, ker vas ne bodo mogli pridobiti za svoje načrte. Bik od 21.4. do 20.5. Optimistični boste in dobre volje v tem obdobju. Uspelo vam bo rešiti nekatere težave, ki vas že nekaj časa mučijo, tor vam bo dalo še dodaten zagon. Dobro boste vplivali na okolico, zato se boste radi zadrževali v družbi, kjer vas bodo kar obletavali. Spet boste humoristični, zato boste velikokrat v središču pozornosti. Čeprav ste po naravi bolj leni, se boste tokrat veliko gibali. Prekipevali boste od energije, ki jo boste želeli kar najbolje porabiti. Prav je, da se čim več ukvarjate s športom in čim več bodite peš. Ne pozabite na to, da potrebujete veliko spanja, še posebno, če ste podnevi bolj aktivni kot navadno. Ne izpostavljajte se preveč soncu, ker boste potem izčrpani. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Dvojčki, rojeni v tretji dekadi, boste še nekaj časa razposajeni, ostali pa boste čutili upad energ je. Hitreje se , boste utrudili kot v prejšnjem obdobju, tudi težave vas bodo močneje prizadele. Čeprav sta po naravi optimistični in lahkotni, boste tokrat bolj črnogledi. Zaskrbljeni boste zaradi stvari, ki vas sicer ne vznemirjajo preveč. Nezadovoljni boste s sabo, čeprav niste nič drugačni, kot ste bili v prejšnjem obdobju. Občutljivi boste in že nedolžna pripomba vam bo pokvarila dan. Krivili boste svojo okolico zato, da ste slabo razpoloženi, čeprav to ne bo res. Okolica je ostala ista, spremenilo se je le vaše odzivanje. Rak od 22.6. do 22.7. .........<5"o Raki tret|e dekade boste kar prekipevali od delovne U vneme, drogi pa boste manj madjivi in vztrajni. Skušali boste izkoristiti vsako priložnost in si privoščiti odmor. V tem obdobju bodite previdni in se ne spuščajte v stvori, ki jih ne obvladate popolno. Pazljivo proberite navodila ali pa poslušajte tiste, ki stvar obvladajo. Naj vam ne bo nerodno vprašati za nasvet, pa čeprav bo to človek mlajši od vas. Vaše denarno stanje je ugodno, vendar bodite še naprej previdni, kmalu se bodo stvari obrnile. V odnosu s partnerjem bo kar nekaj težav. Komunikacija ne bo potekala brez ovir. Dogajalo se vam • bo, da boste napačno razumela stvari, čeprav bosta mislila isto. Zadržujte se doma in razmislite o tem. Lev od 23.7. do 23.8. Prihaja obdobje slabše vitalnosti, ko boste morali svojemu zdravju posvečati več pozornosti. V zadnjem času ste se nehote zanemarili, ker vam je nenehno zmanjkovalo časa. Ker se ne boste več tako dobro počutili, boste prisiljeni prisluhniti potrebam svojega telesa. Delo vam vtem obdobju ne bo najpomembnejša stvar v življenju, postalo pa vam bo pomembno v trenutku, ko boste zašli v težave. V ljubezni bo nekoliko drugam. Partner bo zaradi vaše nepopustljivosti trpel. Poskušajte se z njim pogovoriti, v nasprotnem primeru se bo vapn odnos poslabšal., kar vas bi seveda močno zaskrbelo. Če ste se odločili zato, da ste z njim, morate sprejeti nase tudi manj sončne strani partnerskega odnosa. Devica od 24.8. do 23.9. Od partnerja boste preveč pričakovali, zato boste verjetno razočarani. Ne more uganiti vsake vaše želje, saj vos še ne pozna tako dobro. Varujte se posesivnosti, ker s tem tvegate, da ga boste izgubili. Verjetno vas bo mučila ljubosumnost, ki ni povsem neutemeljena. Potrudite se, da boste partnerja bolj navezali nase in s tem obdržali. Tega pa vsekakor ne boste dosegli s kritiziranjem in zahtevami. Če imate občutek, da si želi biti partner sam, mu to dovolite in mu tega nikar ne očitajte. Delo ram bo v tem času pomenilo sprostitev in možnost za samopotrjevanje, zato boste veliko delali. Uspešni boste in nekateri vam bodo to zavidali. Si rrt * Tehtnica od 24.9. do 23.10. ^ Zaletavi boste in neučakani, zato boste naredili kar nekaj _ _ napak. Vznemirjali se boste zaradi stvari, ki vas sicer pustijo hladne, kar naenkrat pa se vam bo zdelo vse pomembno. Jemljite svoje občutke z rezervo, ker bodo nekoliko pretirani. Posvetite se bolj stvarem, ki vas zanimajo in razvedrio. Pozabite nekaj časa na dolžnosti, sicer boste vedno hiteli, opravili pa ne boste nič. Verjetno boste ljudem pripisovali, da vam skušajo škoditi, čeprav to ne bo res. Ker ne zaupate sebi, boste tudi do njih nezaupljivi. Prevelika previdnost tudi ni dobra. Čeprav ne boste prekipevali od čustev, nikar ne postavite partnerja na stranski tir. Škorpijon od 24.10. do 23.11. S partnerjem bosta nekaj časa živela v harmoniji. Začudeni boste nad tem, kako ste se lahko včasih tako prepirali. Razčistila bosta nekatere store spore in zaživela na novo. Videli boste, da se lahko marsikaj uredi brez razburjenja. Ker boste bolj uvidevni in boste upoštevali njegovo mnenje in želje, se boste lahko od njega v tem obdobju marsikaj naučili. Dosegli boste, da bo vaš partner začel upoštevati nekatere vaše žel je, ki jih praj nikakor ni hotel. Edina težavo je v tem, da težko zaupate in lahko spet brez razloga postanete ljubosumni. Izogibajte se tega. Strelec od 23.11. do 21.12. V zadn jem času ste pretiravali z delom in to se vam lahko maščuje. Prisiljeni boste več počivati, drugače vam bo energija popolnoma padla. Zato v tem obdobju ne pričakujte preveč od sebe, saj vsega ne boste zmogli. Ne dovolite si, da bi se vznemirjali zaradi preobilice dela. Nič hudega, če boste morali del tega, kar ste nameravali opraviti takoj, preložiti za nekaj časa. Ne jemljite tega kot dokaz za svojo nesposobnost ali neuspešnost. Vsak človek je potreben počitka. V tem obdobju se tudi izogibajte konfliktom z bližnjimi, ker boste nekoliko prenapeti, zadirčni in zelo občutljivi. Težave rešujte mimo in si ne delajte skrbi s tem, kaj si drugi mislijo o vas. Kozorog od 22.12. do 20.1. Odnos s partnerjem bo nekoliko utrudljiv. Veliko se bosta pogovarjala pa tudi veliko prepirala. Oba bosta trmasta in na trenutke žaljiva drog do drugega. Kljub nesoglasjem bosta velite skupaj, čeprav bi si želeli, da bi se lahko umaknili, ter pa bo zelo težko, ker bo partner prizadet in ram bo zbujal občutek krivde. Na delovnem mestu že nekaj časa niste več tako učinkoviti kot prej, zato ste poslali nezadovoljni sami s sabo. Čeprav ne boste imeli prave volje, se boste morali preprosto prisiliti, da boste delali. V nasprotnem primeru boste prej ali slej imeli težave. Potrudite se in se lotite tudi stvari, do katerih trenutno čutite odpor. Videli boste, da boste kasneje v tem začeli uživati. Vodnar od 21.1. do 20.2. Počutili se boste sicer dobro, vrendar niste tako zdravi kot ste videti. Morda bo edini znak, da z vami ni vse v redu to, da boste neodporni za stresne situacije in ras bodo le te močno izčrpale. Bodite previdni s poživili, sicer boste svoj organizem le še bolj izčrpali. Egocentrični boste in le težko se boste postavili na mesto koga dragega. Ne boste veliko razmišljali o tem, saj ram bo preprosto zmanjkovalo časa. Ko boste prenehali z delom, boste sedli prod televizor in pozabili na vse. V ljubezni pa so obdobja glasnih prepirov za vami. Zdaj se bodo stvari nekoliko umirile, ni pa nujno, da se bodo izboljšale. Nekaj časa še bosta živela drug mimo dragega, potem pa boste pozabili na store zamere. Ribi od 21.2. do 20.3. V zadnjem času ste postali veliko bolj aktivni in tudi samozavestnejši. Spoznali ste, da marsikaj ni tako nemogoče, kot se vam je zdelo. Tokrat boste imeli nekaj težav pri izražanju samega sebe, saj boste težko opisali občutke, ki jih čutite do okolice. Zdelo se vam bo, da imajo drugi slabo mnenje o vas in ne boste se velite motili. Čeprav stvar ne bo tako huda, se boste umaknili vase. Zdravstvenih težav ne boste imeli in tudi energije ram ne bo manjkalo. Torej čas, ki je pred vami ni tako slab, če pa boste tudi sami kaj pripravjeni storiti zato, pa je lahko še veliko boljši. Ljubezen bo kar nekaj časa v ospredju. Dobili boste zelo veliko, vendar le, če boste pripravljeni tudi velite dati. K Igra solz Lažna poroka uspela zares Norčavi fantje na vasi so na poroko svojih prijateljev pripeljali lažno nevesto. Ženin je potegavščino pričakoval, zato je podtaknil svojega prijateljakotlažnegaženina. Ker sta lažna ženin in nevesta mislila, da je tudi matičar tam samo za en hec, sta zdaj poročena zares. Prijatelj pravega ženina je zaprepaden > 'ž ugotovil: "Moja nevesta ima vendar brke!" "Nič za to," so ga tolažili svatje, "ti tam- - \ ponov ne bo treba kupovati!" Tudi lažni nevesti ni bilo vse povšeči. "Saj še sploh nisem imela fantovščine!" se je drla, tekala naokoli z dvignjenim krilom in kazala kosmate noge. Spričo nepričakovane poroke so bili vsi do solz ginjeni od smeha. Mama lažnega ženina je tudi bila vsa solzna. "Končno se je oženil," je hlipala. "Kaj zato, če ima nevesta kosmate roke, mu bo vsaj zvesta..." Čeprav nihče ni hotel razvezati lažnih mladoporočencev, le-ta nista preživela poročne noči skupaj. Ko pa so hoteli poročiti pravi par, so svatje ugotovili, da sta ženin in nevesta zamenjala dan za noč, saj sta se že šla igrice poročne noči. Beletretka Tavri Narava in druga okolica Medvedi, in zakaj je pogum pred njimi odveč Ker je na Spodnjem Dolenjskem prišlo do povečanega števila "ta belih", so prilomastili medvedik nam v partizane. Prvega medveda, s partizanskim imenom Hlačon, so že videli na Radar planini, ko je ves nasršen hlačal okoli ovac. Priložnostni turisti so mislili, da je jezen in so zato odnesli pete v dolino. Tam so jih pomirili in pojasnili, da medvedu dlaka stoji pokonci zato, ker je nabit s statično elektriko. "Kje pa je medved našel statično lektriko?" je zanimalo ! turiste. "Električni pastir mu jo je dal!" so pojasnili kmetje, ki medvede raje hranijo z elektriko, kot pa z jagnjetino. Nazadnje so medveda zasledili v vrsti za lovsko obaro .. . ajfm zadrečkih lovcev. Medo glede prisotnih lovcev ni bil v skrbeh, ker ti še niso dobili dovoljenje za lov nanj. Lovci so že protestirali pri uredništvu Savinjskih novic, ker širijo med medvedi vesti, da bodo varni še nekaj časa. Sicer pa medvedu ni lahko. Planinci ga včasih vidijo bežati pred ovcami, ker misli, daje električni pastir v bližini. Zeleni Tavri Lahko bi vedeli, da bo deževno in hladno poletje, ker pozimi niste porabili vsa drva. Majckov Fricek jih je v svoji kotlovnici vsa in poglejte kako mu je sedaj vroče, ko letuje na Kostariki! !!! UGODNO!!! !!! UGODNO!!! Prodajamo ure, ki se nikoli ne ustavijo in ne potrebujejo baterij. Napaja jih slina babjih jezikov. !!! NEUGODNO!!! !!! NEUGODNO!!! Vode upadajo - nič ne bo s čolnarjenjem po Savinji -struga je suha. Vode naraščajo - nič ne bo s čolnarjenjem po Savinji -sušajevdenarnici. Spodnji Savinjčani se zahvaljujejo "Zgornjim" za nasade omamne trave, ki jo sadijo ob Savinji in jim jo ob večjih poplavah pošljejo vse do Celja. Enajsto šolo pod mostom to ne moti. Cestna tematika Novo v parlamentu 1283. nadaljevanje Prometni zakon Vaški župnik sprejet med poslance Dole, dole teče... Predlogi dodatkov k prometnemu zakonu. Po novem bo tudi za kolesarje obvezna luč podnevi. Ker so te luči slabše vidne, se bodo kolesarji morali skozi naselje voziti vsaj 50 do 70 km/h, da bodo dinamo svetilke še vidne. Poleg tega bodo za vse kolesarje obvezne čelade, za kolesarke pa rute. Kreslina Tavri Pripombe Uradna pisma Direktor vse vidi, direktor vse ve, spati se na delovnem mestu ne sme. Glede na napake v pismih, ki jih v uredništvo Savinjskih novic dobijo od nekaterih podjetij in ustanov, morajo biti tajnice v teh podjetjih in ustanovah res lepe .Kolko Tavri Poslanci iz krščanskih in ljudskih vrst so te dni v zadregi. V zboru poslancev enega nadomešča vaški župnik, kije vskočil namesto prij atelja, ker je ta na letovanju. Poslanci iz strankinih vrst pa so v zadregi zato, ker morajo moliti opoldansko molitev, ko drugi poslanci istočasno sprejemajo zakone mimo njih. Župnik trdi, da njegovo delo ne bo trpelo in da si bo za župljane še vzel čas, le pri maši ne bo sodeloval več tako pogosto. Spovedoval bo preko mobitela: 0906-4178-24361, cena impulza: 197 SIT na min. Čato Tavri Državni kolovozi Lokalne stezice Država se je namenila v letošnjem letu asfaltirati še 20 cm zgornjesavinjskih cest, od tega bodo občine krile stroške za 21 cm, sponzorji bodo prispevali denar za 15 cm in mednarodne fundacije za 8 cm asfalta. Višek denarja je namenjen za asfaltni davek, od katerega bo država vzela denar za sprejetje odobrenja za poizvedovalno anketo, če je to asfaltiranje sploh potrebno. Teh 20 cm nove asfaltne podlage bo povezovalo prejšnjih 5 cm s prostalimi kilometri lukenj. Kaj neki bodo dejali naši zanamci, ko bodo ceste enkrat urejene in bodo v letu 2100 knjige pisale, kako neupravičeno neučakani smo bili Zgornjesavinjčani glede neurejenih državnih kolovozov? Bruh Tavri Ali je pijanost slovenski sindrom? Pa že. In avstrijski, italijanski, evropski, ruski, ameriški... So gostilničarji izkoriščevalci tega sistema? Ne, le uboge žrtve denarja. Ko psi lajajo,... ali gre to pijančkom na živce? Ne, če so v gostilni, pijančki namreč. Ko krave mukajo,... ali gre to pijančkom na živce? Ste kaj spili, preden ste prišli sem? Ali umirate od želje po življenju? Smo še pri vprašanjih o pijančkih? Vaše mišljenje je obžalovanja vredno! Kakšno je že bilo vprašanje? Ste razumeli katero vprašanje, ki sem vam ga postavila? Kaj niste moški? Kaj vas ni bilo maloprej več? Kakšno vprašanje? Kaj že? Smelko Tavri SESTAVIL: NALEPKA RAZŽAGAN IRIDIJ REKA OB VRSTA MNOGO- ŠČETINCA, MORSKI DEŽEVNIK ENOTA ZA * mbv [ ' r’ j ! * 1 j Išmm lü -mm METOD ROSC KOS LESA ZA KURJAVO VZNOŽJU KAVKAZA MERJENJE GLASNOSTI NAGROBNI NAPIS BIKOBOREC, KI SE Z BIKOM BORI PEŠ ILJUŠIN EVROPSKI VELETOK IGRA S KARTAMI ZELO REAKTIVNA ORGANSKA SPOJINA SEDMIH DNI BIBLIJSKI VELIKAN V KANAANU PERZIJKA SAVINJSKE NOVICE MONGOLSKI POLOSEL MIKENSKI KRALJ, POVELJNIK GRKOV PRED TROJO USTANOVITELJ PRAVOSLAV. SAMOSTANA KSENIJA ERNER NAJNIŽJA AKADEMSKA STOPNJA KARCINOM USPEH NA KAKEM PODROČJU DELOVANJA LESENO OGRODJE PRI REŠETU ■ SKOPUH ENIGMA KRAJ PRI VELENJU IVO ANDRIC LAKOMEN ČLOVEK MONGOLSKI VLADARSKI NASLOV POSLADEK PO OBEDU AMERICIJ SKUŠA PLAVICA KRAŠKI POJAV MAKEDONSKI PESNIK IN PISATELJ (KOČO. 1908-1943) GALIJ KRAJ V OSRČJU SLOVENSKIH GORIC KEMIČNI ELEMENT (Te) GROBNICA (zastarelo) SAVINJSKE NOVICE CERKVENI OBRED DESNI PRITOK MORAVE NADLEŽNA ŽUŽELKA PEVEC PLESTENJAK OSEBNI ZAIMEK MESTO V VZHODNI SRBIJI KONEC POLOTOKA KDOR IZVIRA IZ ISTEGA KRAJA AVTOMOBILSKO TEKMOVANJE STAR SLOVAN IME HRVAŠKE IGRALKE BEGOVIĆ OLJE IZ MAŠČOBNEGA TKIVA KITOV r IME in PRIIMEK NASLOV (ulica, kraj): ARENIKOLA: Vrsta mnogoščetinca BAKALAVER: Najnižja akademska stopnja LOKARDA: Skuša plavica TEREK: Reka pod Kavkazom Rešitev prejšnje križanke: volfram, etiketa, Rom, Nan, Anatole, Nena, IT, od lipe do, Pta, cepin, skiro, NATO, komanda, Alah, amen, opereta, RU, goban, tin, antena, Apači, barre, Iča, ab, Elija, Savina, Jamal, Ajshil. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Boštjan Rajter, Florjan 37, Gornji Grad; 2. nagrada (2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Zlatko Zlovše, Savinjska cesta 2, Nazarje; 3. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Milica Basti, Spodnja Rečica 64, Rečica ob Savinji; 4. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Branko Tkavc, Lesarska 43, Nazarje. Dobitniki prevzamejo nagrade v podjetju Caffe-Tropic v Žalcu. Čestitamo! Rešeno križanko iz 15. številke SN izrežite iz časopisa in jo do petka, 31. julija 1998, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom »nagradna križanka«. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri Almanahe Zgornje Savinjske doline '98. Morda ste iskali prav to... j SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A . Hladilniki, zamrzovalniki, pralni s troji, štedilniki. Tel. 720-406, GSM 041 661-309. TRGOVINA IN MIZARSTVO LUKAČ, SP. REČICA I Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah, proizvodnjakvalitet-I nihsmrekovihpodbojev,vhodnihvrat,oknaponaročilu...Možnostplačila J na več čekov, gotovinski popusti. Tel. 831-848. I ANTENE IN RTV SERVIS I Nudimo antenske meritve in montažo sistemov. Vrtljivi sistemi in dekod-I erji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194. RTV SERVIS PURNAT ■ Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. I Purnat Zdenko, tel. 843-424. I ŠIVILJSTVO “MONROE”, Nataša Forštner s.p. I Šivanje kostimov, maturantskih oblek, bluz... in preoblačenje gumbov. I Ugodne cene! Prešernova 7, Mozirje, tel. 831-747. I MIZARSTVO KRZNAR BRANKO i Odkupujemo hlodovino in žagan les slabše kvalitete za proizvodnjo palet. Tel. 843462. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, I Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651. I ROLETE I aluminijaste, plastične, lesene, žaluzije, lamelne zavese, platnene roloje I in tesnjenje oken, nudimo. Tel. 06l 722-645. I AVTOUSLUGA LIVK NAZARJE I Avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka in pooblaščen servis Zavarov- ■ alnice Triglav d.d., Ljubljana - PREDNOSTJE V ZAUPANJU. Za opravljene j storitve vam priznavamo enoletno garancijo. Tel. 834-034, mob. 041/684-I 377. I MAKE - UP I Ličenje za posebne priložnosti, šola ličenja in svetovanje pri zakrivanju I raznih nepravilnosti na obrazu. Tel. 063/844447,061/1337-337. I PRODAJA RAČUNALNIKOV I in opreme. Zapredračun se oglasite vTRAGAL Nazarje ali po telefonu 833-050. BALIRANJE SENA IN SLAME V KOCKASTE BALE ■ Inf. na tel. 841-315. KAMEN pohorski lomljenec (škriljavec), naraven, različnih barv in debelin za vse ■ vrste - oblaganja in urejanje okolice. Nudimo tudi polaganje kamna in I prevoz. Tel./faks: 063/754-003 ali GSM 041/621478. I------------------------------------------------------1 Terezija Burja s.p. Ter 69 3333 Ljubno ob Savinji___ Tel.&faks: 063/834-027, GSM: 041/651-196 * pesek za zidavo, omel, podložni beton.1.600 ŠIT/m3 * pesek za ostali beton......................1.400 SIT/m3 * gramoz za drenaže..........................1.200 SIT/m3 * tampon S.....................................800 SIT/m3 * tampon II....................................600 SIT/m3 Nudimo tudi: • prevoz peska in tampona - pripravadvorišč in cest do asfalta - polaganje robnikov, tlakovcev, cevi : - strojne usluge z rovokopačem, gredarjem, valjarjem Prodam TO Golf letnik 82, dobro ohranjen. Tel. 841-667. Prodam Nissan Primera, 1.1997, reg. do 3/99 ter tračni obračalnik in obračalnik pajek. Tel. 845-118. Prodam Golf, 1.81, reg. do 8.6.99, alu platišča, 136.000 km. Inf. na tel. 845-317 Hišo v Gornjem Gradu, I63 m2, prodam. Tel. 061/14-11-330, mob. 0609/628-846. Gozd naDobrovljah ugodno prodam. Tel. 061/159-22-34. Kupim obračalnik pajek, 4 vretenski, 3,40 m. Tel. 831-091. Prodam Kawasaki KLR 250 enduro, registriran. Cena 290.000 SIT. Tel. 063/841-302. Prodam satelitsko anteno Strong 110, rabljeno 2 leti, cena I6.OOO SIT. Tel. 885- 165.__________________________________ Prodam kozličko za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel. 841-007. Prodam Golf diesel, 1.94, reg. do 5/99. Tel. 841-464. Jugo 45 A prodam, reg. 10/98, po dogovoru, 1.1986. Tel. 843-209. Podarim jogi 190 x 80 cm. Tel. 845-265. Oddam nemško ovčarko, 6 mesecev staro, brez rodovnika. Tel. 846-071. Prodam Jugo 55, bele barve, 1.1990. Tel. 886-049 ali 041/704-453. Prodam BT 50 S, 1.87 z generalno na motorju, lepo ohranjen. Cena 35.000 SIT ali po dogovoru. Tei. 844-453. Prodam harmoniko tri vrstno. BE - ES -AS. Tel. 832-524. Prodam sedežno garnituro “Kopa” Lesne Slovenj Gradec, tel. 843-452. Prodam kombiniran otroški voziček, lepo ohranjen, tel. 833-527. Prodam glasbeni stolp Sony RX 70. Cena 70.000 SIT. Tel. 844-459- Prodam glasbeni stolp Sony RX 90. Cena 82.000 SIT. Tel. 844-459- Kupim učbenike za 4. letnik gimnazije (za MA in SL). Tel. 832-812. Prodam 3 kom avtowofer zvočnike 15.000 SIT, avtoradio Panasonic, Ken-wod. Tel. 841427. Kupim gradbeno parcelo v Lokah ali okolici Mozirja. Tel. 834-162. V najem oddam opremljeno garsonjero v Nazarjah. Tel. 833-673. Prodam 27 m2 travnih plošč. Tel. 833-410. Prodam Golf, L 78, vozen, reg. do septembra 98. Inf. na tel. 843436. Kupim telička starega 1 teden. Tel. 06l/ 825-400. Prodam strešno opeko trajanko, 180 m2, še v garanciji. Tel. 861-671. Prodam zelo lep otroški voziček, nemške firme Hartmann, odlično ohranjen (4 kratna kombinacija), po ugodni ceni. Inf, na tel. 841-324, po 15. uri. Prodam po nižji ceni devet komadov Schidlovega dimnika. Tel. 841-667. Na smušiščii Stari stani na Teru oddamo v najem kočo za zimsko sezono 1998/99. Informacije na tel. 063/841-189. 3313 POLZELA Polzela 131 WAX 720-770 m 720-343 KUPON /a brezplačni mali oglas d n 10 besed i l(>. s t ei i I k i S N j ime in priimek I naslov NAROČ. ŠT. n Trgovine v Mozirju, Nazarju in Varpolju vam naslednjih 14 dni oz. zalog nudijo po AKCIJSKIH cenah naslednje blago: razprodaje PIVO LAŠKO PLOC. 0,5 (24/1).................................................7.^72.500,00 SIT PIVO LAŠKO STEKL. 0,5 (25/1) ........................J...............L^........,*6190,00 SIT JULIJANA NARAVNA VODA 1,51 ......................................69,00 SIT V sodelovanju s PALOMO smo pripravili ULTRA lahke cene toaletnih papirjev: Carlina KREP 8/1...........................y.v„.....v«..ÖM™jp.............169,00 Carlina ROZA 10/1 ......;J.X.......X.....^.A_____........L.w.*.___________220,00 Carlina BELA 10/1 r.^.....................................................275,00 ..........7,.....L,...............295,00 SIT/kom Prava osvežitev vteh vročih dnevih j e "" LUBENICA po ceni .................................................59,00 SIT/kg in PARADIŽNIK od ..................................................100,00 SIT dajje. Za gospodinje pa smo pripravili: KOZARCE ZA VLAGANJE Ai..................................29,90 SIT/kom in KES ZA VLAGANJE 10% "FRIOLA" 51..............................499,90 SIT Če vas pot zanese na trg v Mozirju, se ustavite v Penzionu KOZOROG, kjer -prijazno osebje na hitro pripravilo kaj za pod zob.__________ Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil R 5 CAMPUS 5 V 7/92 140000 km 550.000,00 R 5 FIVE 5 V 6/95 58000 km 840.000,00 R 5 FIVE 3V 4/96 4500 km 975.000,00 CLIO 1,2 BE-BOP3V 10/95 38000 km 1.040.000,00 CLIO 1,4 RT 5 V 4/91 100500 km 780.000,00 R EXPRESS 1,4 TOLLE 5/94 92000 km 950.000,00 R 19 RT 1,4 4V 6/94 113000 km 1.240.000,00 Škoda FAVORIT 135 GLX 7/93 100000 km 575.000,00 MARUTI 800 1/93 53000 km 500.000,00 NISSAN MICRA 1,2 LX 5/92 38000 km 635.000,00 SEAT IBIZA 1,4 GLX 2/95 42000 km 1.265.000,00 FORD SIERRA 1,8 GLTD 3/91 80000 km 820.000,00 FORD FIESTA 1,1 CLX 3/93 105000 km 910.000,00 MOŽEN NAKUP AVTOMOBILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI. tast d. o. o. Obrat Mozirje, tel. 833-320 fax 831-043 Del. čas: 8.00 - 16.00 RENAULT (• LJUBLJANA d,d. . Poslovna enota Nazarje, Savinjska c. 1, (nasproti gasilskega doma), tel.: 063/832-011 Delovni čas: PON ■ PET od 7h do 19h I ] SOBOTA od 7h do 13h I * TOALETNA OMARICA MICRA............6.990 * HLADILNIK 190 I 39.350,00 * VRTNA GUGALNICA 24.495,00 * TUŠ KABINA 14.990,00 * KOMBI PLOŠČE 3,5 cm 1.001,70 10 cm 1.990,00 * GIPS PLOŠČE od 363,00 SIT/ m2 * STREŠNA LEPENKA S POSIPOM (10 m2) 1.277 SIT/kom * ENOROČNE ARMATURE ARMAL MAYA IN UNITAS * RADIATORJI KIK KORADO PO TOVARNIŠKIH CENAH! PLAČILO NA KARTICE IN ČEKE BREZ OBRESTI GRADI - IZOLIRAJ - OGREJ f VIA/ telje ~ skladišče D-Psr 7/1998 500®005703(15 MOZIRJE d.d. BLAGOVNICA HANUFAKTURA Vam nudi od 10.07. do 01.08.1908 nakup poletno konfekcije po COBISS o IC 3 TTAi do 40% Poletje še traja! Obvešča starše, da še vedno sprejemamo naročila za delovne zvezke in šolske knjigo za šolsko leto 1998/90, obenen pa vam nudimo zvezke in šolske potrebščine p zelo ugodnih cenah* POLETNA AKCIJA SAVINJSKIH NOVIC PRODAJALEC Pomagajte nam izbrati najprijaznejšega prodajalca in sodelujte v nagradnem žrebanju, kjer je prva nagrada barvni TV sprejemnik! TOMVZGORfyl SAVDpn DOUNI i 1! rp v • • m . Jk IT JLecan za: - predšolske otroke - šolske otroke - najstnike - odrasle Informacije: 0609-647-240 «rwasaso