Uredništvo:
Schillerjeva cesta 6t«v. S,
s» dvorišču, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
Vpravnlitvo:
Schillerjeva ceeta štev. 3.
Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 630 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28*— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za
večkraten natis primeren popust
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 30.
Celje, v pondeljek, dne 8. februarja 1909.
Leto I.
Uredništvo in upravništvo „Narodnega Dnevnika" in „Narodnega Lista" imajo stalno telefonsko številko (Celje, interurban) 65
(Na isto številko kličite tudi „Iz-vrševalni odbor Narodne stranke" m „Zvezo narodnih društev".)
Družba sv. Cirila in Metoda, Slov. Ijud. stranka ter Slov. šolsko društvo na Koroškem.
(Glas s Koroškega.)
Manjšinsko delo velja pri vseh narodih za najsvetejše. Tem svetejše pa mora biti nam Slovencem, ki smo mali in od vseh strani napadani narod, čigar sovražniki so tem bojevi-tejši in tem nevarnejši, čim bolj uvi-devajo veliko važnost naše geogra-fične lege. Ker se tudi vlada, ki ima prokleto dolžnost varovati tndi naše interese, večinoma postavlja na stališče najhujšega našega narodnega sovražnika — Nemca, je tem lažje uvideti potreho, da nam mora biti naše obrambno delo kar najsvetejše. Ke. je slednjič naše manjšinsko delo res obrambno in je vsaka obramba vedno pravičnejša nego napad, mora uvideti vsak najpriprostejši človek, da pri našem obrambnem delu ne smejo odločevati niti interesi posameznikov, niti težnje posameznih stanov, niti koristi in potrebe posameznih kronovin, niti — in to najmanj — koristi in postranski nameni posameznih strank.
A dasi je to tako jasno, vendar se ne ravnamo po tem.
V zadnjih dneh je završalo po našem časopisju nekaj, kar dokazuje bodisi, da ne vemo kaj delamo in kaj hočemo, ali pa da premaguje pri nas strankarska strast in dobičkaželjnost nad skupnimi, svetimi interesi celega naroda. Da je prišlo v javnost šele zdaj, dasi je viselo v zraku že nekako 3 mesce, je tem žalostnejše, ker je dokaz naše neodkritosrčnosti.
Samo na enem polju imamo svojo obrambno organizacijo, namreč v šolstvu. Naša C. M. D. je sicer za naše razmere na dokaj visoki stopnji, vendar za cilj, ki si ga je postavila, še Se dolgo ne bodo zadoščala njena gmotna sredstva, ker ima naše šolstvo preveč in preglobokih ran. Vsak pravi prijatelj našega ljudstva bi moral torej skrbeti, dase C. M. D. med narodom še bolj razširi, da se kar najbolj približamo idealu izraženemu v stavku: vsak Slovenec bodi član in kar naj-delavnejši podpornik našega najpotrebnejšega društva.
A baš ona stranka, ki si po krivici prideva naslov: slov. ljudska stranka, baš ta je stopila v opozicijo proti C. M. D. Nikdar niso njem voditelji zadostno in svojemu vplivu pri-
merno podpirali in svojim strankarjem priporočali naše C. M. D. in dasi se štejejo za največjo slovensko stranko, vendar so bili dohodki iz naprednih vrst mnogo večji. A ne samo dohodki v obliki daril, ampak tudi dohodki v obliki članskih doneskov in posebno še oni v obliki dela za družbo: vse, kar je C. M. D. imela in ima, je po veliki večini iz naprednih rok. To se je tudi pokazalo na skupščini v Bohinjski Bistrici 1. 1907. Po zaslugi našega agilnega dijaštva je prišlo do veljave načelo: kdor ddla, naj tudi odločuje.
Popolnoma napačno je, če govori kdo, da so bili „pristaši Slov. ljudske stranke" iz odbora izbacnjeni. Volitve so bile popolnoma pravilne, volilci so volili može, ki so jih poznali kot delavne, zadostili so s tem svoji dolžnosti in se obenem poslužili svoje pravice. Če bi bilo določeno,da poši ljajo v vodstvo C. M. D. zastopnike tudi politične stranke, potem bi imela vsaka stranka pravico določiti svojega zastopnika (morebiti bi bilo to koristno?), toda nobena stranka ne more od volilcev zahtevati, da volijo njene pristaše. Nikakor torej ni prav, če kdo trdi, da so na imenovanem obč. zboru klerikalce vrgli iz odbora in da so ti zato upravičeni bojkotirati C. M. D.
Pa tudi če bi bili res koga vrgli iz odbora, to je, če bi bil kdo prisiljen po nezaupnicah itd. odložiti odborniško čast pred koncem poslovne dobe, vendar bi zato ne bil upravičen niti on sam niti kak njegov pristaš bojkotirati družbo. G. M. D. je ustanovljena za S1 o v e n c e, ne pa za kako politično stranko. Zato se ne smemo v razmerju k nji nikdar čutiti za strunkarje, ampak samo za Slovence. Tem manj pa še dotlej, dokler nimamo ničesar proti službenemu delovanju kot takemu: to pa nam tudi gospodje pri „SI. L. Stranki" lahko pritrdijo, da je družbeno šolstvo prej „klerikalno", nego „liberalno"! Če se torej kdo postavlja proti družbi samo zato, ker ni v odboru, ali se nam ne vriva po sili misel, da mu ni toliko za delo, ampak za čast, reklamo, itd. itd.?
Nevedni ljudje so često rahločutni prav tam, kjer bi najmanj smeli. Če kdo kdaj pošlje C. M. D. kak nasvet, pa ga ta ne izvede prav tako, kakor je on hotel, — se čuti razžaljenega in odpove svojo nadaljno pomoč. Morebiti se tako godi — često slišimo razne kritike in pritožbe, ki bi upra-vičevale, da tako sodimo. Toda ali je kdo v takem slučaju upravičen jeziti se na družbo? Celo če bi ga vodstvo osebno žalilo, ne sme zaradi tega družbi odrekati svoje pomoči, ampak ima na občnem zboru iskati zadoščenja, in če ga ne dobi, ima tem agilnejše in z vsemi svojimi močmi delati za družbo in to delo mu bo dalo zadoščenje že samo na
sebi obenem pa tudi najbrž prineslo formalno zadoščenje na enem izmed prihodnjih občnih zborov.
S. L. S. se čuti za neomejeno vladarico na Slovenskem. Tako ogromno večino naroda ima za seboj, da že drugih strank skoro ne priznava več. Kako je mogoče, da je bila v Bohinjski Bistrici v taki manjšini ? Pa vendar ne zato, ker je v bojn za C. M. D. izčrpala svoje moči do te mere, da ni mogla priti k občnemu zboru na glasovanje ?
Če je dovoljeno čast, ki nalaga toliko dolžnosti in odgovornosti, primerjati z užitkom, naj navedemo izrek sv. Pavla, ki pravi: „Kdor ne dela, naj ne jé!" Občni zbor 1. 1907. se je po tem izreku ravnal, in kdor s tem ni zadovoljen, kaže, da bi rad imel čast, ki je ni zaslužil. Misel na čast in reklamo se nam zopet vriva! Ali pa je to le — politična zaslepljenost in strast?!
Če bi bili klerikalci po bistriškem občnem zboru poslali svoje ogromne mase ljudstva v družbene podružnice, če bi bili naročili svojim veljakom vplačati družbi pokroviteljnino, če bi bili svoji moči primerno delovali za slovensko šolstvo: ptujska skupščina bi jim bila dala zadoščenje, kajti bili bi na nji neomejeni gospodarji — tako pa so morali poslušati, kako so jih lastni ljudje dolžili narodne mlač-uosti.
Pa recimo, da so klerikalci taki rahločutni ljudje, kakor smo zgoraj omenili, ter da so „razžaljeni" odrekli C. M. D. svojo pomoč. Posameznik bi v takem slučaju deloval vsaj za drnga podobna drnštva, stranka, ki se čuti močnejšo nego so vse druge skupaj, pa bi bila imela ustanoviti si lastno društvo in vsaj v tem pokazati svojo narodno gorečnost. Toda nič takega se ni zgodilo, dasi je bila skupščina v B. Bistrici že 1. 1907. Akcije „Obmejnim bratom v pomoč" pač ne moremo sem uvrstiti, že zato ne, ker je bila in je še vedno nejasna, ker predvsem niti ne vemo, kam je bila namenjena in komu izročena ona zbirka — in ker še vedno ni odstranjeno sumni-čenje, da je podprla le klerikalno časopisje.
Edini izgovor klerikalcev bi bil, da niso slovenskega šolstva tekom poldrugega leta zato podpirali, ker so čakali, kako se razmere razvijejo. Seveda je tak izgovor pri agilnem in močnem faktorju ničev, ker pomenja njegovo slabost, toda recimo, da so bili klerikalci slabi! Toda tudi ta izgovor je odpadel na skupščini v Ptuju, kjer je razen drngih tudi župnik Treiber jasno povedal, kaj je dolžnost vseh Slovencev in je po njegovem govoru in po volitvi, ki se je vršila z vzklikom, vsak Slovenec mislil, da hodo zdaj „Slovenec" ia njegovi pristaši opustili svoje družbi sovražno stališče. Toda zmagala je politična strast in niti sknpščina v Ptuju 13. septembra, niti dogodki, ki so ji sledili, niti celo 20. septemcer, ki je
celo najbolj mlačne razburil — vse to ni moglo pridobiti klerikalcev za Ciril-Metodovo družbo !
Da, „Slovenec" (št. 24., 30. jan.) poživlja svoje somišljenike, ki so še v družbi, naj izstopijo in bojkotirajo družbo tako dolgo, „dokler vodstvo noče najti poti, po kateri bi se popravil nerodni korak na skupščini v Boh. Bistrici." Kaj vendar hočejo, da vodstvo še stori? Ali naj odstop i in imenuje za svoje naslednike pris taše „Slovenca"? „Slovenec" naj najde način, kako hoče delovati za slovensko šolstvo, ali pa naj preneha svoje čitatelje voditi za nos s svojo narodno navdušenostjo. Če hočete vladati v C. M. D., kjer njegovi pristaši n e delujejo, naj pokaže ona društva, kjer so delavni člani sicer sami klerikalci, v vodstvu pa — naprednjaki.
Ko so po skupščini l. 1907 prenehali klerikalci podpirati C. M. D., je imela ta naslednje leto največ dohodkov, odkar obstoja. Ne samo, da se ni poznalo, da manjka klerikalen denar, celo zvišali so se dohodki in povečalo ter razširilo delovanje. V Ptuju je bilo sklenjeno nastaviti potovalne učitelje, ki bi imeli razen drugih namenov tudi tega, da bi vzdrževali čim najožjo zvezo z ljudstvom. Kakor vsak ve, kdor slovensko čuti, je bilo to 13. septembra. 19. novembra pa se je ustanovilo v Slovensko šolsko društvo v Celovcu. Ko je začel nastavljeni potovalni učitelj C. M. D. ustanavljati po Koroškem nove podružnice in oživljati stare, je presenetil vse Slovence „Mir", ki je še pred kratkim pisal, da je dolžnost vsakega Slovenca, posebno pa duhovnika, podpirati C. M. D.: pisal je, da C. M. D. nima več pravice ustanavljati po Koroškem novih podružnic in spLh obrnil kopje proti naši drnžbi. 24. januarja je priobčil zopet dolg članek, na katerega ni mogoče molčati. Morebiti bo vodstvo C. M. D. samo odgovorilo — a morebiti bi bilo boljše, da bi se ne spuščalo v polemiko: naj dela, časnikarske izbruhe pa naj prepusti zopet časnikom — črtajoče občinstvo bo že znalo ločiti pšenico od ljulke!
Predvsem je jako čudno, da članek (menda oficijelna izjava „Slov. šol. društva") predbaciva C. M. D., da je na Koroškem premalo delala in da sploh ne zmore ogromnega dela, ki je potrebno za koroško slovensko šolstvo. C. M. D. je vse storila, kar je bilo v njeni moči. Celo v letu 1908, ko so iz velikovškega Nar. doma izobčili celo vžigalice C. M. D., dasi ima dražba baš v Velikovcu eno najlepših šol, celo v tem letu iu baš v tem letu je družba zopet napredovala na Koroškem. Pred 1. 1907 so bili v vodstvu klerikalci; kaj je takrat družba storila na Koroškem. in v čem je delovanje C. M. D. v 1. 1908 zaostajalo za prejšnjimi leti? Če obljubljajo klerikalci, da bodo obstoječe podružnice C. M. D. zopet poživili, zakaj jih niso že 1. 1903 ter v prejšnjih letih? Zakaj
obljubljajo delati šele zdaj, ko je žrtvovala C. M. D. celo posebnega uradnika za Koroško, da bo mogla intenzivnejše delati? In zakaj samo pod pogojem, da družba ne ustanovi nobene nove podružnice? Zopet se nam po sili vriva ona misel o časti in reklami: ali se nebojegospodje pri koroškem političnem društvu, da bi mogle podružnice C. M. D., ustanovljene brez njihovega sodelovanja in celo proti njim. odpreti njihovim pristašem oči. da bi prišli enkrat ter rekli: gospodje, zakaj pa vi ne delate z nami za C. M. I), in za slovensko šolstvo? V tej misli nas posebno utrjuje to, da razvijajo v imenovanem članku dejstva! Tako dela oni, ki ima slabo vest! C. M. D. ni nastavila potovalnega učitelja zato, ker se je ustanovilo „Slov. šolsko društvo", ampak nasprotno je res : 13. september je bil vsekakor prej nego 19. november I
Tudi ai res, da bi ustanavljal novi potovalni učitelj podružnice za njihovim hrbtom. To sploh ni mogoče, podružnica se ne ustanovi kar tako „pod roko". Še celo Nemci so vedeli, da se ustanavljajo, voditelji „edine slovenske stranke na Koroškem" pa bi ne bili vedeli? Sodelovati niso hoteli, in zdaj se pred svojimi pristaši perejo, češ, da niso vedeli!
Kako neumno je sploh braniti ustanavljanje podružnic C. M. D. in obenem pustiti tudi SI. Š. društvo spati spanje pravičnega: od 19. novembra, ko je bilo ustanovljeno, še do danes nismo ne slišali, ne čitali, da bi bila nova šolska družba kaj storila. Ali obstoja ona „izredna vnema", s katero se hočejo lotiti „rešitve šolskega vprašanja v jezikovno najbolj zatiranem kraju", samo v nasprotovanju proti C. M. D.? Kako so komodni ti gospodje: „Če ima C. M. D. denar za pot. učitelja, najàga kar nam prepusti, ki ga bomo vedeli bolje porabiti, ker so nam razmere bolj znane, nego gospodom v Ljubljani*!! Ona misel časti in reklami se nam ni vrivala po nepotrebnem, ker tu gospodje sami priznavajo, da bi radi želi, kjer so drugi sejali!
SI. šolsko društvo naj si določi za delokrog strokovno, pedagoško in pravno stran slovenskega šolstva, da bo C. M. D. pomagalo, C. M. D. bi ga zato (in tudi po svojih pravilih) gmotno podpirala in imela v njem tudi dobro pomoč za agilnejše delovanje v svojih podružnicah. Ustanav — ljati pa novo društvo, ki bi imelo isti namen kakor C. M. D. in bi se ločilo od nje le po izključni klerikalnosti, to nima prav nobenega zmisla razen 8trankarsko-političnega. Če je res kdaj C. M. D. sama priporočala ustanoviti posebno društvo za Koroško, je mogla to misliti le tako, da bi naj se podružnice za dosego večjih uspehov združile v „Zvezo podružnic C. M. D. na Koroškem", kar bi bilo koristno ne samo za Koroško, ampak tudi za druge slovenske kronovine.	F. H.
Politično kronika.
b Nemški veto. Vse nemške meščanske stranke so izdale proglase na svoje volilce, v katerih vale vso odgovornost za nepričakovano zaključenje državnega zasedanja z vsemi slabimi posledicami vred — na Čehe. Resnica je pa, da so nemške meščanske stranke v zvezi z nezmožnostjo in neodločnostjo načelnika vlade same odgovorne za to, kar se je zgodilo. Poljski klub, ki gotovo še ni nikdar pokazal,
da ga je volja delati kako idealno slovansko politiko, ki je mariveč vedno in dosledno delal samo vladno politiko in je dobival zato tudi bogate nagrade — ta Poljski klub je izdal ob zaklju-čenjn zasedanja to-le oficijelno poročilo: „Pred začetkom današnje seje v parlamentu je šel načelnik Poljskega kluba "dr. Glombinjski, ko se je bil sporazumel z voditelji raznih čeških strank, k ministerskemu predsedniku baronu Bienerthu, ki je bil baš v salonu predsednika Weisskirchnerja. Dr. Glombinjski je dal načelniku vlade na znanje, da so Čehi pripravljeni opustiti vsako demonstracijo v današnji seji, ako ministerski predsednik koj na začetku seje da s svojega ministerskega sedeža to-le izjavo: ,Zavarujem se proti domnevanju, da bi mogel imeti katerikoli član kake avstrijske vlade namen, katerokoli avstrijsko narodnost r a z ž a 1 i t i.' "
Ministrski predsednik je odgovoril, da se mu vidi predlog sprejemljiv. Baron Bienerth je na to še nekaj časa konferiral s člani svojega kabineta in je bilo sklenjeno, vprašati voditelje nemških strank, ali sprejmejo kompromis v tej obliki. Ko je bil Glombinjski v predsednikovem salonu, sta prišla nemška meščanska voditelja baron Chiari in dr. Sylvester ter sta izjavi'a, d a ne moreta sprejeti takega kompromisa, ker ne sme po mnenju Nemcev ne dr. Mataja ne kabinet o tej stvari Čehom popustiti! Baron Bieneith je nato izjavil, da mu za slučaj obstrukcije ne preostane drugega, ko zaključi.ti zasedanje". Da so se stvari v resnici tako zgodile, o tem donašajo tudi češki in drugi listi dokaze in se že ves ton in način te poljske oficijelne izjave priča, da je popolnoma objektivna in resnična. Nemci to taje, ker vedo, da zadeva nje in samo nje vsa odgovornost za vse to, kar se je zgodilo in za vse eventualne posledice. Vse izjave nemških meščanskih strank in njih voditeljev, vse zavijanje, tajenje in zabavljanje ne more tega dejstva spraviti s sveta, da so Nemci s svojim trmoglavim vetom izzvali sedanjo hudo parlamentarno krizo, da so spravili morda celo ljudski parlament v nevarnost in nered v državi, zdražbo med narodi povečali in oškodovali najširše sloje prebivalstva s tem, da so onemogočili rešitev najvažnejših gospodarskih vprašanj. Krivda zadeva pa tudi barona Bienertha, ki se je strahopetno udal tej objestni zahtevi Nemcev, temu nesmiselnemu njih vetu proti oni nedolžni izjavi, da ni noben član avstrijske vlade nameraval katerokoli avstrijsko narod nost razžaliti.
Mož ki nima poguma dati te samo ob sebi umevne in nadvse opravičene izjave, ki ni druzega nego diktat uljud-nosti in dostojnosti, običajne v vsem civiliziranem svetu, ni zmožen stati na čelu avstrijske vlade v takih trenotkih, kot je sedanji, in bi bilo bolje, da bi bil on odstopil in prepustil vlado komu drugemu, sposobnejšemu in energičnej-šemu, nego pa, da si je z zaključenjem zbornice podaljšal uradno življenje, katero bode tudi v bodočnosti ostalo isto-tako neplodno kakor je bilo do sedaj.
v Soc. demokratski poslanci so izdali skupen proglas na delavstvo vseh narodnosti v Avstriji, v katerem govore o zaključenju zasedanja ter pripisujejo ta dogodek nespametnosti narodnih šovinistov ter totalni nezmožnosti ylade. V prvi vrsti dolže nemške šoviniste, ki so z obstrukcijo v češkem deželnem zboru, s ščuvanjem proti češkim manjšinam v ponemčenih mestih izzvali češki odpor ter so te prepire potem zanesli tudi v parlament, kateremu niso
pustili priti do rednega in plodnega dela. O Bienerthovi vladi ,'pravi manifest : „Spletke neke dvorske kamarile, katere orodje je krščansko socialna stranka, so pripomogle bar. Bienerthu do moči. Njegov bankrot je obenem neuspeh kršč. soc. „državne stranke... Mesto da bi bil priznal, da se mu je poslanstvo ponesrečilo, da bi podal demisijo in izročil vodstvo vladnih poslov drugim, je ministerski predsednik zaključil parlament". Manifest zahteva nadalje, da se izvede sprava med narodi na temelju zakona ter pravi do-slovno. „Zahtevamo za vsakega državljana j ed na ko pravico priznavatiinuveljavljati svojo narodnost in za vsako narodnost j ednako pravico do samovlade'1. Zahteva nadalje, naj se to vprašanje reši pot o m parlamenta (ne z oktroiran jem !), naj se sestavi posebni ydsek, kakeršnega je stranka že predlagala, kateri bi na temelju dogovorov med zastopniki vseh narodnosti določil temelje iu načela novega narodnostnega zakona. „Le v parlamentu so ona tla, po katerih vodi pot do miru in sprave", pravi ta manifest in priznati treba, da nobena meščanska stranka ni pokazala toliko smisla za parlamentarnost, kakor baš soc. demokratska, kajti največje mešč. stranke kar vpijejo, prosijo, naj se jim „sprava" vsili in narodnostni zakon oktrojira. V tem pa vidimo nečastno priznanje svoje slabotnosti in nezmožnosti, si iz svoje moči vstvarjati postave in se po svoji pameti in volji vladati. Britko je to priznanje, pa še bolj žalostno in sramotno za „državne stranke" kakor je kršč. soc. in za stranke nemškega „državo vzdržujočega" meščanstva!
v Češki poslanci so v svoji ofici-elni izjavi opisali dogodke pred zaključenjem parlamenta tako, kakor Poljsko kolo ter konstatirali dejstvo, da je ostalo prigovarjanje slovanskih in so-cialno-demokratskih poslancev naj bar. Bienerth ali dr. Mataja da ono izjavo, brezuspešno. Kršč. socialci in Nemci vseh strank so s svojim svetom prodrli, da se Čehom ne sme dati v tem vprašanju nikake „koncesije", ker bi to bil za vse Nemce casus belli — in baron Bienerth je nato zaključil parlament.
v Uredba jezikovnega vprašanja v Dalmaciji. V notranjem ministerstvu so se vršila posvetovanja o uredbi jezikovnega vprašanja v Dalmaciji ter bode baje že v najbližji bodočnosti izdana naredba, s katero se določa hrvaščina kot notranji uradni jezik, v katerem si bodo uradi med seboj dopisovali, za vnanjo službo (menda za dopisovanje z ministerstvi in uradi v drugih krono-vinah) ostane še nadalje italjanščina. Italjani pripravljajo akcijo proti tej naredbi.
b V ogrskem parlamentu je predložil referenc obrambnega odseka posi. Bakony poročilo o zakonu o rekrutih. Neodvisnjak Nagy je zaklical: „Brez samostojne ogrske banke ne dovolimo ni jednega rekruta". Razpravlja se nadalje o davčni reformi. Del. Šurmin interpelira, ali bodo v inavguralnem diplomu in kraljevi prisegi tudi za kraljevino Hrvatsko zajamčene ustavne razmere kmalu zopet upeljane. Del. Milan Roje interpelira ministerskega predsednika, ali ve, da nasilni režim na Hrvatskem povzroča velike škode ne samo Hrvatski ampak tudi Ogrski, katere ugled vsled tega zelo trpi v očeh vseh evropskih velesil ter naravnost diskreditira aneksijsko politiko toliko pr d Bosno in Hercegovino, kolikor pred velesilami, ki so podpirale berolinsko pogodbo. V dokaz svoje trditve prečita, kaj francoski listi o tem pišejo. To je Madžare speklo in podpredsednik Rakovszki je hotel Rojcu zabraniti, da bi francosko čital, čemur
so se pa poslanci raznih narodnosti, posebno Rumuni, nprli.
b Angleški predlog o rešitvi avstro-srbskega spora. „Daily Telegraph" hvali ruski predlog, na temelju katerega bo tnrško-bolgarski spor mirnim potom rešen ter Avstriji omogočeno igrati v rešenjn balkanske krize odlično ulogo, ne da bi pri tem kaj njen ugled trpel. Glede ugodne i a zadovoljive rešitve avstro-srbskega spora svetuje „D. T.", naj Avstro-Ogrska, ako noče žrtvovati niti pedi zemlje, odstopi ozek pas južno od Drine Srbiji in Črni gori ali pa kakemu konzorciju v zakup. Tako bi bilo to nevarno vprašanje za generacije zadovoljivo rešeno.
Štajerske novice.
a C. kr. štaj. namestnija namerava oddati kmetovalcem, kateri so prišli vsled lanske suše v stisko, spo-mladno setvino po znižani ceni. Set-vina se bode le oddajala za lažjo preskrbo potrebne krme za govejo živino. Z ozirom na primeroma majhna denarna sredstva, katera so na razpolaganje, se mora pri predlaganju gìedé potrebne setvine z največjo strogostjo postopati. Od spomladne setvine se bode oddala: grašica za ceno po 30 K met. stot, ajda 32 K, koruza za seme 30 K, krompir za seme 15 K, jara rž 30 K, jara pšenica za setev 32 K, oves 30 K, različaa deteljna in travna semena 18 K 50 vin. met. stot. — Občinski uradi morajo to takoj naznaniti in potem sporazumno z rmdotnim lokalnim pomožnim odborom naj dalje do 15. februarja t. 1. za ondotno občino potrebno množino vsake setvine okr. glav. naznaniti. — (Kolikor so nam tržne razmere znane, se bode menda malokdo poslužil te „dobrote". Op. ur.)
d Poslanec Ježovnik za svoje volilce. Na posredovanje g. drž. posi. V. Ježovnika je vlada znova dovolila 100 tisoč kron za po suši poškodovane posestnike na Sp. Štajerskem; to vsoto ima štaj. namestnija 8 posebnim ozirom na slovenjegraški pol. okraj razdeliti.
d Še8tdesetletnico smrti dr. Fr. Prešerna praznujemo danes.
a Samomor. Včeraj zvečer ob 8. uri se je ustrelil na svojem stanovanju v Celju, na Glavnem trgu, vzadi za Fanningerjevo gostilno, poštni uradnik Znpanek. Svinčena zrna so mu glavo tako strašno razmesarila, da so možgani brizgnili po steni. Bil je takoj mrtev in so ga še snoči prepeljali v mrtvašnico. Vzrok samomora ni znan. Zadnji čas je hodil zelo pobit okoli, bojda zato, ker mu je zdravnik pred kratkim, ko je bil pri orožnih vajah rekel, da ima pljučni katar.
a Pevska vaja za pogrebnico umrlemu g. Jos. Zupaneku se vrši jutri ob V22. nri (pred pogrebom) v čitalnici.
a Povodne razmere v celjski okolici. Dne 11., 12. in 13. febr. se bodo vršile v celjski okolici komisije, kako bi se dalo priti vokom vedni nevarnosti povodenj okrog mesta Celja Komisijski obhod se pričenja pri Gre-nadirjevi hiši in se ga lahko udeležijo vsi interesenti. Tozadevni načrti se lahko pogledajo pri okr. glavarstvu.
a Predavanja uvedete obe celjski podružnici Ciril - Metodove družbe v Celju. Prvo predavanje se vrši v petek, 12. t. m. ob 8. uri zvečer v čitalnični sobi celjskega narodnega doma. Predava družbin pot. učitelj g. Ivan Pre-koršek o nemških postojankah po slovenskem Štajerju. Upamo, da bo udeležba povoljna, saj je gosp. Prekoršek znan kot dober predavatelj.
a Snega je padlo nocoj v Gradcu 20 cm debelo. Razsajal je strašen vihar. — V Celju in okolici ga je le malo naletelo.
a Corrigendum. V zadnjem stavku sobotnega uvodnika se ima glasiti o „slovanskem bloku" ne slov. klubu.
b Slovenska okoliška občina celjska je dala Bralnemu društvu na Bregu minalo leto —" 15 K podpore.
a V Trnovljah pri Celju ustanovi „Prosveta" javno ljudsko knjižnico.
d Imenovanje. Gospod Friderik Rosina, absolvent c. kr. višjega zavoda za vico in sadjerejo v Klosternenbnrgu imenovan je od moiavskega deželnega odbora strokovnim učiteljem na deželnem zavodu za vino in sadjerejo v Bisencu na Moravskem. Čestitamo!
d Kmet. podružnica za Bizeljsko se je osnovala na Svečnico. Oglasilo se je takoj 60 udov. Zanimanje za podružnico med Bizcljani je splošno.
a Šentjurski klerikalci so včeraj v svojem katol. domu kovali svoje načrte glede volitev v trgu in okolici. Narodnjaki združite se, skrbno aeiti-rajte, in zmaga bode vaša!
b Iz Vojnika. Za našo hirajočo nemško šolo se je izvolil nov krajni šolski svet. ki sestoji iz samih pristnih nemcev : dr. Breschnik. Kociper, Sernetz, Jeckl, Zottl, Sen;tza. — Dopisnik celjskega nemškega lističa pravi, da ti gospodje niso le prijatelji nemške šole, ampak res pravi trdni Nemci. Da ne bi bil ravno predpustni čas, bi mi voj-niški Slovenci težko sprejeli to veliko resnico — ki je res prava pustna šala. Lepa lastnost in čednost, ki diči moža, je značajnost!
b Dvoboj med dekleti. Iz Sv. Petra t Savinski dolini se nam piše, da so si kar tri dekleta napovedale dvoboj. Vzrok je tamkajšnji zali organist. Kadi tega so se po dolgi brezuspešni ljubezni in hudih medsebojnih bojih odločile, da naj meč in usoda razsodita, katera se bo v bodoče radovala živahnega organista. Bes težko verjamemo, da so te tri zaljubljene Micke iz Podloga.	Opazovalka.
b „S&dmarkine" vžigalice ima še vedno v gostilni in trafiki gostilničar Peter doline v Št Jurju ob Južni žel. Šolinc nima ne v gostilni ne v trgo-viri nobenih drugih vžigalic. To v "vednost Šentjurčanom!
b Klerikalno zadrngarstvo. Pi-šečki klerikalci so a svojo posojilnico zavozili tako. da se je je celo klerikalna zadružna zveza otresla. Posojilnico je na to spravila ljublj. zveza slov. zadrug v red. Sedaj pa snujejo tisti, ki so pri tej posojilnici zavozili, novo klerikalno posojilnico!
a Umrl je pri Sv. Ani na Krem-iergu Ivan Spindler pos. in dolgoletni obč. odbornik v Ledineku. Bil je dober Slovenec.
a Kršč. soc. zveza je baje tudi med našimi obrambnimi organizacijami. Dokler bode pa samo z obmejnim skla--dom utrjevala klerikalno časopisje in ustanavljala klerikalna društva, kjer se oznannje fanatizem in nestrpnost v prvi vrsti proti — Slovencem, jo je smatrati za škodljivo naši narodni stvari. Naivno je torej, če „Straža" od nas kot narodnega časopisa zahteva, naj omenjamo med obrambnimi organizacijami tudi „krščansko" soci-jalno zvezo.
a Nemško obrtno društvo za Maribor in okolico je imelo v soboto pri „zamorcu" v Mariboru svoj občni zbor. Na vrsti so bila politična vprašanja; za deželnozb. kandidata se je od društvene strani postavilo Wastiana ■ inNegerja. Govorilo se je tudi o kandidatu v sp ošni kuriji — no jabelko je kislo, in nikdo noče piav vgrizniti. Nemci tega mandata ne bodo imeli — to je že danes skoro gotovo.
a Na upeljavo monopola na vžigalice se menda resno misli, ker vlada zadnji čas ne dovoljuje nobenega raz-širjevanja tvornic za vžigalice.
a Predpustne prireditve. „Bralno društvo" na Bregu ima v soboto, dne 13. febr, plesni venček v gostilni Radej na Bregu. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin. — ,.Del. pod p. društvo v Celju" je imelo svoj plesni venček minulo soboto v „Skalni kleti". Dvorana je bila okusno okrašena: smrečje, bršljan, grbi raznih rokodelcev in trobojnice so tvorile prav lepo skupno sliko. Udeležba je bila bolj pičla, nekoliko slab pot je bil dobrodošel izgovor. Godba in postrežba ste bili zadovoljivi. — Trgovski plesni venček v Žalcu včeraj je sijajno potekel. Udeležba je bila sijajna, dvorana nad vse imenitno dekorirana, plesalo se je ob izborni šoštanjski godbi do ranega jutra. Daljše poročilo sledi.
a V Ljutomeru je kupil g. dr. Grossmann hišo g. Lentza, jedno najlepših hiš v trgu. V nji bi bili krasni prostori za slov. steklarja.
a O cirkovški pošti se pritožujejo stranke, da se pisma, dopisnice itd. zelo neredno dostavljajo. Občina je tudi že prosila za vozno pošto, pa gospoda pri eraškem poštnem ravnateljstvu je rada gluha za tako reči. Vozna pošta bi pa bila za Cirkovce potrebna.
a V Dravo je skočila v Mariboru kuharica brez službe F..Juvan iz Ljubljane. Vendar so je še pravočasno rešili iz mrzle kopeli. Juvan je to baje storila iz nesrečne ljubezni.
a Dolge prste ima 17 letni Alb. Stridinger v Mariboru. Svojemu očetu je ukradel 280 K in jedno uro ter na to pobegnil. Zasledovalo se ga je brzojavno in ga je policija že v Celovcu prijela.
a Ponesrečil se je delavec Brau-nik na koroškem kolodvoru v Mariboru. Minul četrtek je padel z železu, voza in se na glavi in rokah tako ranil, da so ga morali spraviti v bolnišnico.
a Sv. Lenart v Slov. goricah.
Vsi občinski uradi, katerih občine so všolane v faro Sv. Lenarta, so dobili od okrajnega glavarstva ukaz, da naj imenujejo in odpošljejo dne 11. febr. po enega ali več zastopnikov pred okrajnega glavarja ter da se tam naj izjavijo, ali je treba še druge javne nemške ljudske šole pri Sv. Lenartu ali ne! Župani! Skličite takoj seje ter odpošljite mnogo zastopnikov, najbolje kar vse odbornike in protestirajte proti drugi javni ljudski nemški šoli! Le pomislite, saj še niti stare šole nismo plačali in ker si je par nemških privandrancev in odpadnikov zraislilo, da hočejo imeti še eno javno nemško ljudsko šolo, je vaša sveta dolžnost, da nas rešite pred novim plačevanjem! Ti privandranci si lahko šolo stavijo na svoje stroške, nikakor pa ne na naše! Sedaj je še čas, se ubraniti! Župani, vi ste sedaj odgovorni za nas vse davkoplačevalce! Vi lahko, vi tudi morate zabraniti nepotrebno javno nemško šolo! Mi smo vas izvolili, da branite naše pravice, storite sedaj svojo dolžnost!
b Kain plovemo! Iz Ljutomera se nam še piše: Okrajni zastop ljutomerski je imel v svoji polni seji dne 28. jan. med drugim rešiti tudi prošnjo tamošnjega telovadskega društva ,Sokol' za izredno podporo 200 K. Na predlog vsemogočnega g. notarja Julija Thurna se je ta prošnja kratkomalo odklonila — in sicer ta pot že drugič — z 18 imi proti 13 im glasom. Da je to predlagal notar Thurn, ni nič novega niti čudnega, tudi ne takisto, da so ljutomerski posilinemci z notarjem vred glasovali za njeerov protisokolski predlog; a da je na sramoto okrajnega zastopa — ki je po večini slovenski — glasovalo za Thurnov
protisokolski predlog tudi 7 (čitaj: sedem) Slovencev, torej naše gore listov, kojih imena so na razpolaganje ter da je med temi nezavedneži bil tudi predstojnik narodne občine Slaptinci (včasi se piše celo Slavatinci), župnija Sv. Jurij ob Ščavnici, to je pa res nesramen čin, vreden ogorčene graje celokupnega našega naroda. Kaj si naj mislijo pri takem početju o nas Nemci? Vzemimo celo stvar narobe in vprašajmo se, ali bi Nemci storili tudi tako narodno be-dastočo? Nikjer in nikoli! Kje je naš narodni ponos, kje naša narodna čast in zavednost, bodimo že potem liberalci ali klerikalci, to pri naših narodnih težnjah ne sme prihajati niti najmanj v poštev! — Tega sramotnega madeža ne izpere tako kmalu nobeno, še tako radikalno sredstvo! Neki soud okr. zastopa pa se je po seji prav upravičeno izrazil: „Onih 7 poštenjakov (!) bi se smelo danes iti jokat za svinjske hleve — od sramote!" Tisti pobožni hujskač, ki je drugače narodne kri-ževske kmete k tej sramoti nahujskal, naj to prvi stori!
b Iz Ljutomera. Občni zbor ljutomerskega „Sokola". „Murski Sokol" je imel preteklo nedeljo svoj redni občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan; da nam navadno nekateri manjkajo, seve iz tehtnih vzrokov, tega smo že vajeni. Brat starosta dr. Chloupek je poročal o razvoju sokolstva. Češko sokolstvo je naraslo od zadnjega vsesokolskega izleta na 90.000 članov in tudi sokolstvo med južnimi našimi brati se je ojačilo. Veselo znamenje je tudi, da so se v nazadnjaški Rusiji jeli zanimati za sokolsko idejo. Omenil je brat starosta delo v našem „Sokolu" posebej v minulem letu, ko smo dobili svojo zastavo. Gmotni uspeh takratne slav-nosti je seveda vsled naliva splaval po vodi, a z moralnim uspehom smo lahko zadovoljni. Najboljši dokaz za to je jeza nasprotnikov „Mursk. Sokola". — V odbor so bili izvoljeni bratje: dr. Cbloupek za starosto, Joško Rajh za podstarosto, Fr. Stanjko za načelnika; Mišja, Sršen ml., Tomažič, Sagaj, Horvat in Č.ček za odbornike; Lipša, Zacherl in Dijak za namestnike; Babnik in Jelovšek za pregledovalca računov. Pri slučajnostih je poročal br. Rajh, da so Nemci skupno z nekaterimi muropoljskimi Slovenci glasovali proti podpori „Sokola" od strani okr. zastopa. Te „SI >vence" se je ostro obsodilo. Vsled požrtvovalnosti članov pa „Sokol" ne bode na škodi. „Murski Sokol" pa prospevaj in procvitaj tudi vnaprej! Nazdar!
d Proti klerikalnemu nasiljn. Vsled klerikalnih intrig je bila v Ny-Fanib na Češkem suspendirana učiteljica Kadefabkova, ki je bila med on-dotnim delavstvom sila priljubljena. Delavstvo je na velikem shodu ostro protestiralo proti temu klerikalnemu rtasilju, na drugi strani pa izstopajo delavci trumoma iz katoliške cerkve.
Hranjsfce novice.
b Letni zbor „Jugoslovanske socijalno - demokratične stranke" v Ljubljani je sprejel sledeče resolucije: 1. „Soc. dem. zvezi" v državnem zboru izreka zaupanje; 2. zahteva takojšnje izvedenje starostnega in invaliditetneera zavarovanja za de.avstvo; zavarovanje samostojnih naj se izvede posebej; 3. zahteva nemudno uvedbo moderne ustave za Bosno in Hercegovino; 4. z ogorčenjem obsoja protiustavni in nasilni vladni sistem v Hrvatsko-Slavonski ter brutalno preganjanje Srbov; 5. vstraja pri razrednem boju, zahteva popolno demokratiziranje jugoslovanskega ljudstva ter v to svrho v vsa javna zastopstva splošno in enako volilno pravico, splošno in narodno avto-
nomijo, zahteva popolno svobodo prepričanja, v to svrho pa nemudno ureditev ljudskega, srednjega in visokega šolstva s stališča splošne samouprave vsakega naroda; 6. proglaša „Rdeči Prapor" za oficijalno glasilo jugoslovanske soc. demokracije. — Da se je v resolucijah udarilo tudi po meščanskih strankah, je jasno.
b Odbor zaupnih mož narodno-napredne stranke za Kranjsko je imel včeraj 7. t. m. prvo sejo. Načelnikom stranke je bil izvoljen zopet Ivan Hribar, I. podpredsednikom dr. Ivau Tavčar, II. podpredsednikom pa z večino glasov proti dr. Trillerju dr. Ivan Oražen. Tajnin je dr. Franc Novak, blagajnik Ivan Knez; v izvršev. odbor so izvoljeni dr. Žerjav, dr. Wi idiseher, dr. Š vi gel j, dr. Triller, eno mesto se še ni zasedlo. Sklenilo se je po vsej deželi prirediti shode ter osnovati za vse sodne okraje politična društva. Razgovor se je vršil tadi o starostnem zavarovanju ter se je stranka izrekla za starostno zavarovanje delavcev in obrtnikov, a proti kmečkemu zavarovanju v sedajni od vlade predloženi obliki.
b Patent na jako praktične salonske ure z nastavno električno bu-dilno ploščo je dal c. kr. pat. urad na Dunaju gg. Zorn - Ravnikarju v Ljubljani.
b Srebrna poroka. Jutri obhajata rebrno poroko postojnski župan gosp. Gregor Piki in njegova soproga roj. Kalister.
Koroške novice.
b V Koroški Beli se je ustrelil 3. t. m. 34 letni zasebnik A. Markovič.
d Trije smrtni slučaji v rodbini v eni uri. V Ledenicah blizu Beljaka je te dni pri p. d. Ropeču v eni uri smrt pobrala tri ljudi. Najprej je umrla sinaha, na to kmet p. d. Ropeč sam, četrt ure na to pa še oče sinahe.
d V Št. Pavin v Labodski dolini je umrl po dolgi bolezni upokojeni davčni upravitelj Friderik Closs v 62. t starosti.
Hajnovejša brzojavna in telefonitnajoroiiila.
Parlamentarično.
v Dunaj, 8. febr. Izvrševalni odbor nemške narodne zveze ima v sredo sejo; izrekel se bo za to, da naj ostane dr. Schreiner tudi v definitivnem uradniškem kabinetu. — Cesar je naročil Bienerthu, da sestavi def nitivni ne-parlamentarični kabinet in sicer iz sek-cijskih šefov (pa ne onih, ki so dozdaj vodili ministerske resore) in članov gos-podske zbornice. — Včerajšnji „Narodni Listy" prinašajo listo bodočega def. uradn. ministerstva: min. pred. bi bil Bienerth, minister notrajnih zadev pl. Haerdtl, železn. minister pl. Foerster, naučni minister grof Stürgkh (!!), jus tični minister dr. Lamasch, trgovski min. pl. Roessler, nemški minister — rojak dr. Schreiner. To listo je smatrati, kakor se danes poroča, le za kom binacijo.
Tiskarna pogorela.
Mannheim, 8. febr. V noči od 6. na 7. trn. je pogorela tiskarna Kalz do tal. Vzrok požarja ni znan. Škode je nad 100.000 mark.
Tčerasnja nedelja t Pragi.
v Praga, 8. febr. Nemški burši so tudi včeraj, dasi je policija Pfikope zaprla, s svojim bumlom izzivali. Ker se je nabrala velika množina Čehov je policija PFikope izpraznila. Na Vac-lavovemu trgu, kjer so imeli buml katoliški nemški študentje, je prišlo do
malih prask. Policija je zabranila večje izgrede.
Koreja in marki Ito.
v Seul, 8. febr. Na 10. tm. je določen odhod japanskega rezidenta od tnkaj. Čuje se. da se več ne vrne in da ga nadomesti Teraucki. Marki Ito se je zadnji čas baje večkrat izrazil, da bo Japanska ukrenila resne odredbe, ako ne ponehajo vedni punti po deželi.
Memorandum srbske ylade.
v Belgrad, 8. febr. Včeraj popoldne je izročil vojni minister prestolonasledniku Juriju memorandum srbske vlade na velesile. Prestolonaslednik se je podal v oficirsko kasino, kjer je pred prilično 100 častniki memorandum pre-čital ter nato ostro govoril zoper Avstrijo in protislovansko politiko Iz-voljskega. (To bo menda spet raca židovskih časnikarskih šmokov. (>p. ur.)
Angleški kralj na potovanju.
v London, 8. febr. (Brz. Nar. Dn.) Kralj in kraljica sta odpotovala v Berlin.
Praške vodovodne cevi pred sodiščem, a Praga, 8. febr. Danes se ob velikem navalu občinstva nadaljuje porotna obravnava proti ravnatelju Ke-straneka in odgovornemu uredniku „Prager Tagblatta"4 Kernu zaradi svo-ječasnih Kestranekovih očitanj raznim češkim politikom, da so si pri nabavi vodovodnih cevij za Prago, polnili svoje žepe. Danes zvečer ali jutri zjutraj bo razglašena razsodba.
Češki in poljski miniser-rojak.
a Dunaj, 8. febr. (Brz. Nar. Dn.) Čehi in Poljaki se bodo zavzeli za to, da ostaneta njihova ministra - rojaka tudi v defiuitivnem uradniškem kabinetu.
Sternberg v avdijenci.
a Ounaj, 8. febr. (Brz. Nar. Dn.) Danes je cesar sprejel pri splošnih avdijencah grofa Stern berga.
Narodni gospodar.
i * - ■ • žj-i v Avstrijska centrala za varstvo kmetijskih in gozdarskih interesov ima
4. marca svoj XI. redni občni zbor na Dunaju.
v Uradni veterinami list poljedelskega ministerstva poroča o velikem razširjenju živinske kuge v Mali Aziji in od tam tudi v evropsko Turčijo, kjer je že nastopila v bližini Carigrada. Naša vlada je odredila najstrožje varnostne naprave.
v Gospodarska razstava osrednje gospodarsKe družbe za Češko v Pragi bode od 29. maja do 6. junija t. 1. ter bode obsegala te le skupine: I. Gospodarski stroji, motori in orodje. II. Rogata živina, konji, prašiči, ovce, koze in živina za vpitanje. III Razstava ku-rétine. IV. Poljski pridelki in primerjajoči poskusi. V. Posebna razstava znanstvenih in strokovnih poljedelskih spisov, melioracijskih načrtov, diagramov ter raznih društvenih in učnih pripomočkov. VI. Gospodarske potrebe in pripomočki (krm la, umetna gnojila itd.) VII. Razstava raznih poljedelskih Strok (mlekarstvo, pn ovarništvo, vinogradništvo, čebelarstvo, hmeljarstvo itd.) VIII. Hranila in pijače. IX. Zbirka muzeja kraljevstva reškega in glavnega mesta Prage. X. Rokodelski in industri-jalni izdelki. — Kakor se vidi, bode razstava zelo zanimiva. Take razstave se vrše vsako lei o na Češkem in v prav izdatni meri pospešujejo razvoj poljedelstva v vseli strokah,
v Vinska razstava in vinski trg v Mistelbachu na Nižje Avstr. bode 16. in 17. t. m. Podporo za to razstavo, na katero pridejo krčinarji in vinski trgovci od vseh straui j sta dovolila poljedelsko ministerstvo in deželni odbor nižje avstr. Ali bi ne kazalo tudi pri nas na Spodnjem Štajerskem prirediti nekoliko podobnih razstav in zahtevati
v ta namen potrebnih državnih in deželnih subvencij ?
v Od zadnjega ruskega posojila
v skupnem znesku 1400 miljonov frankov je prevzela Francija 1200 miljonov, Anglija 150 mil., Nizozemsko samo 30 mil. Izven Francije je bilo to posojilo prav hladno sprejeto, le Francija je pokazala živahnejše zanimanje. Od fran-cozkega deleža ostane 900 mil. v deželi v plačilo blagajniških nakaznic (starejšega posojila v znesku 800 mil.) tako je Francija v resnici samo 300 mil. frankov na novo podpisala.
Iz sodne dvorane.
Porotne obravnave v Celju Naročen umor. Porotna obravnava, o kateri smo poročali v sobotni številki, je bila včeraj popoldan (!) skončana. Porotniki so prvo vprašanje, ali je Janez Neiger kriv, da je naročil nrnor F. Pokič, soglasno zanikali, ravno tako drugo vprašanje, ali je kriv, da je pri umoru samem neposredno in dejansko pomagal. Potrdili pa so glasno tretje vprašanje, ali je kriv, da je pripomogel k umoru le kot bolj oddaljen udeleženec. Na podlagi tega izreda ga je sodni dvor obsodil na 6 let težke ječe, poostrene z mesečno 1 postom in vsako leto na dan umora, dne 19. marca s temnico in trdim ležiščem. S tem so porotne obravnave za to zasedanje končane.
Loterijske števiiKe.
Dunaj 8. febr. 1909. 11, 25, 74, 73, 7. Gradec „ „ „	72, 31, 65, 59, 40.
Praktikant
absolviran šestošolec se sprejme s I. marcem v lekarni M. Pospišil v Konjicah. — Ponudbe na Mr. Ph. V. Prorazila, provizorja lekarne v Konjicah. 90 -4
Listnica uredništva.
Maribor : Oprostite, je menda pomotoma izostalo. Narodni pozdrav! — Slov. Bistrica: Prisrčna hvala! Pozdrav! — Blzeljsko s Ali niste dobili moje dopisnice? Zaradi žkrlatice bi gotovo imeli sitnosti in zato je bolje, da počakamo. Prisrčne pozdrave in hvala! L.
Trgovci, pozor!
Na Ponikvi ob južni železnici se oddajo s 15. marcom t. 1. za trgovino pripravni prostori z opravo vred solidnemu konkurence zmožnemu trgovcu Slovencu brez rodbine pod ugodnimi pogoji v najem.
Pojasnila daje gdč. Anica Vrečkova na Ponikvi.	97 i
Lepa hiša
v kateri se že dolgo izvršuje gostilniška obrt, z novo opremljeno pekarno, s prodajalno in 4 sobami ter hlevi, drvarnico in nekoliko posestva se proda po zelo nizki ceni. Natančneje pri lastniku g. Janezu Tomažinu v Drnovem št. 64, pošta Leskovec pri Krškem, Kranjsko.
98 1
obstoječe iz dveh sob in pripadajočih prostorov, z električno razsvetljavo in vodovodom se odda v hiši štev. 3 na Schillerjevi cesti. Vprašati je v pisarni Zadružne Zveze v Celju istotam. 103 3-1
u » 34 let star, strokovnjak glede lesu, M OZ SeSkega in nemškega jesika v govoru J in pisavi popolnoma zmoten, ki je bil dalje časa nastavljen v lesotrinem zavodu in je izvežban v merjenju, ekspediciji ter is-računanju kubičnega obsega, prosi za mesto v lesotrinem zavodu bodisi kot skladiščnik-ekspeditor bodisi kot tržni mojster (Platzmeister). Tudi je izvežban v stavbarstvu in bi sprejel mesto kot korespondent v pisarni ali pri stavbah. C. ponudbe naj se pošiljajo pod šifro „G. 1000" na upravništvo tega lista. 27 1
wm^mmmmmmmmmmaKeummmmmmm^mmmmmmmmmmmmmmmtmmmmmmmmmimmma^^mm
i
Y četrtek, 11. svečana, domača
plesna veselica
m
a i t
Dve lepi
stanovanji
vsako obstoječe iz 3 sob in s prostranskimi prostori je oddati na Iiiiigu štev. 11. — Natančneje se izve pri Zadružni Zvezi v Celju.	102 3-1
Zidarji
za Trbovlje se sprejmejo. Ponudbe sprejema Viljem Treo, stavbenik v Ljubljani Marije Terezije cesta 10.
96 6-1
Prostovoljna prodaja posestev!
V konkurzni sklad tvrdke I. C. Juvančič, vinske veletrgovine v Spodnji
Šiški spadajoča posestva in sicer.
1.	v Spodnji Šiški obstoječe iz velike, prostorne, jednonadstropne liiše št. 77 v Spodnji Šiški, ležeče tik ob glavni celovški cesti, oddaljeni komaj četrt ure od mesta, približno 5 minut od kolodvora državne železnice v Spodnji Šiški, s prostornim dvoriščem in gospodarskim poslopjem, dvema prostornima hlevoma, ledenico in s prostorno kletjo, nadalje iz vrta, dveh travnikov in dveh njiv;
2.	na Viču pri Ljubljani obstoječe iz ene njive;
3.	v Velikih Laščah na Dolenjskem, ob Dolenjski železnici obstoječe iz hiše št. 65 v Velikih Laščah, vrta, travnika, njive in štirih pašnikov in
4.	na Bizeljskem, Spodnje Štajersko, obstoječe iz hiše št. 11, koče, hleva, vinogradov, travnikov, njiv, pašnikov in gozdov. Prodajajo se vsa ali posamič brez jamčenja za kakovost in izmero iz proste roke.
Cenilna vrednost:
posestvo v Spodnji Šiški............ 110742 K 02 h,
parcele na Viču..............................84 K h
posestva v Velikih laščah ............ 6050 K 20 h
posestvo na Bizeljskem............. 15963 K 47 h
Posestvo v Spodnji Šiški je zelo pripravno za vinsko trgovino, ker je tudi sedaj v konkurzu se nahajoča tvrdka tržila ondi z vinom nad 30 let.
Ponudbe za vsa ali posamezna posestva naj se pošiljajo na upravitelja konkurznega sklada dr. Viljema Schweitzer, odvetnika v Ljubljani, Kongresni trg št. 19 najpozneje do 20.' februarja 1909, na poznejše ponudbe se ne bode
oziralo.
Ponudniki se o sprejemu ali odklonitvi ponudbe obvestijo pismeno.
Dr. Viljem Schweitzer, konkurzni upravitelj.