214. številka. Ljubljana, v torek 19. septembra 1899. XXXII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman sa avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld.,'za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., aa jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuj'e dežele toliko več, kolikor poStnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. Telefon št. :M. „Pogumno v boj". S Štajerskega, 17. septembra. Naš „Slovenski Gospodar" je izdal geslo „Pogumno v boj". Za Boga milega, ali imamo zopet Turka v deželi? Ali je mar nastalo zopet kje krvavo pobijanje Slovencev, kakor smo je doživeli dne 9. in 10. avgusta v Celju, v tistem Celju, ki ga je dr. Šusteršičeva stranka v „Vaterlandu" proglasila za „fremdes Gebiet"? „Slovenski Gospodar" ne brusi mečev in sulic proti Turku ali proti našim krutim narodnim sovragom, nego pripravlja se in kliče na klanje v slovenski armadi na Štajerskem, na boj kliče proti slovenskemu učitelj stvu. Napadi »Slovenskega Gospodarja" na slovensko učiteljstvo so bržčas dogovorjeni s klerikalno stranko na Kranjskem. To kaže jednakost v taktiki. Kakor bi ljubljanski ^Slovenec" rad razdvojil kranjsko učiteljstvo, kakor bi on rad napravil nasprotje mej „starimi" in »mladimi" učitelji, kar pa se mu pri odločnosti in solidarnosti kranjskega učiteljs.va gotovo ne posreči, tako bi tudi „Slovenski Gospodar" to rad na Štajerskem dosegel. Diplomatično je napovedal boj le mlajšim učiteljem, starejše pa še pardonira za sedaj, misleč, da jih tako ujame v svoje zanjke, v katere jih vabi s sladkimi besedami. Pa kakor ljubljanskemu „Slovencu", tako se tudi ,Slovenskemu Gospodarju" ta manever ne posreči. Tudi štajerski slovenski učitelji, „stari" in „mladi", in če tudi različnega temperamenta, smo solidarni in ostanemo solidarni v boju za svobodno šolo in v boju za pravice učiteljskega stanu. „Slovenski Gospodar" nam je napovedal boj, ker očitno kažemo, da ne pri-poznamo klerikalnih načel, in ker smo za odločno in brezobzirno postopanje v politiki. To je upor proti klerikal-stvu, in zato se nam napoveduje boj. In priprave so se že začele. V tem, ko nas „Slovenski Gospodar" obsipa z ognjem in z žvepljem, so tudi organi svete inkvizicije že na delu Župniki, oziroma kapelanje so dobili posebne pole z naročilom, da morajo o vsakem učitelju sporočiti na višje mesto, kakega političnega mišljenja daje, kako živi, ali kaj agituje ali ne, ali je naročen na liberalne liste, ali hodi v cerkev in k spovedi in kolikrat, izkratka, sestavlja se pro-skripcijska lista, kakor smo izvedeli iz duhovniških krogov, in iz tega sklepamo, da so streli „Slovenskega Gospodarja" le predigra, boj, organizovani boj, pa da se šele začne. Slovenski učitelji na Štajerskem se tega boja ne bojimo. Navdaja nas zavest, da se bomo bojevali za sveto in pravično stvar, za našo ljudsko šolo, ki ubogemu našemu narodu odpira pot k omiki in k blagostanju, in za naš stan, ki je gotovo vsaj tako velike važnosti, kakor duhovski. In navdaja nas trdna zavest, da bomo v tem boju tudi zmagali. Načela, ki jih zastopajo naši sovražniki, so taka, da se jim nikdar in za nobeno ceno ne uklonimo. „Slovenski Gospodar" je ta načela s hvalevredno odkritosrčnostjo priznal, pišoč: „Stariši izročajo učiteljem proti nagradi (!) svojo deco v vzgojo, ker sami nimajo dovolj časa . . . Zato pa imajo samo stariši in jedino le stariši pravico, določevati smer ljudskošol-skemu poučevaju in vzgoje vanju". Tako je! Saj tudi kmetje, ki imajo skupno „gmajno", izročajo svojo govedo vaškemu pastirju proti nagradi pol hleba kruha. Zato pa tudi imajo pravico določati, kje in kako jo je pasti. Zakaj neki ne rečejo duhovniki, da jim izročajo farani cerkev v oskrbovanje proti nagradi? Zato pa imajo le edino farani pravico določevati, kaj in kdaj se ima goditi v cerkvi, kako jim morajo duhovniki pridigovati itd. To bi bila vsaj logika! Učitelji pa stojimo na stališču, da je šola „ein Politicum", kakor je rekla cesa- rica Marija Terezija, da ima ves narod, in da ima država največji interes na tem, kako se vzgajajo bodoči državljani, večji nego stariši sami, in da ima za to država prvo besedo pri določevanju smeri ljudsko-šolskemu poučevanju in vzgojevanju. V tem oziru je i z k 1 j u č e n o v s a k o paktiranje. Razpora, ki bi ga rad provzročil „Slovenski Gospodar" mej slovenskim uči-teljstvom na Štajerskem, ne bo. Prepričani smo, da njegov apel na „starejše učitelje", naj tudi oni „primejo z ognjem za orožje" in naj pripomorejo, da se učiteljsko gibanje koj v začetku zaduši, ne bo imelo uspeha. Tudi mej starejšimi učitelji jih je le bore malo, ki vztrepečejo, če pomiga posvečen mazinec, a tudi ti ne bodo rušili vzajemnosti in pobratimstva naprednega svobodomiselnega slovenskega učiteljstva na Štajerskem, ker se zavedajo svoje dolžnosti kot pionirji ljudske prosvete. „Slovenskemu Gospodarju" bodi na polna usta povedano, da bomo kakor svoje narodno stališče tako tudi šolo in učiteljski branili z vsemi svojimi močmi in naj tudi njegova stranka ščuje proti nam kolikor hoče, branili odločno in brezobzirno. Torej le „Pogumno v boj". W HJubijani, 19. septembra. Apel na desnico. „Der Siiden" je prinesel članek, ki je potekel bržčas iz peresa jugoslovanskega državnega poslanca ter se obrača na vse desničarske stranke. Člankar konstatira, da se je lotila vseh desničarskih krogov velika vznemirjenost, ko je bil poklican Chluraeckv v Išl, in se je govorilo o spremembi sistema. Tega vznemirjenja bi ne bilo, če bi imela desnica tisto moč in veljavo, katera bi bila vzpričo njene velikosti naravna. Ogrska želi, da se urede parlamentarne razmere avstrijske vsaj v toliko, da bo možno izvršiti volitev delegacij. Isto žele vsi patriotje tostran Litve. Ti so radi parlamentarne krize v tostranski polovici tembolj vznemirjeni, ker ni grof Thun, dasi bi bil moral za tem neprenehoma stremiti, tekom let ničesar storil, da bi premagal težko krizo, v kateri je naša monarhija. Pod takimi razmerami — piše „Der Siiden" — bi gotovo tudi v krogih desnice z nekim zadoščenjem pozdravili vest, da se je cesar radi očividne nezmožnosti sedanjega ministrskega predsednika obrnil do drugega politika, ki naj zapelje državno ladjo v mirnejšo vodo. Seveda bi ta politik ne smel biti a, la Chlumeckv zagrizen nasprotnik vseh onih političnih in narodnih ciljev, katere sije zapisala večina državnega zbora na svoj prapor. Da je zbudilo potovanje Chlu-meckega k cesarju v Išl veliko razburjenost, tega je največ kriva desnica. Mesto da bi ustvarila med seboj in ministrskim predsednikom jasne razmere, dala se je odpraviti pri raznih prilikah z brezpomembnimi in neobveznimi izjavami. S tem je kazala svojo slabost, ki rodi sedaj grenke posledice. Na odločilnih mestih menijo, da se morejo brez ozira na vodilne osebe desnice in brez ozira na izvrševalni odbor veČine pogajati z voditelji opozicije. Še hujše pa je to, da delajo desnico ne le nasprotniki nego celo že nekateri členi desnice odgovorno za izvestne neprimerne nkrenitve ministrstva. Samo poslanci jugo slovanskega kluba niso napravili te napake ter so v mnogobrojnih izjavah odklanjali, da bi se jih identificiralo s politiko Thuna. Večkrat so odločno zahtevali, naj prisili izvrševalni odbor desnice ministrskega predsednika, da zavzame jasno, nedvomno stališče ter — če treba — nastopi proti Thunu, ako bi ne hotel sprejeti obveznostij. Toda naša svarila in očitanja so na desnici prezirali, dasi ne dokazujejo šele dogodki poslednjih dnij, da je bila naša politika prava in da so bile naše zahteve upravičene. Zato poživljamo desničarske kroge znova: naj se nemudoma sestanejo, določijo svoje zahtevo ter dokažejo, da tvori desnica neomajno trdno in složno veliko večino. Desnica sama naj LISTEK. Črni biser. (Češki spisal Fr. Herites.) (Dalje.) Utihnil je in molčal zopet nekaj časa, Dotem se je vsedel nasproti mene in nadaljeval: „Z ženo sva se sprehajala često po bregu Mure in opojna sva pila ves ta čar, v katerega nas poneso, kakor se zdi človeku, hitro tekoči smaragdnozeleni valovi te reke. Onega večera naju je sprem ljala mati. Bil sem izborno dobre volje in poln šaljivosti. Korakali smo po pesku, ki je bil še vlažen; voda narasle reke ga je pokrivala do nedavna in končno usahnivši, je pustila v njem na stotine lesketajočih kamenčkov in na stotine školjk. Vzel sem slučajno jedno izmed njih v roko in objemši ženo, sem se pošalil: da bi bil v nji biser — jasen, čist biser, kakor si ti! — Izvila se mi je iz naročja in beže od mene, je zaklicala s smehom: „Vrzi to školjko od sebe — ne skušaj Boga!" — — Spustil sem se za njo, in ko sem jo dohitel, sem jo objel z obema rokam ter pred njenimi očmi odprl školjko ... In glej! — V moji dlani je ležal res biser, krasen, velik biser, toda motnega svita — črn". Danijel je znova obmolknil. Potem je govoril dalje: „Moja Otilija se je stresla. — ,Nesrečal! so zašepetale njene ustnice in se bolestno skrčile. — Prijel sem jo ljubeznivo za roko in ji položil v dlan biser. — „Glej, slučaj!" sem rekel prijazno, trudeč se pregnati njeno vražarsko sumnjo. V tem pa se je približala k nama mati in prestrašena vzkriknila, hitro me je odrinila, in stopivši tesno pred mojo ženo, vzdignila kviško svojo koščeno roko: „Božja roka je pregovorila v tem znarienju!" je zaklicala z vzvišenim, skoro biblijčnim glasom. „Da,, — vi čednostna gospa! — črn biser ste med ženami . . . Več ne boste varali mojega sina, nesrečnica! Bog vas je sodil in obsodil! . . . Vi ste lagali ljubezen mojemu sinu in ste ga strmoglavili v vrtinec svojih razkošnih vabljivostij le zato, da bi prikrili svojo resnično sramoto . . . da., da. — ti zaslepljenec, vedi: dete, katero nosi ta žena pod srcem, to ni tvoje dete, Danijel", Danijel je zopet obmolknil in globoko vzdihnil. „Moja žena me je gledala z izbuljenimi očmi, in jaz — jaz bednik — o jaz bednik sem imel njeno grozo za dokaz pregrehe . . . „Proč od mene!" — sem ukazal. In ona je odšla! . . . o bože, ona je odšla od mene, zapustila me je za vedno ..." Danijel je pričel bolestno ihteti. „In črni biser", je nadaljeval čez nekaj časa, „je vzela seboj v zaprti roki in ga pustila na dnu reke, kakor grozno tožbo o meni . . ." „Spametoval sem se hitro", je pregovoril zopet Danijel s pridušenim glasom, in bilo je videti, da išče besed, s katerimi bi kar najhitreje končal; „skočil sera v divje valove, — stegnil za njenim potap-ljajočim se telesom svojo roko — toda zagrabil sem le peno, ki se je razgubila . . . Potem sem izgubil zavest; potegnili some iz vode in me položili na breg; ko sem odprl oči, sem najprvo — opazil mater ... Stala je ob meni po koncu. Grozen je bil njen pogled! Roke so se ji tresle, in ustnice so ji osinele. In kako so se ji svetile pri tem oči, zroče nepremično na isto mesto . .. čuden, grozen plamen! Tedaj mi je bilo vse jasno. — Popreje je govorila — blazna ..." Oči sem imel polne solz. Ni mi bilo mogoče pregovoriti. In kako tolažbo sem tudi mogel podati ubogemu? Zunaj v vrtu je bilo slišati korake in zraven smeh Olge. „Na kolena, možje!" je klicala z daljave, „na kolena! Ne pred menoj, ampak pred našo sveto nuno, vi brezbožni! In če se nočete pokoriti niti pred njeno svetostjo, sklonite kolena pred ogromnim bogastvom, katero nese v roki — vi poželjivi ženini! In Mila je stopila za sestro v lopo ter pregovorila mirno po svoji navadi: „Našla sem črn biser." PrestraSil sem se teh priprostih besed. Priskočil sem k Danielu in ga zgrabil za roko. Prizor se je odigral skoro popolnoma v temi. „Luč!" je zaklicala zdaj Olga. In v trenotku se je spolnila njena želja. V temo je prodrl žarek luči, in Mila je stopila bližje k stricu ter stegnila proti njemu dlan, v kateri je počivala najdena stvar. Potem se je razlila svetloba po vsej lopi, na pragu je stala gospa Braunova s svetilko v roki. Ko je izvedela o Milini najdbi, je hitela za deklico, da bi ji razložila najnuj-neje tajne iz do sedaj prikrivane stričeve minulosti ter preprečila vso nesrečo. „Prepozno!" je zašepetala, obstoječ na pragu in opazivši, kaj se je zgodilo. Prebledela je in se pričela tresti; z levico se je morala oprijeti vrat, da bi se ne zgrudila. Razburjena in v strahotnem pričakovanju je opazovala svojega brata .. . Očividno se je bala, da samo poročilo o najdbi črnega bisera z nevarno hitrostjo oživi v njegovi duši minulost in bode zanj osodno . . . Na najino začudenje je gledal Danijel na črni predmet, ležeč v dekličini dlani brez pričakovanega duševnega vznemirjenja. Opazil sem, da se njegova roka, katero sem držal v svoji, sicer trese, tod: nikakor tako burno, kakor navadno prebujenih in raz vnetih bolih. t<^$ (Konec prih.) pokaže pot, po kateri upa, da se odpravi sedanja notranjepolitična kriza ter naj predloži kroni in avstrijskim narodom načrt, s katerim misli doseči izvršitev svojega programa. Ako se to zgodi, potem smemo mirno zreti v prihodnost. Spravna konferenca. Samo še štirje dnevi nas ločijo od dneva, ko naj bi se vršila spravna konferenca. Že danes pa se more reči, da ne bo dosegla svojega namena, in da se je nemške opo-zicionalne stranke — vsaj večinoma — ne vdeležč. Niti ustavoverni veleposestniki niso složni med seboj, ali bi se je vdeležili ali ne, ter bodo imeli 22. t. m. v ta namen sejo. Krščansko socialno glasilo, „Deutsches Volksblatt" priporoča, da bi se tudi Nemci opozicionalci udeležili seje, toda glasilo nemške narodne stranke, „Grazer Tagblatt" zatrjuje v svoji brzojavki, katero je dobilo z Dunaja, da so vse nemške stranke složne v tem, da povabilo predsednika dr. Fuchsa odklonijo. Odgovore mu negativno ustmeno ali pismeno pred sejo. Tudi socialni demo-kratje se konference baje ne vdeleže. Francoski zarotniki in veleizdajalci pred državnim sodnim dvorom. Francija je dežela velezanimivih sodnih obravnav. Jedva je minulo razburjenje radi Drevfusove sodne afere, se začenja že nov vznemirjajoč proces proti Derouledu in ligi patriotov, proti Jul. Guerinu in ligi antisemitov ter proti tajniku vojvode Orleanskega, Andreju Buffetu in rovalističnim odborom. Na predlog generalnega prokuratorja pariškega apel-nega dvora je prosil justični minister predsednika republike, Loubeta, da se sestavi senat kot državni sodni dvor ter začne obravnavo proti imenovancem radi zarote proti vladi in ustavi ter radi veleizdajskega rovanja in upiranja. Prvič in jedinokrat, je posloval senat kot državni sodni dvor doslej proti generalu Boulangerju in tovarišem. Takrat, leta 1896. je bil Boulanger obsojen, a že prej pobegnil v Bruselj. Sedaj se je sestal senat torej v drugič, da sodi zarotnike, ki so deloma členi patriotske, deloma antisemitske lige, deloma pa so so mišljeniki za francoskim prestolom hrepe-nečega vojvode Orleanskega. Deroulede, ki je hotel na dan pokopa predsednika Faureja zapeljati francoski bataljon k uporu ter izzvati s tem na raznih krajih Francije ustajo, je bil pred sodiščem radi nedostatka dokazov oproščen in iz ječe izpuščen. Vlada pa ni pustila zadeve v nemar, nego je zasledovala dalje. Pred mesecem pa je dobila toliko dokazov, da je bil Deroulede plačan agitator za ustajo na korist Orleancev, da so Derouleda zopet zaprli. Našla pa je dokazov tudi za krivdo antisemitske lige in njenega predsednika Guerina. Ko je hotela vlada tega zapreti, se je Guerin s svojimi tovariši zabarikadiral v društveni hiši, kjer je oblegan še danes. Državni sodni dvor bode sodil 22 ljudij. Od izida te obravnave pa je zavisna usoda ministrstva. Transvaal se ne uda. Na rezko brzojavko angleškega kolonialnega ministra, Chamberlaina je odgovorila vlada Boercev, da Transvaal zahtev Anglije nikakor ne more izpolniti. Volilno pravico morejo dobiti angleški prisiljenci šele čez 7, ne pa že čez 5 let, kar zahteva Chamberlain. Tudi ne more boerska vlada dovoliti V* sedežev v transvaalskem parlamentu imejiteljem zlatih rudokopov. Odklanja pa tudi zahtevo, naj bi postala angleščina tudi držav, jezik. Transvaal želi mednarodno razsodišče ter se sklicuje na pogodbo 1. 1884. — Splošno se sodi, da bode odgovorila Anglija s tem, da napove Transvaalu vojno. Dopisi. Iz Zagorja ob Savi, 15. septembra. Po dolgem času prebolel je zopet toliko naš zagorski vitez, da se je odkašljal v 36. št. zloglasnega glasila vseh svedercev na naše liberalce, hoteč prav debelo izbruhniti ves žolč in strup, katerega se mu je v tem času jako mnogo nabralo. In s tem poteptal nas je vse v prah ter rešil svojo viteško čast, da ostane prav kakor do sedaj „vitez žalostnega spomina". — Ni mi treba podajati natančne analize načina, kako „pobijajo" ti vitezi svoje nasprotnike. To je že preveč znano med ljudstvom. Boljše ali slabše zavijanje fak-tov, kakor so pač razviti dotičnoga zvija- Čarski talenti. Saj jim je pa tega potreba kakor vsakdanjega kruha. Laži na katoliški podlagi so menda zaslužne pred Bogom. Balanciranje in različni manevri zavesti z besedami in z dlakocepstvom nasprotnika na led, posebno če vidijo, da ni v teh .krepostih" tako utrjen, kakor oni — to je navadna taktika. In tako splezajo po kakih slabostih posameznikov zopet iz zagate ter pobijajo pred svetom — stranko. Stvarno ne spuščajo se ti klativitezi nikdar v debato, če jih stvar še tako peče in muči. Tako prezrl je raje v svoji čudoviti mučeniški potrpežljivosti tudi naš gosp. kapelan vse one usodepolne udarce iz ,Slov. Naroda" in zlasti oni članek v „Rudeč. prap." št. 19 in 20 t L, kateri so temu nesrečnemu pacientu šli do srčne žile. V prvi polovici svojega „zmagonos-nega" članka pogreva in zopet prav slastno prežvekava slabosti občinskih odbornikov. Dalje se ponaša z ubožnim spričevalom svojega delovanja na ugodnejšem arži-škem terenu. O kakoršnih dobrotah pravi zavedno ljudstvo: Timeo Danaos et dona ferentes. Ali, Bog nas varuj pred takimi prijatelji, pred onimi prijatelji, kateri nas na vse možne in nemožne načine na gospodarskem, narodnostnem polju, na katoliški podlagi itd., zavajajo nazaj v one bla-ženo-krvave čase, ko so lajiki trumoma gi-nevali na natezalnicah, ko so prenašali grozovite muke pod rabeljskimi kremplji „pobožnih menihov", kar je junaškemu našemu vitezu že tako mikavno popisal „Radeći prapor" v zgoraj navedenih številkah. Tu odgovarjajte, g. Škerjanček, ali pa Vaši „dohtarji". Tu je hvaležno polje. Ne pa se toliko ubijati s politiko, katera, trdimo še jedenkrat, sklicevaje se na načela naše vere bi Vam morala biti veliko manj mar kakor pa vsakemu „faliranemu študentu". Zakaj, smo Vam povedali temeljito ter postavili Vaše delovanje v luč? Ali tudi tu molčite kakor grob? Kajti za vse, kar ne vodi v tisto b'aženo klerikalstvo, se tudi tu nič ne zmenite. Kje ste bili n. pr. takrat krščanski socialist, g. Škerjanec, ko so bili tukajšnji delavci odpuščeni od dela ? In isti so bili celo večinoma Vaši privrženci. Ali Vi se takrat v svoji krščanski ljubezni niste zmenili zanje, temveč so jim morali priskočiti, in tudi uspešno, demokratje na pomoč. Kje ste bili z Vašim učenikom dr. Krekom, ko je bil tu protestni shod proti novemu davku? Kaj ne, to ni bilo nič za Vaše — ideale ? Zato le ostanite Vi pri cerkvi, kakor smo že povdarjali, pa Vas bodemo veliko raje imeli, in ne bode nič tistih „žalostnih razmer", če ne, bodejo pa še žalostnejše. Koliko je vredna Vaša, oziroma klerikalna narodnost in vnema za narod, smo Vam tudi jedrnato naslikali. Torej je Vaše čvekanje in zabavljanje v tem oziru kakor spljh ves članek le pesek v oči takim elementom, kakor so Vaši pristaši a Ia Hrastelj, Železnik, Klobučič et con-sortes. Pri vsprejemu škofa trdite, gospod kaplan, prav značilno navihano, da je bilo pred Medvedovo hišo vse „črno" ljudij. Da, mi Vam verujemo, da se Vam je delalo vse črno pred očmi. Toliko za danes na Vaše manevre. Ali to je tudi prvi in zadnjikrat, da odgovarjamo na tako onemoglo balanciranje in Vaše manevre, ako se pošteno in stvarno ne upate pisati, ker s tako nehvaležnim delom se ne pečamo, da bi odgovarjali tistemu cvetu Vaše »inteligence", za katero Vi pišete. Iz Črnomlja, 16. septembra t. 1. Redko kdaj praznujemo na Belokranjskem kako narodno slavnost, in še tedaj je navdušenje tako majhno, da se kar ne moremo preču -diti mlačnosti, ki je osobito v zadnjem času zavladala pri nas — v narodnostnem oziru. Radi se sicer ponašajo naši črno-meljski očetje s svojim slovenskim mestom a žalibog. da temu ni več veliko vzrokov. Kočevar se nam približuje vedno bolj in bolj. Poznam vas, ki je bila pred 10 leti še izključno slovenska, a njeni prebivalci umejo danes le še kočevski! Čujte in strmite, gospod urednik, to je žalostna resnica. Dne 8. septembra t 1. priredili so črnomeljski diletantje večer v korist Prešernovemu spomeniku. Kako lepa ideja, in kako slabo se je izvedla! Zakaj se je opustilo petje, deklamacije itd.? Mari nam nedostaje potrebnih moči? Zakaj se ni napravil nagovor, prolog ali kaj sličnega, da bi se v istini vsaj nekaj trenotkov spominjali Prešerna? Kaj čuda, da ni bilo ves večer nikacega navdušenja; kaj čuda, da je bila udeležba tako slaba, zlasti ker ni bilo poleg drugih nedostatkov tudi nikake agitacije, katera je pri nas za vsako stvar neizogibno potrebna. Igralo se je v splošnem dobro; najbolj se je odlikoval g. I Toporiš, kateremu se imamo sploh zahvaliti, da se je igra — sicer precej težka za naše razmere, a malo efektna — spravila na oder. Omenim naj samo še naše vrle dame, ki so se z nevr-jetno požrtvovalnostjo lotile svojih ulog in jih izvršile v občno zadovoljnost. — Igri je sledil ples, ki je bil prav živahen in trajal do ranega jutra. Uspeh večera ni izostal. Pridobila se je precejšnja svotica v korist spomeniku našega pesnika-prvaka; naše dame in gospodje pa so pokazali, da bi se dalo i v prihodnje večkrat prirediti kakršnokoli si bodi zabavo v narodni namen, ako bi imeli dobro voljo in malo več navdušenja. N. I. Proslava stoletnice Blaža Potočnika. „Naj se ponaša Šiška s svojim slavnim Vodnikom, naj čuva Kranj svojega neprimerljivega Prešerna — mi v Št. Vidu imamo svojega BI. Potočnika in smo nanj pred vsem svetom ponosni. Pred sto leti je bil rojen v Struževem v nakelski župniji; 1. 1853. je prišel v Št. Vid za žup nika, celih 3U let, do svoje smrti 1. 1872., je neumorno deloval v naši župniji. Ponu-lali so mu bogatejše kraje, a jih ni hote1, Št. Vid mu je bil nad vse.' Njegov spomin bo trajen, neminljiv pri nas, da, ne samo tukaj v naših krajih, temveč v celem slovenskem narodu. V viharnem času, ko je ugasnila marsikomu ljubezen do domovine, ostal ji je on zvest, le zanjo plamteč sin. Bil je ljubljenec ukaželjnega naroda. Njegove prelepe pesmi so vnemale, pro-bujale, užigale slovenske rojake. Kakor bojni klic so donele črez hrib in dol njegove besede: Kdor ima srce, zna za dom solze. Za slovenske domovine raj ; Zanjo rad živi, zanjo hrepeni, Njo le — njo bo ljubil vekomaj! Blaž Potočnik bil je v resnici šent-vidski „gospod oče". Koliko dobrega je storil med nami! Koliko solz je posušil! Koliko src potolažil! Koliko duševnega in gmotnega blagoslova je rosilo po naših krajih vsled neutrudnjega njegovega delovanja? A vsej Sloveniji je bil vzor plemenitega, značaj nega, zlatega narodnjaka! Pri nas v Št. Vidu je I. 1866 ustanovil cvetočo čitalnico. Z njegovo pripomočjo se je pri nas na Vižmarjih 1. 1869 obhajal na j s i j a j n e j š i tabor, kjer je 30.000 Slovenk in Slovencev prisegalo domovini sveto zvestobo. Zato bla-grujmo in hvalimo Boga, da je pred sto leti daroval slovenskemu narodu dičnega in izbornega Blaža Potočnika!" Te besede smo čuli v nedeljo zvečer pri „Besedi" v šentvidskem „ Društvenem domu" ; — te besede kratko in jasno navajajo velike zasluge BI. Potočnika za Št. Vid in za vse Slovence ter razlagajo, zakaj ga slavi in časti Gorenjska in ves narod slovenski. Izredne so narodne zasluge Potočnikove, in zategadelj mu je priredila prijazna šentvidska vas prekrasno slavlje, katerega se je vdeležila po svojih zastopnikih vsa Slovenija. V soboto ob 4. popoldne so slovesno zapeli zvonovi farne cerkve v Št. Vidu in grmenje topičev je naznanjalo od vasi do vasi, od hriba do hriba, da se je začela proslava vzor-Sovenca narodnjaka. Zvečer pa so se zasvetila okna hiš, pod oblačno nebo so švigale rakete, gorel je umetalni ogenj in z „Gricka" so zopet in zopet grmeli streli preko ljubljanskega polja. V nedeljo pa se je oblekel Št. Vid v praznično krilo. Skoraj z vseh hiš so vihrale zastave, in navdušeni narod se je zbiral trumoma pred „Društvenim domom", da sprejme došla društva in deputacije. In gostov je došlo impozantno število! Dospelo je pevsko društvo „Ljubljana" z zastavo korporativno, „Zidarsko in tesarsko društvo" z zastavo korporativno, dospela je večja deputacija ljubljanskega rSokola", prišla je „čital ni ca iz Šiške" z zastavo korporativno, deputacija „čital-nice v Ljubljani in na Viču", zastopana sta bila „Matica Slovenska" in „Slovensko planinsko društvo" in z zastavami sta došli z mnogimi členi končno .Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov" in „Slovenski krščansko-socialna zveza". Sest slo venskih društvenih praporov se je zbralo okoli zastave šentvidske čitalnice! In tu jih je pozdravil z iskreno navdušenimi bese dami predsednik čitalnice v Št. Vidu, gosp J o s. Arhar. Na to je pristopila gospa Josip i na Belec ter s prelepim nagovorom izročila imenom rodoljubkinj v Šen* Vidu zastavi domače čitalnice in zastavi „Ljubljane" dva krasno vezena trakova. Z vznositimi besedami se je zahvalil darovalki imenom vseh društev predsednik „Ljub ljane", gosp. Anton Gutnik za prijazni sprejem ter za prelepi trak ter zaklical „Živele šentvidske rodoljubkinje! Živel narodni Št. Vid.!" Z razvitimi zastavami so odkorakala nato društva k slovesni službi božji; cerkveni govor je imel g. dr. A. Karlin Po maši so položile pri „Kapelici" ob gomili slavljenca šentvidske rodoljubkinje imenom čitalnice na grob Blaža Potočniki venec s trobojnico in napisom: „V stoletni spomin šentvidske rodoljubkinje". Po ža-lostinki „Nad zvezdami" je imel na grobu prekrasen govor gosp. prof. dr. A. M e d v e d iz Maribora. Znan je veliki govorniški dar g. dr Medveda, to pot pa je prekosil samega sebe, povdarjaje narodne zasluge slavljenca. Z nagrobnico „Blagor mu" se je zaključilo nagrobno slavlje. Društva so imela nato skupen obhod, pri čemer je igrala mengiska godba krepke narodne koračnice. — Skupnega obeda ni bilo, nego so se društva razkropila po raznih gostilnah. Največ gostov je bilo pri Pečniku, Fr. in Val. Cirmanu ter pri Kraljicu. „Sokol", šišenska čitalnica, slavnostni govornik, g. dr. A. Medved in drugi odlični gostje so se sešli pri Kraljicu, kjer se je spregovorila marsikatera krepka beseda. Zlasti se je napivalo g. dr. Medvedu kot zastopniku štajerskih rodoljubov in vrlemu narodnemu govorniku. Poleg tega je zapel zbor šišenske čitalnice več pesmij, ad hoc sestavljeni zbor Sokolov pa tudi nekaj Potočnikovih. Ljudska veselica se radi dežja ni mogla vršiti na prostem, nego se je prestavila v „Društveni dom" in zedinila z „Besedo . Obširnega vsporeda ne bomo navajali. Omenjamo le, da sta izvajala pevske točke na splošno zadovoljnost v ogromnem številu zbranega naroda zbora „Ljubljane" in „čitalnice v Šiški". Obema društvoma se je mnogo ploskalo. Zbrano gospodo je pozdravil z odra vnovič predsednik slavnostnega odbora, g. Josip Arhar, nat so se kazale žive podobe, kakor jih je vpri-zoril g. Orehek. Zanimala nas je zlasn tista, v kateri je bila označena zasluga P«, točnika za razvoj šentvidskega mlekarst\ . Žive slike je spremljal poetični prolog, katerega je izvrstno govorila znana rodoljubna gospa in žela gorko priznanje. V velikih dveh zborih „Popotnik" in „CigamJ sta s« odlikovala zlasti solista, g. Jak. Zalaznik in g. Kranjec. Prav posebno pa je zanimala občinstvo igra „Županova Micika", ki je bila zares skrbno uprizorjena. Igrali so vsi hvalevredno, zlasti pa naj omenim > gospo Franjo Cirmanovo v ulogi Micike S tem je bila oficialna slavnost završena. Narod se je razšel po raznih gostilnah ter se med prepevanjem različnih društev še prav dobro zabaval do odhoda vlaka. Plesaželjne šentvidske krasotice pa so znale pridobiti tudi nekaj vztrajnih plesalcev, ki so se mogli uveriti. da ima Št. Vid velik venec zalih deklet, ki niso le vrle domoljubkinje, nego tudi izborne plesalke. Zaključek slavnosti je veljal gospej pokroviteljici Jos. BelČevi, kateri je priredila „Ljubljana" prav lepo podoknico. Tako se je završila proslava stoletnice Blaža Potočnika častno za Št. Vid in za ves slovenski narod. Dnevne vesti. V Ljubljani, 19. septembra. — Osebne vesti. Gosp. Ščitomir Dolenc v Ljubljani je imenovan poštnim konceptnim praktikantom v Trstu. — Poštnimi asistenti so imenovani g. Štefan Braun za Št. Peter, g. Ivan Rak za Pulj in g. Ivan V e 1 e p i č za Opatijo. — Poštni asistent v Št. Petru, g. Rudolf pl. S trup p i je premeščen v Trst, poštni oskrbnik v Zidanem mostu, g. Anton Si mane je premeščen v Gradec, poštni kontrolor v Trstu, g. Ivan Jenko pa v Ljubljano. — Volitev v pridobninsko komisijo. Včeraj in danes vršile so se volitve v pridobninsko komisijo. Pridobniski zavezanci prvega razreda izvolili so tovarnarja Andr. Gassnerja iz Tržiča za člena komisije, pivovarnarja Ivana K o s 1 e r j a pa nj egovim namestnikom. V ostalih treh razredih bili so izvoljeni narodni kandidatje, in sicer?so izvolili pridobninski zavezanci drugega razreda zavarovalnega ravnatelja Josipa Pro senca in trgovca Viktorja Rohrmanna členoma komisije, odvetnika dr. M. Hud-nika in trgovca Ivana Mejača pa na mestnikoma. V tretjem razredu bila sta izvoljena členoma komisije trgovec in hišni posestnik Franc Schantel ter pek in hišni posestnik Avgust Jenko, namestnikoma pa knjigovez Ivan Bonač in učitelj podkovstva Edvard S c h 1 e g e 1. Pridobninski zavezanci četrtega razreda izvolili so danes sobnega slikarja Franca Barago in kamnoseka Ignacija Čamernika členoma komisije, frizerja Engelberta Franchet-tija in gostilničarja Franca Zabukovca pa namestnikoma. Klerikalna stranka hotela je namesto Barage spraviti v komisijo knjigoveza Breskvarja, toda ta je dobil le 34 glasov. — Knjigoveškega shoda, ki se je vršil predvčerajšnjim, udeležili so se tako delodajalci kakor delojemalci. Človek bi komaj verjel, da je v Ljubljani toliko knjigo-veških pomočnikov. Na shod jih je prišlo do 30, samo pomočniki katoliške knjigoveznice so izostali. Bržčas so imeli ukaz, da se shoda ne smejo udeležiti. O položaju knjigoveških pomočnikov je govoril g. Mal-fatti, ki je slikal ta položaj v precej tužnih barvah. Trdil je, da imajo knjigoveški pomočniki mej vsemi mesti v Avstriji in v Nemčiji najnižje plače v Ljubljani, kar pa ni povsem resnično, kajti poznamo podjetnega knjigoveza, ki plačuje svojim pomočnikom najmanj po 9 gld, boljšim pa tudi več. G. Malfatti je tudi povdarjal, da dela ljubljanskim knjigoveškim mojstrom veliko škodo katoliška knjigoveznica. Ta zlasti pri masnih knjigah silno vpliva na ceno in to stori tem laglje, ker ima dovolj kapitala v rokah. Govornik je povdarjal, da duhovniki drugače delajo, kakor uče. Vedno vpijejo proti kapitalu in trde, da Žid uničuje male obrtnike, sami pa delajo ravno tako, kakor židje. Polagoma bodo začeli še hlače in čevlje delati in „bikstt prodajati. (Klici: Saj gaze!) Trdil je govornik, da bi bili ljubljanski knjigoveški mojstri, ako bi bili složno in odločno nastopili, lahko preprečili ustanovitev katoliške knjigoveznice. Proti temu se je oglasil g. Bonač, ki je opozarjal, da so mojstri, dobro vedoč, kako jim bo z velikim kapitalom delujoča katoliška knjigoveznica škodovala, že leta 1886 vsi razen jednega (povsod se najde kukavica) podpisali prošnjo in spomenico na tedanjega g. knezoškofa, naj se katoliška knjigoveznica ne ustanovi, ker mora uničiti nekaj knjigovezov. Kakor se vidi, ni ta prošnja nič pomagala. Koliko bo imelo katoliško tiskovno društvo dobička od tega, da kuha katoliški lep, se šele pokaže, koliko je škodovalo, se pa lahko spozna iz tega, da je bilo časih v Ljub Ijani 12 do 14 mojstrov, zdaj jih je pa poleg katoliške knjigoveznice samo še devet, najbrž lutrskih. — Iz tega kratkega poročila razvidijo čitatelji, kaka je duhovniška ljubezen za obrtnika v praksi. Sladkih besed ima duhovniška klika vedno v izobilju, a kadar more, porabi svoj velikanski kapital brez pomisleka, da požre poštenim i brmikom vsakdanji kruh. Koliko eksistenc je duhovniška klika ubila! Sedanji knjigo veški mojstri pa izhajajo vsled velekapita-listične duhovniške konkurence le sila težko in zaslužijo komaj toliko, da revno životarijo. — Začetek šolskega leta. Včeraj so začele vse tukajšnje učilnice svoje novo šolsko leto. Število učencev in učenk je povsodi zelo poskočilo zlasti na srednjih šolah. Na višjo gimnazijo je bilo sprejetih 670, na nižjo 303, na realko 446 učencev. Zlasti prvi razredi so povsodi zelo mnogoštevilni, tako je bilo sprejetih v I. slovenski oddelek višje gimnazije 84, v I oba oddelka nižje gimnazije 128 in v I. razred realke celo 135. učencev, tako da bodo letos na tem zavodu tri paralelke I. razreda. — K otvoritvi gledališke sezone. Splošno se čuje vroča želja, naj bi prihodnja leta začele prve slovenske predstave že 15. septembra, ker tedaj pride mnogo rodoljubnega občinstva s dežele (zaradi vpisovanja otrok), ki sicer nima priložnosti zahajati k gledališkim predstavam v Ljubljano. Naj bi slavna intendanca uvaževala to željo. — Vox populi. — Kočevski obč. svet je v zadnji svoji seji sprejel resolucijo proti porabi § 14. in je izrekel celjskemu obč. svetu radi njegovega nhrabrega" postopanja povodom obiska čeških visokošolcev svoje simpatije. — Uzoren policaj. Iz Celja se nam piše: V petek, dne 15. t. m. sem se hotel odpeljr.ti z večernim vlakom iz tistega Celja, ki je po nazorih dr. ŠusterŠiča in njegovih kranjskih klerikalcev za Slovence „fremdes Gebiet". Čakajoč na peronu celjskega kolodvora na vlak, zaslišim nakrat v „buffetu" grozen vrišč in vpitje „Hajl, hajl den Tajčen, den Bindišen di Pajčen". Nieder mit den Krajnern itd." Po načelih kranjskih klerikalcev bi bil moral to mirno poslušati. Kaj imam tudi iskati na „fremdes Gebiet" ? Toda hvala Bogu, da nisem kranjski klerikalec. Razburjen stopim bliže, da vidim nesramno človeče, ki si drzne na javnem prostoru na tak način žaliti „Slovence". Strmel sem, ko sem videl, da nosi dotični kričač policijsko uniformo. Radovedno vprašam navzočnike, kdo da je ta uzorni policaj. Povedalo se mi je, da je dotičnik občinski redar v Laškem trgu, torej organ, kateremu je poverjena skrb za javni red in mir. Sekundiral je policaju mleč-nozobni natakar pri burTetu. Proti obema se je podala ovadba na sodišče. Moža najbrž mislita, da smeta počenjati kar hočeta, odkar so kranjski klerikalci priznali Celje za „fremdes Gebiet". Pripomnim še, da je bil na peronu navzočni celjski policaj št. 2. opozorjen na to počenjanje, da pa ni storil druzega, kakor da je sam odnesel pete. — Št. Peterska ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda uljudno vabi vse častite Člane moške in ženske podružnice h zadušni sv. maši, katera se bo darovala v Četrtek, dne 21. t. m. ob 10. uri v župni ceikvi sv. Petra v Ljubljani za pokojno svojo prvo, vrlo blagajničarico gospo Justino Premkovo, rojeno Lavričevo. — Novo društvo. V Ljubljani se je ustanovilo društvo Kneippovcev. V odboru so gg.: Adolf Klein (predsednik), Iv. Bizjak (namestnik), E. Franchetti (blagajnik), Jos. Petcosig (zapisnikar), I. Belič, A. Jeršek in I. Kališ (odborniki). — ,,Dijaška kuhinja v Kranju" je ravnokar izdala poročilo o svojem delovanju v šolskem letu 1898 99. V tem letu je društvo imelo 3369 gld. 941 a kr. dohodkov in 2985 gld 23 kr. izdatkov. Društveno premoženje je dosti veliko. Glavnica znaša 7437 gld. 71/2 kr, razpoložni na pa 931 gld. 46V2 kr. Prehranjevalo se je tekom šolskega leta 1898 99 101, na koncu leta še 69 dijakov. Od teh je bilo 19 odličnjakov; od ostalih 50 pa so razun dveh, ki imata ponavljalni izpit, vsi drugi dobro napredovah. Izdalo se je vsem tem 18.106 kosil (po 11 kr.) in 15 849 večerij (po 6 kr.), skupaj 33 955 obedov. V odboru tega tako blagoslovljeno delujočega društva so gg.: dr. E. Savn i k (načelnik), prof. A. Štritof (nač. namestnik^, prof. dr. V. Ko run (blagajnik), prof. dr. Perne (tajnik) in Vinko MajdiČ, Peter Mayr in Andrej Žumer (odborniki). — Klub slovenskih biciklistov „Kam-nik in okolica" priredi dne 1. oktobra 1.1. cestno dirko iz Tržiča v Kamnik. Dirkati smejo le klubovi členi, kateri imajo pristopnino že vplačano. Dirka bode dvojna, t. j. juniorov in seniorov. Med juniorji smejo dirkati le taisti, kateri še niso nikdar dirkali, oziroma niso dosegli maksimalnega časa pri cestnih dirkah. Start je v Tržiču ob 1. uri popoludne za juniore, ob 1'i2. uri za seniore. Kdor vozi minimalni čas, dobi prvenstvo za tekoče klubovo leto. Pri neugodnem vremenu se dirka preloži na nedoločen čas. — Potres. Iz Višnjegore se nam piše dne 18. septembra. Tukaj se je včeraj zjutraj ob 6. uri 13 minut pojavil precej močan potres. Slišalo se je močno bobnenje in zemlja se je tresla, da so okna zazve-nela in tudi podstrešje je pokalo. Potres je bil valovit, prišel je od severo zahoda in je trajal kakih 7 sekund. — Iz Borovnice se nam piše: Včeraj zjutraj ob 6. uri 16 minut čutili smo tu močen, kakih 20 sekund trajajoči in z močnim bučanjem združen potres. Na nekaterih obokih opazijo se vsled današnjega potresa razpoke. — Iz Trsta se nam poroča: Tukajšnji si o venski trgovski pomočniki, sami narodni radikalci, so osnovali svoj slovenski klub. Tudi slovenski trgovci stopajo na dan. Tu dobro znani pevski humorist g. A. Grebene (Boroščakov), rodom Laščan, je prevzel javno tehtnico in komisijsko trgovino. Naj bi ga Slovenci krepko podpirali. — Porotne obravnave. Včeraj vršila se je pri tukajšnjem deželnem kot porotnem sodišču zadnja obravnava v tekoči porotni sesiji. Obtožen je bil 23 let stari posestnikov sin Ivan T r š a r iz Blekove vasi pri Logatcu zaradi hudodelstva uboja. V Kavčičevi gostilni v vasi Cesta bila je 30. julija letos godba s plesom, katerega sta se vde-ležila tudi obtoženi Ivan Tršar in Anton Možina. Med imenovanima nastal je prepir, ker je Možina rekel, da dela Tršar intrige. Proti večeru zasačil je obtoženec Možino samega zunaj hiše, kmalu nato pa se je zaslišal glas: „Jej, Tršarjev me je z nožem". Ko so ljudje prihiteli pred hišo, našli so Možino na tleh ležečega; bil je ves krvav; vzdihnil je le še parkrat ter potem umrl. Obtoženec je sicer tajil dejanje, vendar se je po pričah dognalo, da je brezdvomno on zaklal Možino Porotniki potrdili so vpra sanje glede krivde in sodišče obsodilo je Tršarja na šest let težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno in trdim ležiščem v temni celici dne 30. julija vsakega kazenskega leta. — Razpisane službe. Na dvorazredni ljudski šoli na Brezovici mesto učitelja s sistem iziranimi dohodki in prostim stanovanjem. Prošnje do dne 27. septembra okr. šolsk. svetu okolice ljubljanske. — Na petrazredni c. kr. rudniški šoli v Idriji 11. učno mesto z letno plačo 500 gld, akt. doklade letnih 100 gld. in 6 petletnicami po 50 gld Prošnje z dokazom vsposoblje-nosti pouka v nemškem in slovenskem jeziku do dne 28. septembra c kr. rudniškemu ravnateljstvu v Idriji. — Na jedno-razrednici v Banj a loki mesto učitelja-voditelja. Prošnje do konca septembra meseca okr. šolsk. svetu v Kočevji. * Drevfusova afera v Rennesu in — služba telegrafistov. Listi poročajo, da je imelo telegrafično službo med obravnavo vojnega sodišča v Rennesu 90 uradnikov, ki so delali noč in dan ter brzojavljali skoraj v vseh jezikih sveta. Brzojavili so okoli 9 milijonov besed. Največ besed so brzojavili listu „Figaro", namreč 1,125.000. Prvo poročilo o obsodbi Drevfusa je odposlal zastopnik londonske brzojavne agenture. Poslal pa je brzojavko iz Havra s kabljem v Nevvvork, od ondi pa so poslali s kabljem brzojavko v London, kamor je dospela že 10 minut po obsodbi Drevfusa. Brzojavka je torej napravila velikanski ovinek, a došla vender le prva. * Na smrt obsojen. V Tarnopolu so obsodili kmeta Ivana Senyszyna na smrt, ker je svojo ženo umoril ter jo potem zagnal v reko Seret. Tekom jednega tedna je to v Galiciji že tretja obsodba na smrt. * Očem in pohčerjenka. 721etni gostilničar Bruchmann v Gurlitzu je one-častil lani svojo pohčerjenko, l61etno dekle in bil zato obsojen za eno leto v ječo. Ko se je starec te dni vrnil iz ječe, je nevarno obstrelil pohčerjenko ter si prerezal žile. Dekle je v bolnici, starec pa je umrl. * Najstarejša kolesarica je 94 let s'ara Elizabeta Smith v Londonu. „Moderne Kunst" je prinesla v zadnji številki njeno sliko. Smith je preprosta žena z belo čepico in belim predpasnikom ter s pisano ogrtačo. Vozi se na biciklju. Književnost — ,,Der Siiden". Zadnja številka prinesla je tole vsebino: Ein Appel an die Rechte. - Die Wahlreform in Kroatien. — Mittheil ungen: Bosnien, Herzegovina, Dal-matien, Karaten, Kiistenland. Krain, Kroatien und Slavonien, Steiermark. — Aus der Heimat. — Allerlei. — Volkswirtschaft. — »Der Siiden" izhaja trikrat na teden ter stane za vse leto samo 4 gld. Naroča se: \Vien I. Plankengasse 4. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 19. septembra. Položaj je postal skrajno kritičen. V obče se sodi, da se sedanja vlada ne m ore več vzdržati nakrmilu in sodi se nadalje, da pride že v Me-ranu, kamor je šel grof Thun poročat cesarju, do odločitve. Vlada se ne more vzdržati radi zakulisnih spletk proti njej, posledice njenega odstopa padejo na tiste, ali na tistega, ki je te spletke vprizoril. Bržčas sedanja vlada tudi bančnega privilegija in trgovinske in carinske pogodbe z Ogrsko ne uveljavi, ampak prepusti srečo, vladati s § 14., svojim naslednikom. Dunaj 19. septembra Sedaj ni nobenega dvoma več, da se nemške obstrukcijske stranke ne v deleže spravne konference. Njim se pridružijo tudi socialni demokratje. Fuchsa bodo 0 tem pismeno obvestili. Vprašanje je sedaj: Kaj stori desnica ? Dunaj 19. septembra. Današnji občni zbor avstro-ogrsko banke je po kratki razpravi odobril novi načrt bančnega privilegija. S tem je odpadel zadnji zadržek, da se uveljavi bančni privilegij s § 14. Dunaj 19. septembra. Ob polu 3. uri popoludne je došlo iz Pariza brzojavno poročilo, da je Dreyfus.su odpuščena kazen, in da je bil danes izpuščen iz zapora. Budimpešta 19. septembra. Bi- 1 i n s k i prijavlja v „Pester Llovdu" članek, v katerem pledira v interesu države in dinastije za to, da naj sedanji vladi sledi parlamentarno ministrstvo desnice. Ako bo imela večina parlamenta jamstvo, da se bodo v zakonodajstvu in v upravi upoštevala njena načela, bo tudi privolila, da se stori, kar treba za pomirjenje Nemcev. Uradniškemu ministrstvu tega na noben način ne dovoli. V parlamentarnem ministrstvu bi morali biti zastopani klubi nemške katoliške stranke, poljski, češki in jugoslovanski klub. To ministrstvo bi finaliziralo nagodbo z Ogrsko, razširilo kornpetenco deželnih zborov in zadovoljilo Nemce. Bilinski je prepričan, da parlamentarno ministrstvo desnice je jedina normalna rešitev sedanje krize. Beligrad 19. septembra. Obravnava proti Kneževiću in drugim obtožencem se bliža "koncu. Drž. pravdni k je predlagal naj se vsi obtoženci obsodijo. Za njim so začeli pledirati zagovorniki. Lipsko 19. septembra. Saksonska vlada je odredila, da se nemškoradi-kalnim poslancem avstrijskim sploh ne sme več dovoliti, da bi na javnih shodih na Saksonskem razpravljali o avstrijskih političnih zadevah, češ, da nasprotuje to nemško-avstrijski alianci. Pariz 19. septembra. Senat se je včeraj konstituiral kot državno sodišče. Generalni prokurator Bernard je utemeljeval obtožbo proti zarotnikom Derouledu, Dubueu in 20 tovarišem. Darila. Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Namesto venca na krsto pokojne prve, vrle blagajničarice Št. Peterske podružnice gospe Justine ['remk-ove roj. Lavričeve bo darovale odbornice in nje prijateljice 33 kron 40 vin. in sicer: liospa Vera dr. Šlajmerjeva o kron, gospa Ana dr. Zarnikova 3 krone, gospica Marija Rutarjeva 4 krone in gospe: Franja Mulačkova, Marija Furlanova Marija Vran-čičeva, Marija Sajovičeva, Alojzija Tratnikova in gospice: Josipina Porentova. Ana Štupičeva in Helena Baudekova vsaka po 2 kroni, gospa Franja Malinškova 1 krono in neimenovana 40 vin. Za Prešernov spomenik: Oospe Marija Pfeifer iz Krškega in Ana dr. Zarnikova iz Ljubljane (vsaka po 6 kron) =12 kron namestu venca umrli gospodični Mariji LukaniC. — Živeli rodoljubni darovalki ! Iz uradnega lista: Izvršilne ali eksekutivne dražbe: Zemljišče vlož. štev. 24, kat. obč. Topole, cenjeno 3604 gld., dne 21. septembra v II. Bistrici. Posestvo vlož. štev. 60 in 62, k. o. Šilce, štev. 17, 47, 49, 52, 70 in 74 k. o. Ravne in štev. 26 in 28, kat. obe. Osredek, cenjeno 1890 gld., dne 23. septembra v Cirknici. Zemljišče vlož. štev. 32, kat. obč. Celje, cenjeno 2668 gld., dne 25. septembra v 11. Bistrici. Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnici: Dne 8. septembra: Marija Zaje, gostija, 72 let, vnetje srčnih mišic. — Pavla Šimenc, delavčeva hči, 8 let, pljučnica. Dne 9. septembra: Ivan Janša, hlapec, 40 let, vnetje trebušne mrene. Dne 10. septembra: Reza Dolinšek, gostija, 63 let, kronična pljučnica in ostarelost. — Franca Zupančič, dninarica, 65 let, vodenica. Dne 11. septembra: Marija Uršič, sitarjeva hči, 13 let, jetika. Meteorologično poročilo. VUin» ntd morjem 809-8 m. 3r»dnjl mini tlak 73* 0 mm. O. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. 8.-š C Vet ovi Nebo 18 19. 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7325 116 si. 8zahod jasno 7341 733 5 7 5 si. vzjvzh. megla 19*5 si. sever del. oblač.jg Srednja včerajšnja temperatura 13 5*, nor-male : 14 5°._ 3D-ujo.sl3s35^ borza dnć 19 septembra 1899. Skupni državni dolg v notah. . 99 gld. 90 kr. Skupni državni dolg v srebra 99 n 80 . Avstrijska zlata renta . . . . 117 9 85 . Avstrijska kronska renta 4° c . . 100 » 25 „ Ogerska zlata renta 4° „. . . 117 0 45 „ Ogerska kronska renta 4° u . . 95 • 15 . Avstro-ogerake bančne delnice 901 ■ 369 n 50 , 120 n 60 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark 58 a 95 „ 11 n 79 , 9 n 66' , „ 44 n 45 . 5 - 69 . flLdT" Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, Ljubljana, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5- 10 gld. Lidvina in Vigo de Redange naznanjata v svojem imenu kakor tudi v imenu vseh svojih sorodnikov žalostno vest, da je nepozabna mati, oziroma sestra, svakinja in teta, gospa Terezija de Redange nadgozdarjeva vdova v ponedeljek dne 18. septembra ob 6. uri zvečer po daljši bolezni, previđena s svetimi zakramenti, v 54. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage ranjce bode v sredo, dne 20. septembra ob iIJb. uri popoludne iz mrtvašnice na pokopališče pri svetem Krištofu. (1726) Sv. maše zadušnice brale se bodo v cerkvi Marijinega oznanenja. V Ljubljani, 18. septembra 1^99. JUevto ranega tlrttzrga naznanila. Zahvala. Iskreno se zahvaljujemo za povodom smrti svojega nepozabnega očeta, starega očeta in tasta, gospoda dr. Julija Wurzbach-a pl. Tannenberg-a izkazano nam blago sočutje od vseh stra-nij ter za mnogobrojne vence; posebno se zahvaljujemo oblastvom in vsem društvom, kakor tudi prečastiti duhovščini ter predsedstvu odvetniške zbornice, ki so spremili rajneega k zadnjemu počitku, ter srčno zahvalo pevcem, ki so poslavili mrtveca s svojim milim petjem. V Ljubljani, 17. septembra 1899. (1714) Žalujoči ostali. Zahvala. (1722) Podpisano društvo izreka tem potom vele-cenjeni županji v Št. Vidu nad Ljubljano, gospe" Josipini Belcev i, najiskrenejšo zahvalo za krasen in dragocen trak na zastavo, podarjen povodom slavnosti Blaž Potočnikove 100letnice. Za odbor pevskega društva „Ljubljana": Ante Gutnik Radivoj Korene t. č. prebsednik. t. C. tajnik. Podpisani Išče za svojo pisarno koncipienta. Sprejme se notarski kandidat, pa tudi gollcltator, ki ima nekaj vaje v zapuščinskih in zemljeknjižnih rečeh. — Plača po dogovoru. I«uka. Svctec (1702—2) c. kr. notar v Litiji. z otrokom želi kako primerno službo kot hišna oskrbnica ali kako manjšo gostilno ali prodajalno v najem. Vešča je branju in pisavi slovenskega in nekoliko nemškega jezika. (1696— 2) Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod: ,,J. J." poste restante Žužemberk. Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. Junija 1899. leta. Odhod lz LJubljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubuo ; Cez Selzthal v Ausse, 151, Solnograd; čez Klein-Reiflin^ v Steyr, v Line, □a Dunaj via Amstetteu. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob II. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amsteten. Ob 7. uri 15 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5 uri 41 minut popoludne v Podnart- Kropo. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri bi m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano j. k. Proga lz Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linča, Steyra, Išla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 55 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. — Ob 11. uri 17 min. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amsteten, Karlovih varov, Heb*. Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franceusfesta, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob ti. uri 42 min. zvečer iz Podcarta Krope. — Proga lz Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri Al m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob ti. uri 48. m zvečer. — Odhod lz Izubijane d. k. v Kamnik. Ob 7. uri 23. m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob io uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v LJubljano d. k. lz Kamnika. Ob 6. uri ■>•> m. zjutraj, ob 11. uri ti m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. m ob 9 uri bb m. zvečer, poslednji vlak le ub nedeljah in praznikih. (1206) S* trgovce rz=^ poročena. dne 19. h^imovca 1892. Po stoj in a Avi >^o! Opozarja se na razglas št. 6413, objavljen v časopisih „Grazer Zeitung", „Grazer Tagespost", „Laibacher Zeitung", „Klagenfurter Zaitung", „Slovenski Narod'', „Osservatore Triestino" in „\Viener Landvirtschaftliche Zeitung" zaradi zagotovljenja kruha in ovsa za garnizijske kraje 3 voja Gradec, Maribor, Celovec in Gorico, od 1. januvarja 1900. leta do 31. decembra 1900. leta. Natančneji pogoji ogledajo se lahko slednji dan pri vojaških preskrbo valni h skladiščih v Gradcu, Mar;boru, Celovcu in Gorici, od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 4. ure popoludne, nadalje pri političnih okrajnih oblastvih in kmetijskih deželnih društvih. Zvezki pogojev se pri omenjenih preskrbovalnih skladiščih dobe po 4 kr. za tiskovno pulo, eventuelno tudi po pošti. (1678-1) C. in kr. intendanca 3. voja. Izgubila se je v nedeljo lovska palca, bela, z rujavimi lisami in kratkim repom, ki sliši na ime „Dezi". Kdor jo najde, naj jo proti dobri nagradi izroči v Franca Jožefa ulicah št. 5, v parterju na desno. (1727) Učenec iz dobre hiše se sprejme takoj v špecerijsko trgovino (1681—3) JE. IiesUovecVodmat. Duhovnik vsprejme se za stalno na graščino Šinkovturn. Povprašanja na Andreja Urban ca, Šinkovturn, p. Vodice. (1719—1) Trgovskega učenca ali praktikanta ki je dovršil spodnjo realko ali gimnazijo, sprejme v trgovino z mešanim blagom Janko Traun (1703 —2) Liubljana-Glince. .t. Jk .'. •*..'..*.». .i. .f. .fc. «*. .♦. .'. .!. .4. m mm mm »jr» »/• «y» *.-» .,* «*• mm ^< 2^>V£*i *+i>X< *£i>d:< >X* kL< y^<*£<>farl.< Sričar 4 3ttejač Ljubljana, Prešernove ulice št. 9. 3lajoečja zalaga zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otrobe konfekcije za dame. Solidno blago po (1679'5) čudovito nizkih cenah. Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto. '••4.* Sg. -•!*• ■ ■*z* -•jL* *X* »-■ »^* »j. ^» a^> *j» a^s a^. «Q» «^ «^ %p Ivan Kordik Ljubljana, Prešernove ulice št 10-14 priporoča svojo veliko zalogo gumijastih čevljev in čevljev za telovadbo po najnižji ceni. 1710 Dežnik je nekdo po pomoti zamenjal v soboto zvečer v „Narodnom domu". Dotičnik se uljudno prosi, da ga prinese istotja nazaj in tam prevzame svojega. (1726) £5fi! hišna oprava se radi odpotovanja MT proda po nizki ceni. -^e Pogleda se od 11.—12. in od 1.—3. ure. _Hotel južni kolodvor, leva hiša. (1720 Spreten pisar išec službe v kaki notarski ali odvetniški pisarni. Ponudbe sprejema upravništvo ,.SIov. Naroda" pod (IJ. L. št. 16". (i675-;5> v obljudenem mestu na Notranjskem, ima-joča salon, gostilniško in posebno sobo, sočivni vrt, pripravna za vsako podjetje, se proda, oziroma da v najem in to zaradi rodbinskih razmer. [723 Več se izve v upravništvu „Slov. Nar.li. Priporočava (21—214/ no silil m pasterizovano v steklenicah znano po svojih izvrstnih učinkih. v Ljubljani, v Prešernovih ulioah. Posredovalnica stanovanj in služeb Gospodske ulice št. 6 ii«-«* w.i\ takoj : tl<»l»i*o k si 9iui-i<-«». I.» »O iiHI. plut*«'. ixl4IIM«*ll<» /CllvItO I« l.» MfltCCl Miti r«* III II olniliii. tH ul«l. p I :!«•«'. .lunu I Ne xii iloliro i 11 u nj v ■ lolM'iicicii trpljenju: /tlu «l«»l»rl le i .\iilaii(an«'Je i-ioiuiii. 1721 Pri bratovski skladnici v Zagorju ob Savi razpisuje se služba rudniškega zdravnika. Nastop 1. prosinca 1900. Prosilec mora imeti akademijsko do stojanstvo, saj dveletno prakso v kaki bol nišnici, mora biti doktor vsega zdravilstva in popolnoma zmožen slovenskega in nei škega jezika. Tisti nnj razen zahteve plače tudi naznanijo, hočejo li hišno apoteko na svoje stroške vzdržati ali nnj tisto bratovska skladnica preskrbi. Pravico do zdravljenja ima približno 700 članov bratovake skladnioe in okoli 1200 rodbinskih svojcev (žen in otrok). Nadaljna pojasnila daje pred stoj ništvo bratovske skladnice, na katero naj se tudi pošiljajo ponudbe s prilogami dO I. III. ^ i j. XX J. J. £.U i X i:,.:..:.,.,, ,. . ,, :................... -»I —H m ^31 KLSINMA7R & B AMBERG v Ljubljani, Kongresni trg št. 2 priporoča svojo popolno zalogo vseh. v tukajšnjih in vnanjih učnih zavodih uvedenih šolskih knjig v najnovejših izdajah., broširana in v močnem vezu po najnlžjllt cenali. (1672-5) ^Zettalosri o uvedenih učnih knjigah dobe se za.st~rxj Iadajatelj in odgovorni urednik: Josip NollL Lastnina in tisk ,Narodna Tiskarne".