Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. 5 za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj Ljubljani v sredo 10. maja 1854. List 87 Veliki zbor krajnske kmetijske družbe nožet, kako močirne na suho devati z drê nažo in brez drênaze. in kako vodo na nje u c* mu v 111 m 1 v li u 1 v u a /i v , 111 naivu v u u u 11 a 11 j 2. dan t. m. je bil v Ljubljani letošnji véliki napeljevati. Gosp. Prajšen je radovoljen pre zbor c. k. kmetijske družbe, ki gaje, ker jeslav. vzel ta nauk, in je tudi ob nedeljah razlagal gospod deželni poglavar laćaš na Dunaji bil, nje- enaki nauk knietovavcom, gosp. bogoslovcom in gov namestnik visokorodni c. k. dvorni in pogla- šolskim pripravnikom. varstvini svotnvavec gosp. grof A. Ho h e n wart s Perva drénaža v Lj u b lj ani na magistrat svojo nazočnostjo poslavil. Snidilo se je 57 udov. nem močirnem travniku je končana. Mnoge ovére Vse kmetijske družbe našega cesarstva so bile na- ki so pri vsakem novem početju, posebno z mašino domestovane po od njih izvoljenih porocnikih. -m 1 1 • i • 1 IJ v • # Na ... r ' ' «w » ^ vr v «j u 5 ^v^vi/iiu « uiuoim ki je mogla večkrat popravljana biti, preden jeza 9 9 ogled postavljene so bile nektere mašine in nekteri čela dobre ceví izdelovati, in pa poznojesenski čas, v domaći pridelki, ktere bomo omenili na koncu tega kterem se je drénažiti začelo, je podražilo to pervo da stroški presežejo pervi prevdart. Delo popisa delo tako a. uuu larvu, ua auuisivi picoc/ Ijali 9 ko so iz krajnsko-slovenskih imen nemške imena napravljali. Vzemimo ravno tudi iz Koroškega razglede tako je Wo Iti u g od ime potoka, ki se v Ziljo 55 « * vol", Ma len th ein od „malen", 99 Krn ct Karnaterbach od steka. (Glej „Slovenija" 1849, str. 296 312). Iz Kârnthen je latinsko Carinthia, in ravno tako latinsko Carantania; vendar bi se zadnje brez vse sile dalo tudi od „Koratan" izpeljati. Nemško ime „die Karner", kar Korošce pomeni, je vzeto iz latinskoga Car ni in to iz slovenskega Krajni; utegne pa tudi biti, da so Nemci sami neposredno ime Krajni v Karner preobernili. „Die Karner" (Kami) je edino ime s Krajni, li da je pervo v ustih tujcov drugo pa nepopačeno slovensko. 9 Tišti 9 kterim Nemci 9 pravijo „die Karner" (Korošci), so po svojem naroda tudi res od Latino v nazvani Car ni, in slovenski Kra j ni li da današnje čase v tišti zovejo, in kterim Nemci zdaj za Slovenci „die Krainer" ali drugi 9 deželi stanujejo, kakor pa ki se vedno po slovenski Krajni ali Krajnci n "" UIUIUV. Kraner" (celo popačeno tudi „Graner") pravijo. Z nemški „die imenom Krajni, Krajnci in Kar ni (po Krainer" in „die Karner") je nekako taka kot z imeni Parzi in Persi ali Perzjani, Franki in Francozi, Bre tagnei (to je Bretanjci) in Britanci — pervi so na Fran cozkem, drugi na Anglezkem ali Anglezi sami. Nekako enako je tudi z imenom SI o v e n ci SI o naučimo. Errando discimus Poženčan Novičar iz austrianskih krajev lz zlatnega Praga. Te dní je přišel na dan pervi letošnji svezek časopisa českega muzeja. Ker je njegov zapopadek prezanimiv, ne dvomim, da bo mnogim čitateljem „Novic" milo zvediti ga. Je pa sledeči: bvetni izbor iz ..božanske komedije" (»Divina com media" od Dante Alighieri-ta); priobćuje ga Fr. Dauha. Ribe morja jadranskoga, od dr. Lambla. Hradečki odlomek staroslovanskih nedeljnih Mi kulaš Da- evangelij, od Vaclava Hanky, čičky z Heslová a na Kbele. Spisal F. B. Mikovec. nesnazih měst šosnih u hájeni svyh privilegii po roce 1620, od J. Erenbergera. — Preso-jevanje F. L. Celakovskovega „čitanja o primer-javajoči slovnici slovanski", spisal Mart. Hat tala. Vést o matici česki. m Knjigo p Vést o českem m a Z nazočnim svezkom ma zejnika je izdan tudi drugi oddelk pervega delà převaz nega spisa „Diejiny d kéh od slavneg » Palacké od 1125 do 1253. je prišlo tudi drug Drugi oddelk obsega povestnico česko S tim važnim delorn zgodovinskim delo te verste ne manj važno iz peresa g. arkivara Jaromíra Erb na světlo to Po tova nje Krištofa Haranta iz P Je pa s" del pervi. medů Gosp. dr. F. L. Rieger izdal je „Život Moh spis 9 preveden iz angležkega po slavném Wa- Gosp. Vojteh Šafařik preve- naslovom shingtonu Irving del je celo glasovito delo Hurnboltovo pod Kosmos" vrednik izverstnih 55 v česko narečje „Památkov arheologičnih" Gosp. K. V1 a d. bode Zap, izdal nov spis o zemlji Cehov, oziru, v českem narečju tudi arheologicno-top grafičnem lz Gorice pokopali maja Zorislav. Včeraj smo z veliko častj tlega našega nadškofa in kneza L V . a. Prišli so k pogrebu tudi svitli skof terzaski gg. Legat in mnoge višjih c. k. oblastnikov iz Tersta. Rajnki so bili sin kmečkih staršev iz doljnega Koroškega, pa so se po izverstnih lastnostih svojega uma in serca iz lastne moči povzdignili na visoko stopnjo cerkvenega kneza, ovenčanega z velikim križem Leopoldovega reda itd. Bili in tako milost- so rajnki škof v vsem mož po volji bozji in nega serca, da so vse dali, kar so imeli. Z blagi spomin dolgo dolgo v hvaležnih sercih ! bo njih lz Maribora majnika Od p er to p is m gospodu farmeštru Rihard Knabl-u, odbornému soudu sta- jarskega zgodovinskega druztva. V 4. zvezku časnika „Mittheiluogen des histori vak i ali Slavonci. Te imena so enega početka, med schen Vereines fůr Steiermark" pravite prečastiti gospod sabo ene, po raznih končnicah, po majhnih spremenah, o 55 tako zvaném D Chart na Videmskem rimskem po nekoliko različnem zgovarjanji različne, vendar pa kamnu, da je neki dopisatelj ljubljanskih „Novic" se pre-med seboj sorodne ljudstva pomenijo. Da so nekdanji derznil Muharja pokvaritelja onega teksta imenovati G o r a t a n (Karantanio) veliko veči si mislili nekteri, N koncu Svojega pretresa pravite je prišlo menda od tod, ker so si povsod, kjer so od ako je kdo v stanu, razlago V 9 9 ■da se radi udate Videmskega napisa Karnov kaj čuli ali brali, si Gora tan mislili, in ker zatreti se niso spomnili, da je vse slovensko ljudstvo, kar ga Akoravno bi jaz Vašemu pozivu na polj zgodo je bilo od jadranskega morja do Donave, imelo splošno vinsko le tadaj vstreči moral, kadar ste dokazali 9 da ime Karni ali Krajni. Da je pa nekdanji Goratan ste mi slovstveni verstnik veliko veci bil memo današnjega, se ne dá tajiti, četudi in to to je mit ? kar j 9 . V tudi pišem _______ ki znate in da tedaj zamo- 148 rete z dušnimi, De le s telesnimi očmí gledati po kamnju » lz Ljubljane. Zdaj tadi „nekteri Jag os 1 o Yam bodem vendar v prihodnjem zvezku gori imenova- vania v zagrebški „Luni" (dokladi k „Agramer Ztg. nega časnika odgovoril in Varn pokazal: da tudi Viste* poterjujejo, da vse to je čista resnica, kar je kakor Mahar, tekst pokvarili. u , ....... Davorin Terstenjak. Iz Celja. Po dolgem neprijetnem in merzlem vremenu se je nebo zvedrilo in prihaja lepa pomlad. Ozi-mina je scer po mrazu nekoliko terpela; ljudjé menijo kakor polja zdaj kažejo, vendar bi utegnila le- v „No ter vícah" dozdaj o zapuščini Vrazovi bilo pisano pravijo: da je Vrazova zapuščina pravi kinč ju goslovanskega slovstva. Kako to 9 da » Neven" pa > da i tina dobra biti. Sicer se je te dni po bližnjih krajih Tako je 1. dan maja pođ se zmirej molcí o tem , ker se smemo terdno nadjati, da se dan je slavno vredništvo nima nič preklicati, ako dá čast komur čast gré u y> marsikaj žalostnega prigodilo. Pre šinom, v sv. Lorenca okolici, neki kmet > ? ? ne Novičar iz mnogih krajev koliko globokeje ko navadno njivo razoraje, zadél na Deputacijam iz Ogerskega, Lombardo-Beneškega mertvaške človeške kosti. Naznanil je to koj dotični in iz Prage so presv. cesar obljubili, da pridejo s presv* sodii v Celje. Sodnijško-zdravniško razgledanje najde- cesarico kmalo v njih kraje. — Po naj višjem sklepu od nih kosti je dokazalo, da te kosti so blizo 15 do 20 let 26. p. m. imajo politične deželne poglavarstva v vsih kro- v zemlji bile zakopane; da so kosti mlađega, 20 do 30 novinah našega cesarstva, razun Ogerskega in Lombardo let starega moža ; da se pa ne more zagotoviti po kte Beneškega, svoje opravila po novi osnovi 29. dan tega rem načinu smerti je bil poginil. Ker ni nič tako za- mesca začeti. Okrajne poglavarstva, namestne županije 9 da bi ne prišlo na svito, je pričakovati, da se bo na Horvaškem , in okrajne vradnije na Erdeljskem ostanejo Kdor se hoče deržavni krito tudi zvedilo, kdo je nesrečnik bil, ki na tem nenavad zacasno V se v svojih opravilih. nem mestu je počivah 9 «v«- ' --------- — *---J '— ----;-------------; 2. dan majnika je v Celju preskušnji iz gojzdnarstva podvreci, naj se oglasi majhen deček — zgorel! Neka nepažljiva mati je pu- pri c. k. deželnem poglavarstvu svoje dežele do konca stila na večer dveletnega fantiča samega na mizi zraven prihodnjega mesca; čas in kraj preskušnje bo mi- goreče svece sedeti, je odšla, ter izbico zaklenila. Fan- nisterstvo pozneje določilo. — Vodstvo c. k. prodajavnice tiček se je luči preveč bil približal; plam zagrabil je rudninskihpridelkov na Dunaji je ceno vsake sorte kot- svinca za 1 fl., Vsi sadeži J V f« V f V V I 2 f • ! jv - " --------I "--w---- --------J «/ oblečico njegovo, ter začela je po celem truplu revčika lovine znižalo pri centu za 2 goreti. Pervi je přišel oca domu, najdel je o joj! živega srebra in cinobra za 10 Ijubceka strasno sožganega in mertvega. • v » _ — V 3. dan maj- na Laškem obetajo dobro letino; slana ni škodovala *e nika došlo je naznanilo v mesto, da v Št. Rupe rt ski liko. Smešno pa je v nekem dunajském časniku brati, fari, okolici Bezgoviški, je neka žena, Apolonia T., da tudi — c : i s « « „ « i--- v se nič gnjiline na krompirju zapaziti! strašno smert storila. Sodnjiško-zdravniško razgledanje Mož gotovo bolj kuhani krompir pozná, kakor kdaj da mertvega trupla njenega je najdlo, da spodej persne gnjiti zacne. Iz rusovsko-turške vojske se ni kosti je bila precej velika rana in odpertina v koži, skozi ktero je mnogo čev se bilo izvun razlilo. Ali je in janském nasipu pri Cernovodi iepeni bili nič posebnega te dni zvedilo. Da bi bili Rusi na tra 5 ni res 9 kaksino hudodelstvo je tù bilo doprinešeno menda na vekomaj ne bo ostalo zakrito. s dolnega Štajarskega. H. Da je bila poroka presvitlega cesarja imenitna prigodba vsakemu verlemu Austrijancu, in da se je od nje govorilo veliko tudi po kmetih, je sploh znano. Da si pa vsak tako slovesnost po svojem prostem zapopadku domišluje, pričuje sledeči pogovor, ki sem ga pod svojim oknom slišal v nedeljo večer pred poroke, ko je stalo in čakalo na večernice več mož in fantov razne starosti, in so se od slavne cesarjeve ženitve pogovarjali. Zapišem, kakor sem slisal, preproeto pomenkovanje pod oknom : Neki star godec: Tak juter bodo svitli cesar poroko imeli; Bog Jim daj srečo! Bog vé, kakšne godce da so najeli? to tudi malo Valahijo so zapustili, kakor se siiši zato, da se J. Š. bojo z večjo armado proti Sumti obernili. Turki so ob- sedli od Rusov zapušeno Krajovo in marširajo proti Babadag-u. 28. aprila so Rusi vnovo začeli hudo na S i lis trio streljati (strelajo z zarecimi kroglami), Omer-paša pa je pisal v Carigrad, da se bo Siiistria deržala, le v 6 tednih na v ce > ji pride angležko-turška armada se pomoc množí Iz Rusovskega se slisi, da vlada neprenehoma svojo armado. Sliši se tudi, da hoče na mejo au-strianske Bukovine postaviti 70.000 vojakov; naGer-ško je nek poslala 700.000 sreb. rubljev v pomoč. V Hercegovini napravlja paša Mostarski černo voj Neki star mož: Kaj godci! bojo lahko naj lepšo vižo zagodli; al starašina, ta ta bo mogel dobro promisliti, kaj bo govoril, da se pri tak imenitnih sko (Landsturm) zoper Cernogorce.— Per zisk a vlada, ki misii od Rusov več deželá nazaj dobiti, ki so ji bile vzete, je nek poslala 50.000 vojakov (?) na turško « • • m * # « t • V i ^J ^ kar pa ni kaj verjetno, ker se je unidan slisalo mejo, šah perziški hoče biti nobenostransk. 9 V Belgradu svatih kaj ne zagovori Neki fant: Jaz nevesto in družico rad vidil je vse mirno, pa vse se pripravlja za vojsko. — Fran-cozka in angležka vlada nabirate novo armado za černo in baltisko morje. Napoleon je ukazal kardelo od kak boste oblečene in kak se boste vêdle? Drugi fant: Meni ni toliko za obleko 9 mož raji cesarico v b vidil 9 jaz 100.000 pa poleg Marsei 11a. postaviti poleg Montr eu il a Angležke barke 50.000 na izhodnem > ker je nek tak zala. Tretji fant: Bog zna: koliko vina bodo ženin kaj fantom dali, kadar bodo zaukali ? Izsluzen vojak: Jaz sem bil daleč po svetu, in vém vse te řečí. Tacih svatb si ne smete misliti po svoji morju so bile 28. dan p. m. še pred Elfsnabben-a francozke pa so 7. dan t. m. prijadrale v Wingo- Sund. 9 Stan kursa na Dunaj maja 1854 Obligacije pameti. Ko se je mogočni cesar Napoleon ženil, so ne- deržavnega < 4 vestina botra tak kolač spekli, da so grenárdirerji 5 4'/ O / o 863/ 2 99 po dolga njem hodili in so s srebernimi lopatami svatom kose lo 3 2 «/ 99 99 2 99 77'/ 70 y4 55 44 V 4 fl 4 2 mili Tretj dan so 50 centov težke celega na mizo přinesli vola pečenega Oblig. 5% od letal851 Blil Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 84 V (zavzeti) O ohó dête hentaj itd Zajemi od leta 1834 99 99 1839 231 124 99 99 99 99 99 99 99 99 Esterhaz. srečke po 40 fl. 85 fl 29 y4 „ 29 3/ Windisgrac Waldštein. 99 99 Kegleviceve Cesarski cekini 99 99 99 20„ „ 20„ 10 8 99 99 10 y2 „ 6 fl. 21 Napoleondor (20 franko v) 10 fl. 49 Suverendor.......18 fl. 20 Nadavk (agio) srebra 100 fl. 36 i/ 2 fl Odgovorni vrednik : Ur. Janez Bleiweis Natiskar in záložník : Jozef Blaznik.