SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXIII (67) • STEY. (N°) 19
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 29 de mayo - 29. maja 2014
nedokončana
naloga
v Sloveniji zmagala pomlad
(Junijsko razmišljanje) MARKO KREMŽAR _
Naša polpretekla zgodovina z vojno in revolucijo ter s svinčenimi leti totalitarnega režima po njej, meče svojo temno senco na sedanjost in zaznamuje tudi prihodnost. Za sedanjo generacijo je del danosti, na kateri mora graditi. Vendar smo v zadnjih letih večkrat slišali nasvete iz medijev pa tudi s prižnic, naj na to travmatično obdobje kratko malo pozabimo. Naj naredimo črto in pričnimo na novo, so svetovali nekateri, ker so naivno mislili, da je to mogoče, drugi pa, ker želijo pozabe iz političnega oportunizma.
spomin, ena od razsežnosti vere
Glede tega je pred leti zavzela jasno stališče Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci v izjavi, ki ima naslov: »Odrešujoča moč priznanja in obžalovanja« in jo je podpisal njen predsednik, kasnejši ljubljanski nadškof dr. Anton Stres. Tam beremo, da je »krščanstvo vera, kjer je spomin na preteklost v ospredju. Krščanstvo je vera pripovedovanja zgodovinskih dogodkov. To so dejstva božje velikodušnosti in nerazumljive, zastonjske ljubezni, hkrati pa tudi dejstva človeške nezvestobe in grehov.« S tem smo dobili verniki potrditev domače Cerkve, da je potrebno spominjati se tistega, kar je resnično, seveda ne v duhu maščevalnosti in sovraštva, temveč v duhu resnice, pravice in usmiljenja, ki obsega priznanje in obžalovanje svojih, pa tudi tujih javnih grehov in napak. A kot toliko drugih, tudi ta nasvet ni naletel na kak poseben odmev.
Toliko bolj je zato pomembno, da so dobile gornje besede ponovno potrdilo v zadnjem cerkvenem dokumentu »Evangelii gaudium«. V njem nas papež Frančišek opominja, da je »spomin ena od razsežnosti naše vere« in »da je kristjan nekdo, ki se spominja«.
(E.G. II/13)
pozabljeni zgledi
Nepristranska slika našega med- in povojnega spominjanja nima le temnih senc nasilja, greha in slabosti, ampak tudi neštete svetle primere velikodušnih izrazov junaških kreposti in zvestobe Bogu. Brez teh bi bila slika našega spominjanja nepopolna in lahko celo zavajajoča. In prav ta pogled na svetle zglede vere in zvestobe je spregledala večina povojnih cerkvenih dokumentov, ki govorijo o letih preizkušenj.
Krščansko občestvo je gojilo od prvih let svojega obstoja spomin na brate in sestre v veri, ki so prestali trpljenje in darovali življenja iz zvestobe Kristusu. Kot skupnost so ohranjali spomin na dejanja, ki so bila izraz zvestobe, poguma in velikodušnosti in so del zgodovine odrešenja. Iz istega razloga se tudi naše spominjanje ne bi smelo omejevati na temno, žalostno stran polpreteklosti. Če civilna družba krivično pozablja na nekatere od svojih junakov, člani katoliškega cerkvenega občestva ne bi smeli pozabljati na slavo mučencev.
Opuščanje spomina na mučence je bilo morda lažje razumljivo pod nekdanjim režimom, posebno ker se je v Cerkvi takrat pričelo iskanje izboljšanja odnosov z veri sovražno, totalitarno oblastjo. To je sovpadalo s podobnimi poskusi Vatikana v odnosih s takratno Sovjetsko zvezo. Ta nesmiselni poizkus je odločno prekinil papež Janez Pavel II. s svojim nastopom in zgodovinskim govorom v Varšavi ob prvem obisku domovine. Isti papež nas je leta kasneje, med obiskom v Sloveniji, spomnil na veliko milost, ki jo predstavljajo za naš narod mučenci, ki nam jih je dal čas komunistične revolucije. Ko smo slišali ta opomin, se je med nami nekaj premaknilo. Eden od mučencev, blaženi Lojze Grozde, je dobil cerkveno priznanje.
(Nadaljuje na 2 strani)
Evropske volitve so za nami. Lahko bi govorili o presenečenju. Pravzaprav ne. Izid je logična posledica stanja v državi, pa tudi vzdušja med volivci, ki je levico porinil v ozadje.
Začasni uradni delni izidi Državne volilne komisije kažejo, da je zmagovalka evropskih volitev v Sloveniji Slovenska demokratska stranka (SDS). Od osmih slovenskih poslancev je dobila tri sedeže v novi sestavi Evropskega parlamenta. Skupni listi N.Si in SLS pripadata dva mandata, po enega so dobile še liste Verjamem, DeSUS in SD. Volilna udeležba je bila 24,08-odstotna.
Predsednik Državne volilne komisije Anton Gašper Frantar je sporočil, da je lista SDS dobila 24,86 odstotka glasov, skupno listo N.Si in SLS je podprlo 16,46, listo Verjamem 10,5, DeSUS 8,16 in SD 8,05 odstotka volivcev.
Kako so se odrezale ostale liste? Jankovičeva PS je dobila 6,62, Združena levica 5,48, Konkretno 4,86, SNS 4,05, Sanjska služba 3,59, Piratska stranka Slovenije 2,58, Solidarnost 1,67, DL 1,12, Zares 0,91, Zeleni Slovenije 0,73 in Slovenski narod 0,35 odstotka glasov. Preveč strank in razpršeni glasovi!
Novi slovenski poslanci v Evropskem parlamentu bodo postali: Milan Zver, Romana Tomc in Patricija Šulin iz SDS, z liste N.Si in SLS Lojze Peterle in Franc Bogovič, listo Verjamem bo zastopal Igor Šoltes, DeSUS Ivo Vajgl in SD Tanja Fajon. Vsi razen Šulinove so bili izvoljeni s prefe-renčnimi glasovi.
Preferenčni glas, ki ga v argentinski politiki sploh ne poznamo (čeprav se
je kdaj že omenjal kot možnost večje prozornosti), je bil to pot odločilen. Kaže tudi na priljubljeno posameznega kandidata med volivci. Največ prefe-renčnih glasov je dobil Zver (57.030), med izvoljenimi poslanci sledijo Peterle (31.409), Šoltes (30.415), Vajgl (21.214), Fajonova (11.389), Tomčeva (10.696) in Bogovič (7762). Primer Bogoviča (predsednik Ljudske stranke) je še poseben. S preferenčnimi glasovi je bil za evropskega poslanca izvoljen z zadnjega, osmega mesta na listi N.Si in SLS. Fajonova je bila na listi SD na drugem mestu, a je s preferenčnimi glasovi prehitela nosilca liste, predsednika stranke Igorja Lukšiča. Več prefe-renčnih glasov kot Fajonova in Bogovič so dobili Jože Mencinger (PS), Jelko Kacin (Konkretno) in Zmago Jelinčič (SNS), a so zaradi slabšega uspeha list, na katerih so nastopali, ostali pred vrati Evropskega parlamenta.
Zmagovalci in poraženci
Volilna udeležba na tokratnih evropskih volitvah v Sloveniji je bila 24,08-odstotna, najnižja do zdaj. Leta 2004 je namreč na volišča prišlo 28,35, leta 2009 28,37 odstotka volivcev. Udeležba na volitvah v Sloveniji je tudi precej nižja kot na ravni Evropske unije, saj je tam na volišča prišlo 43,11 odstotka volivcev.
Izid je v slovenski politiki povzročil pretres in že kaže posledice. Gotovo sta velika zmagovalca Milan Zver in Janez Janša. In kdo so bili poraženci pretekle evropske nedelje? Eden izmed zanimivih komentarjev našteva kar po vrsti:
1. Igor Lukšič kot politik in predsednik SD - ker je prvič v zgodovini evropskih volitev v Sloveniji predsednik
stranke dobil tako nezaupnico, da ga niso izvolili, čeprav je bil prvi na listi. Zatem je odstopil kot predsednik.
2.	Aleš Hojs - ker ga je s preferenčnimi glasovi premagal zadnji na listi skupne kandidature NSi + SLS. Hojs je potem izjavil, da »skupna lista NSi + SLS ni bila uspešen projekt«.
3.	Stranka Gregorja Viranta - ker je njegova vladna stranka dobila komaj odstotek glasov. Tudi Virant je nato odstopil kot predsednik stranke.
4.	Slovenska politika - ker je bila volilna udeležba najnižja doslej.
Lahko bi še naštevali.
Gotovo bo nedeljski izid vpliva tudi na prihodnji razvoj slovenske politike. A to je že druga zgodba.
volitve v Argentini
Kot je že običaj, so volitve potekale tudi na veleposlaništvu RS v Buenos Airesu. To pot je mnogo državljanov uporabilo volilno gradivo, ki ga je po pošti poslala državna volilna komisija. Številke pa so sledeče:
Na veleposlaništvu je z glasovnico volilo 169 državljanov. Glasovnic »po pošti«, ki so jih odprli in prešteli, je bilo 472, kar skupaj predstavlja 641 glasov. Dodatno so na veleposlaništvo prinesli še 329 glasovnic, ki pa jih niso prešteli, ker Državna volilna komisija (DVK) dovoli evidentirati samo tiste glasovnice, ki so bile oddane pred začetkom volitev, to je, pred deveto uro. Te so bile poslane na DVK, ki jih bo potem preštela. Končnih rezultatov skupnih 870 oddanih glasov torej še ni.
Od omenjenih 641, je bilo za NSi + SLS 427; za SDS pa 196. Ostalih 18 glasov se je razdelilo med devet strank.
Slavje na Brezjah
V slovenskem narodnem svetišču na Brezjah je bilo preteklo soboto, 24. maja, posebej slovesno. Ne le zaradi praznika Marije Pomagaj, ampak tudi zato, ker so se spominjali 200. obletnice nastanka milostne podobe. Ob tej priložnosti se je pri sveti maši na trgu pred baziliko zbralo približno 4.000 vernikov. Pred začetkom bogoslužja, ki ga je vodil predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Glavan, so prisrčno - z mahanjem z robci - pozdravili originalno Marijino sliko, delo Leopolda Layerja, ki so jo do oltarja v procesiji ponesli štirje zadnji rektorji bazilike.
Škofu Glavanu so se ob oltarju pridružili apostolski nuncij v Sloveniji nadškof Juliusz Janusz, koprski škof Jurij Bizjak, murskosoboški škof Peter Štumpf, ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, upokojeni koprski škof Metod Pirih in približno 80 duhovnikov. Slovesnost so s prepevanjem posebne maše, ki je nastala ob tej priložnosti, obogatili združeni pevski zbori. Besedilo je napisala Roža Gantar, uglasbil jo je Jože Trošt.
Škof Glavan je bogoslužje vodil v mašnem plašču, ki ga je v dar ob jubileju poslal papež Frančišek. Predsednik Slovenske škofovske konference je v pridigi spomnil, da so se pod brezjansko podobo v 200 letih zatekli številni preiz-kušani Marijini otroci, mnogi to počnejo tudi danes, kar po njegovih besedah dokazujejo številne zapisane prošnje in
zahvale romarjev. Kot je dodal, k njej še posebej molijo bolni. Po besedah škofa Glavana je Marija ob tej milostni podobi v dveh stoletjih delila in okrepila vero mnogim rodovom. »Samo Bogu in nebeški Materi je znano število tistih, ki so morda po dolgih letih prejeli milost spreobrnjenja in milost dobre spovedi. Prav zaradi Nje, kraljice src, so Brezje kraj obilnega spove-dovanja in kraj številnih spreobrnjenj, nekakšna duhovna okrepčevalnica in ambulanta.«
Škof Glavan je opozoril, da smo se Slovenci k Mariji Pomagaj zgrinjali še posebej v minulem stoletju, v času vojn in tudi preganjanja zaradi vere, ob milostni podobi so se oblikovale tudi velike svetniške osebnosti našega naroda, omenil je blaženega mučenca Alojzija Grozdeta ter Božja služabnika Antona Vovka in Antona Strleta. »Pred to podobo Marije Pomagaj, ki je hkrati okronana Kraljica slovenskega naroda, prosimo za Božjo pomoč, ki jo v teh težkih časih tako zelo potrebuje naš narod, naša država in Cerkev na Slovenskem.«
Ob koncu smo vsi zbrani na Brezjah obnovili posvetilno molitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu in milostno podobo v procesiji pospremili nazaj v baziliko. »Na obrazih romarjev odsevajo veselje, zadovoljstvo in mir. Naklonjenih nam je bilo veliko milosti, ki jih ne srečaš vsak dan,« je dejal rektor brezjanske bazilike p. Robert Bahčič.
Na referendumu glasujemo pROTI
Kot smo v našem listu že pisali, bo naslednjo nedeljo, 8. junija, potekal referendum o arhivskem zakonu. Gradiva za glasovanje po pošti državna volilna komisija ni poslala, razen tistim, ki so to posebej zahtevali. Ostane torej samo možnost, da glasujemo na veleposlaništvu Republike Slovenije v Buenos Airesu.
Referendum je edina možnost, da ustavimo zakon, ki zapira arhive o komunističnih zločincih. Če ga ne ustavimo, bo zgodovinarjem in drugim raziskovalcem onemogočen dostop do resnice. Vsi, ki smo del skupnosti v Argentini in ki smo zaradi komunizma izgubili svoje sorodnike, prijatelje in tudi domovino, MORAMO naslednjo nedeljo iti na veleposlaništvo in glasovati PROTI. K temu moramo spodbuditi tudi svoje prijatelje in znance. Gre za zelo, zelo pomembno zadevo!
God Alojzija Grozdeta
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
27. maja vsako leto obhajamo god mučenca blaženega Alojzija Grozdeta. Osrednje praznovanje je bilo že v nedeljo, 25. maja, v romarskem središču novomeške škofije na Zaplazu. Slovesno sveto mašo je ob somaševanju škofov in duhovnikov vodil novomeški škof Andrej Glavan, pridigal pa je celjski škof Stanislav Lipovšek. Po sveti maši je bila pred izpostavljenimi relikvijami v Grozdetovi kapeli molitev za kanonizacijo in litanije bl. Alojzija Grozdeta.
Alojzij Grozde se je rodil pred 91 leti, nasilno pa je bil umorjen na novo leto pred 71 leti. Njegov vzor doslednega krščanskega življenja je luč tudi današnjim kristjanom, predvsem mladim.
Grozde je vedno znova dokazoval, da je mogoče živeti ideal svetosti v vsakdanjem življenju. Moč za to pot je
prejemal pri vsakodnevnem obhajilu, v vztrajni molitvi in priprošnji Mariji. Med vojno se je odločil, da se na kruto nasilje ne bo odzval z novim nasiljem, temveč z globoko molitvijo in žrtvijo. Ko se je v božičnih počitnicah leta 1942 odpravil iz Ljubljane domov na Dolenjsko, so ga na Mirni na novo leto 1943 zajeli, mučili in ubili partizani. Lojze Grozde je tudi v tem trpljenju do konca ostal zvest temeljnim krščanskim idealom - odpuščanju in ljubezni do bližnjega.
Že takoj po smrti so se mu ljudje v molitvi priporočali kot mučencu za vero. Na Zaplazu, kjer je kapela z njegovimi relikvijami, so v nedeljo popoldne slovesno obhajali njegov god. Novomeški škof Andrej Glavan je v uvodnih besedah dejal: »Namen te nedelje je pospeševanje češčenja, priporočanja mučencu bl. Alojziju Grozdetu, pa tudi molimo na ta dan za njegovo kanonizacijo, da bi ga Bog s čudežem poveličal tudi pred vesoljno Cerkvijo.«
Povejmo še to, da osrednje Marijino romarsko središče v novomeški škofiji na leto obišče več kot 30.000 romarjev, ki se v molitvi priporočajo Materi Božji in bl. Alojziju Grozdetu.
TONE MIZERIT
O prodaji »najboljšega soseda«
Hrvaški Agrokor je dobil 485 milijonov evrov visoko posojilo, ki ga potrebuje za prevzem Mercatorja. Denar je Ivici Todoriću dalo približno 50 vlagateljev iz Kanade, ZDA, Evrope in Azije, a je ta zanj moral zastaviti večino Agrokorja, pišejo Finance.
Predstavniki več sindikatov so gospodarskemu in kmetijskemu ministru Metodu Dragonji in Dejanu Židanu, izročili javni poziv proti prodaji Mercatorja Agrokorju. Dragonja je napovedal, da bo vlada proučila zadnje dogajanje v procesu prodaje in se odločila, kako bo v tem primeru delovala. Sindikati grozijo z dodatnimi aktivnostmi.
Prodaja Mercatorja pa je po mnenju predsednika uprave Pivovarne Laško Dušana Zorka politična tema, a ta se v zasebno lastnino ne bi smela mešati. »Nujna je prodaja in upam, da bo prišlo spoznanje, da je pač v Sloveniji določene naložbe nujno prodati,« je poudaril v pogovoru za sobotno prilogo časnika Delo.
Gospodarsko povezovanje
V	organizaciji Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu dan je v sredo in četrtek, 14. in 15. maja 2014, v Kopru potekala 5. poslovna konferenca Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva. Udeležilo se je je več kot sto obrtnikov, podjetnikov in predstavnikov gospodarskih organizacij iz Slovenije in Italije, pridružili so se jim tudi gostje iz Zagreba, Reke, Bavarske ter tudi rojaka iz Avstralije in Kolumbije.
V	sredo je programski del konference potekal v Pokrajinskem muzeju v Kopru. Šlo je za posvet s slovenskimi podjetniki in poslovnimi ustanovami pretežno iz Severne Italije, na katerega so bili vabljeni predvsem podjetniki primorske regije.
V	četrtek se je konferenca sklenila z ogledom Luke Koper in obrtne cone Srmin. Za to se je odločila skupina zainteresiranih podjetnikov.
Pri odprtju je zbrane pozdravil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, ki opravlja tekoče posle. Naglasil je, da je splošna gospodarska in socialna kriza povod za to, da podjetniki še bolj intenzivno širijo svoja obzorja, iščejo nove poti poslovnega povezovanja tako znotraj države kot tudi preko njenih meja. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi, si prizadeva, da bi poleg že uveljavljenih povezav na področju kulture, šolstva, športa itd. čim bolj spodbudil in uveljavil tudi gospodarsko povezovanje. To pripomore h krepitvi gospodarstva na obeh straneh meje, gospodarsko močna narodna skupnost pa ima večje možnosti za svoj kulturni obstoj. Ob zaključku nagovora je poudaril osnovni namen konference, ki je predvsem medsebojno povezovanje s posebnim poudarkom na čezmejnih projektih in možnostih njegovega financiranja tudi iz evropskih sredstev.
NEDOKONČANA NALOGA
(Prihaja s 1. strani)
Nepregledna vrsta mož in žena, ki so v času komunistične revolucije in v letih po njej izgubili življenje in sprejeli nase trpljenje iz zvestobe svoji veri in Bogu pa ostaja še naprej v prikritosti družinskih spominov in cerkvenih arhivov.
Opustitev zaupnega spominjanja in počastitve mučencev predstavlja nedokončano nalogo slovenske povojne Cerkve, pa tudi krivico do njenih najzvestejših hčera in sinov, ki ne ostaja brez posledic.
POSLEDICE OPUSTITVE
Če opažamo med nami pomanjkanje samozavesti in ponosa, če smo črnogledi ter nam ob slabih zgledih zmanjkuje upanja na prihodnost, bi se morali vprašati, če temu ni morda vzrok tudi posplošena brezbrižnost do mogočnih zgledov ljubezni in zvestobe iz naše polpreteklosti.
Mučenci prvih stoletij, Peter, Pavel, Cecilija, Neža in tisoči drugih so bili žrtve sovraštva do Cerkve. Njihovo življenje so uničili biriči zla z močjo takratne državne oblasti, ker so hoteli uničiti seme krščanstva. Da bi upravičili te zločine, so spomin na žrtve zasuli z lažmi in jih predstavili množici kot sovražnike države. Iz istega razloga so oprode istega zla morile vernike v
Sloveniji od prvih dni revolucije in še dolgo po njej, potem pa opravičevali svoj zločin z lažjo, da so likvidirali narodne izdajalce.
Tukaj pa se vzporedje neha. Preganjana Cerkev prvih stoletij je spomin na svoje mučence ohranjala, se jim priporočala in jih častila. Ni se bala divjega sovraštva v državi utelešenega zla, zaupala je v božjo Previdnost in končno zmago Dobrega. Velik del slovenskih katoličanov pa se spominja mučenih bratov in sester le občasno in polglasno. Nekateri rojaki so glede slovenskih mučencev zadržani iz strahu ali iz obzira, da ne bi spravili v zadrego kakega vplivnega znanca, drugi ker smo morda pozabili na dolžnost oznanjati resnico ter buditi vest sebi in bližnjim, ali pa smo taki le iz navadne udobne mlačnosti?
Pomislimo, ali bi kristjani prvih stoletij zdržali in z veselim pogumom ohranjali in oznanjali vero sredi poganskega sveta, če ne bi bili ponosni na svoje mučence, če ne bi črpali duhovne moči iz njihovih zgledov? Biti neprizadet ob mučeništvu katoliških rojakov, pozabljati na zglede globoke vere, zvestobe, poguma in ljubezni pomeni biti brezbrižen do resnice, ki osvobaja, in do ljubezni, ki rešuje. In vendar nas lahko osvobodi brez-
perspektivnega mrtvila le resnica, ki temelji na spominu, zatohle mlačnosti pa reši ljubezen z velikodušnimi dejanji zadoščevanja. Ti dve življenjski silnici zgodovine odrešenja bosta med nami okrepili vero in upanje ter nas vodili po varni poti v našo osebno in skupno prihodnost.
NAŠA NALOGA
Prav kakor smo katoličani dolžni zadoščevati za svoje in drugih pregrehe in zablode, je naša dolžnost in privilegij, da se zahvaljujemo Bogu za naše mučence, ki so vztrajali v dobrem, njim pa izkazujemo čast.
Te dolžnosti slovenski katoliški verniki, kot občestvo, še nismo docela izpolnili. A ni prepozno! Približajmo se jim in se spominjajmo vsakega posebej po imenu in zgledu. Pod vodstvom naših pastirjev se krepimo ob spominu na življenje in zvestobo slovenskih mučen-cev, ki jim priporočajmo v priprošnjo sebe in ves slovenski narod.
Ne le sebi in zanamcem, vesoljni Cerkvi smo dolžni prikazati in hraniti dragocene zglede junaške vere, ki so jo v letih groze, za ceno svojega življenja in trpljenja, izpovedovali hčere in sinovi slovenskega naroda.
Stiska in zmeda, ki ju doživljamo, je velika. Naša je odgovornost, da najdemo, polni zaupanja, iz nje pot s pomočjo njih, ki so nam zgled pogumne, požrtvovalne zvestobe Bogu in svojemu narodu.
Položaj se zapleta. Že nekaj časa številke domačega gospodarstva kažejo precej temno sliko. Vlada pa ne najde pravega izhoda. In kar je še hujše: išče le način, kako bi s čim nižjo politično ceno prebrodila obdobje do prihodnjih volitev, pa čeprav bo pustila položaj še bolj zavožen.
Številke ne lažejo. Kaj vse so naredili s to ubogo Argentino! »Dežela krav in žitnica sveta« so jo imenovali. Lansko leto je država morala uvažati pšenico iz sosednjega Urugvaja. Brezglava politika, ki je nabila davke in prepovedala izvoz, je povzročila rekordno nazadovanje posejane površine. Pred dnevi je nov podatek prizadel argentinski ponos: letošnji izvoz mesa bo najnižji v zadnjih petdesetih letih. Kaj pa goriva? Nenehno raste uvoz nafte in plina, medtem ko v domačem podzemlju ležijo neizkoriščena bogastva. Pa so v teku »osvojenega desetletja« strokovnjaki stalno opozarjali na zgrešeno energetsko politiko. Te dni je bil na obisku ameriški sekretar za energijo Daniel Poneman. Potrdil je ameriške domneve, da vsebuje ležišče Vaca Muerta plina »za nadaljnjih 400 let«. A kako ga izkoriščati, če ni naložb? In, kot smo že kdaj zapisali, naložb ne bo, dokler Argentina ne postane resna država in spremeni svoje politike do tujega kapitala. Ker krvavo potrebuje dolarjev in nima dostopa do mednarodnih kreditov pod normalnimi pogoji, skuša sedaj vlada nekoliko preusmeriti svojo pot. Te dni so uredili razmerje s špansko Repsol in ji za podržavljeno YPF plačali 6.308 milijonov dolarjev. Se spomnite, ko je Kicillof trdil, da jim ne bomo plačali niti pesa in da bodo morali oni plačati Argentini? Sedaj je potoval v Pariz, da bi se tam pogajal s »pariškim klubom« o dolgu. Če uredijo to zadevo, bo tuji kapital znova pritekel v državo. A pozicije so zelo različne. Minister na noben način noče sprejeti, da bi Mednarodni denarni slad (FMI) kakorkoli nadziral argentinsko gospodarstvo. V Parizu pa zahtevajo ravno to. Do kdaj bo ideologija zapirala Argentini pot v svet?
Socialni odmevi.
Gospodarsko stanje ima hude socialne posledice. Najbolj splošen je pojav plač, ki izgubljajo na vrednosti. Večina že podpisanih delavskih pogodb predvideva povišanje plač okoli 30 %. Inflacija pa se v nekaterih primerih (zlasti prehrana) vzpenja do 40 %. In prav najbolj prizadeti
nimajo dostopa do »nadzi-ranih cen«, če jih sploh nadzirajo. A uradne statistike upoštevajo le te cene. Temu splošnemu nazadovanju pa moramo prišteti še probleme posameznih sektorjev. Avtomobilska industrija je bila ena izmed »lokomotiv« gospodarske rasti v teh letih. Zadnji čas nenehno pada. Prodaja avtomobilov je v prvih 20 dneh meseca maja padla za 40 % v primerjavi z lanskim letom. Sploh je industrija aprila padla za 4 % in nazaduje zaporednih zadnjih devet mesecev. Avtomobilske tovarne delno ukinjajo obratovanje in že odpuščajo delavce. Cordobski položaj je najbolj viden in tamkajšnji kovinski sindikat je že napovedal stavko. Stavke se sicer pojavljajo na različnih področjih in večajo ljudsko nejevoljo, predvsem kadar gre za transport. Sedaj vlada vodi pogajanja z Brazilijo, da bi lahko izvozili večje število avtomobilov. Podjetjem tudi ponuja znižanje davkov in predlaga izdelavo poceni avtomobilskih modelov. Pozna reakcija na položaj, ki so ga že dolgo napovedovali. Dolar pa znova povzroča glavobol. Zaradi notranjih razprtij v vladi je na sivem trgu nenadoma poskočil in sedaj ga znova ne morejo ukrotiti.
Nemogoča enotnost. Na političnem področju so že nekaj časa sanjali o možnosti združenja celotne opozicije. Pa se je izkazalo, da je to nemogoče. Združena levica ima svoje meje, ki jih postavljajo na prag Macrijevega PRO. Vsi poizkusi so se izjalovili. Tako se ugladi pot, da bo peronizem, čeprav ločen, obdržal oblast. Naj bo to uporni Massa ali pa uradni Scioli. Ko že govorimo o guvernerju province Buenos Aires, povejmo, da se kirchnerizem nikakor ne more sprijazniti z idejo, da bi bil Scioli vladni kandidat. Te dni so ideologi skupine »Carta abierta« (Odprto pismo), ki gradijo ideološko podlago kirchnerizma, popolnoma jasno povedali, da guverner ni »njihov kandidat«. Ne morejo se sprijazniti z dejstvom, da je »čisti kirchnerizem« v zatonu. Nikdar niso sprejeli peronistične stranke in jo celo sedaj ne morejo, čeprav so vodstvo posejali s mladinci La Campore. Ti intelektualci so kot orkester, ki še igra na krovu potapljajoče se ladje. Bolj stvarno razne vladne organizacije (La Campora, Kolina, Unidos y Organi-zados) pripravljajo načrte za različne primere poraza, da jih potem vodovje zgodovine ne bi splavilo na kakšen oddaljen breg.
PGV, še na mnoga leta!
Sobota, 17. maja, je bila spet »dan, ko je glasba spremenila svet«. No, vsaj svet slovenske skupnosti. V Slovenski hiši
Orquesta IB
Lorena Simčič in Sonia Dimnik
je namreč potekal že 45. Pevsko-glas-beni večer, ki je letos pritegnil kar trinajst nastopajočih skupin in polno dvorano poslušalcev. Centralni mladinski odbor se je izkazal z odlično organizacijo in
Alumine
Baires polka
izvirnim vodenjem prireditve. S scenarijem so posnemali velika pevska tekmovanja, ko so s pomočjo kamer povezovali dogajanje v zakulisju, predstavitve nastopajočih in dogajanje na glavnem odru. Za prijetno vzdušje je poskrbel tudi sproščen nastop povezovalca Francija
Schiffrerja, ki je simpatično dopolnil sicer odlične nastope glasbenikov.
Večer je pričela skupina Orquesta IB, ki jo je k nastopu pritegnil Toni Podržaj, ki tudi sam igra v njej. Inštrumentalna skupina (bariton, trobenti, klarinet, flavta, kitari in baterija) je bila edina zasedba večera, ki se je po zasedbi vsaj malo spogledovala s klasičnim orkestrom, igrali pa so priredbe znanih izvajalcev popularne glasbe.
Nadaljevala je Lorena Simčič, ki je v solo nastopu navdušila s svojim izjemnim glasom in interpretacijo, nato pa se ji je pridružila še Sonia Dimnik, s kitaro pa Damjan Jerman.
Kot tretje so nastopile članice skupine Alumine Karo Kenda, Viki Selan, Maki Grohar, Eri Urbančič, Kari Novak in Nevi Grohar, ki so z ubranim večglasnim petjem dinamičnih priredb znanih pesmi dvignile vzdušje v dvorani. Zadnjo pesem so zapele ob spremljavi Luka Kende (klaviature), Matjaža Rožanca (kitara) in Tomija Marolta (tolkala). Nato je nastopil že vsem poznani in vedno dobro razpoloženi ansambel Baires polka (Branko Marinič, Marko Medve-šček ter Andrej, Franci in Sandi Žnidar) z nekaj domačimi Avsenikovimi. Za njimi je nastopila dekliška vokalna zasedba Mučačas iz San Martina, ki jo vodi ga. Lučka Marinček Kastelic. Občinstvo je nagradilo predvsem izvirno priredbo in dobro izvedbo pesmi Žabe, ki smo jo bolj navajeni v moški izvedbi. Sanmartinske »žabe« so navdušile!
Pred sklepom prvega dela je nastopil trio, ki ga tudi že poznamo, od njega vedno veliko pričakujemo in tudi dobimo. Glasovi članov »Uno de mas« (Saši, Ludmi in Ivo Smrdelj, ki se jim je pridružil Tonči Oblak) so pač užitek! Zaključili pa so nadebudneži slovensko-argentinskega rocka - skupina Kilometro 43 v zasedbi Danilo Žgajnar, Damian Marinčič, Marian Vombergar, Peter Kopač ter Tomi in Martin Marolt. Razen Tomija so vsi del RAST-i XLIII - od tod tudi številka 43 v imenu skupine. Občinstvo so razgreli z izvirno mešanico slovenskih pesmi in argentinskih ritmov. Izkazali so se tudi vokalno, med drugim s solidno večglasno izvedbo »Že dolgo nismo pili ga«, ki se je iztekla v pravo rockersko skladbo. Odlično vzdušje, ki vlada med člani skupine, so z odra uspeli prenesti med poslušalce, ki niso skrivali navdušenja.
Potem ko smo malce pretegnili noge po dolgem sedenju, se okrepčali in poklepetali s prijatelji, nas je v drugem delu najprej razveselil izjemen glas in celoten nastop Miki Malovrh. Iz leta v leto boljša in prepričlji-
Mučačas
vejša! Za njo sta nastopila Tomi Lenarčič in Toni Podržaj, ki sta s skladbama argentinskega in mehiškega izvora dodobra ogrela svoje prste in strune na kitarah. Večer se je nato malo umiril z nastopom Mariana Lobode, takoj za tem pa so občinstvo razgrele Andinske lame, kot svojo zasedbo imenujejo Deiko in Tomi
»Uno de mas«
Kilometro 43
Jovijem, nazadnje pa je nastopil Jane'z (Sandi Žnidar, Juli, Sofi in Tomaž Kastelic, Marko Medve-šček in Luka Škulj) in Pevsko--glasbeni večer zaključil tako, da bodo obiskovalci, čeprav so sedeli že kar štiri
K
' - ир**
* lisp
Miki Malovrh
Tomi Lenarčič in Toni Podržaj
Andinske lame
Lenarčič, Toni Podržaj ter Luka Škulj. Z videzom, inštrumenti, argentinsko tradicionalno glasbo in temperamentom so nas res popeljali tja na sever med lame.
Večer pa smo sklenili z »rockovsko klasiko«. Že uveljavljeni Zlatorock (Sofi Marolt, Branko Marinič, Dejko Lenarčič, Dani Vasle, Tomi Kenda in Luka Škulj) je prepričal s Kreslinom, Amy Winehouse in Bon
Damian Loboda
ure, prihodnje leto gotovo prišli znova.
Večer je postregel z obilo dobre glasbe, nekaterimi izvrstnimi glasovi, obetavnimi glasbeniki in skupinami. Ob profesionalnem pristopu tehničnega osebja (AudioPri-stava - zvok, Aleks Šuc - luči, Alberto Muha -video snemanje) je prireditev izzvenela tako, da je slovenska skupnost na nastopajoče in vse, ki so pripomogli k izvedbi,
Zlatorock
lahko več kot ponosna. Zato lahko zapišem le: »Long live PGV!« ali po domače: »PGV, še na mnoga leta!«
U.M.
Fotografije: Barbara Kržišnik
Jane'z
MENDOZA
Poslovilni koncert
VTISI IZ SLOVENIJE
Mendoški pevski zbor je 10. maja priredil poslovilni
koncert Ansamblu ABUTKOV. Pevsko skupino sestavlja 11 fantov. Ustanovil jo je pevovodja našega slovenskega pevskega zbora lic. Diego Bosquet. Zakaj ime Abutkov? Alejo Vladimir Abutkov je bil Rus (1875 - 1945) ki se je naselil na mendoškem jugu, v Gral. Alvear, leta 1924. V svoji domovini je bil učenec znanega Rimsky Korsakova. Svoje življenje je posvetil glasbi. Igral je veliko inštrumentov, poučeval je glasbo na svojem glasbenem konservatoriju in po smrti leta 1945 zapustil številne skladbe. Njegovo bogato zapuščino je odkril naš pevovodja Diego Bosquet, ki se posveča tudi raziskovanju in širjenju odkritih skladb. Njegov namen je z ansamblom prikazati svetu in posebno Rusiji, Abutkovov glasbeni opus. V Mendozi smo ga že spoznali. Pri zboru sodelujejo trije pevci našega fantovskega okteta in pevskega zbora. Navdušeni nad začrtanim poslanstvom so že odpotovali v Rusijo, da
zamolčanega in odličnega glasbenika predstavijo v njegovi domovini. Sobotni koncert je otvoril mendoški pevski zbor. Sledila sta dva dela številnih Abut-kovih skladb in tudi argentinske folklore, ob spremljavi kitare, klavirja, argentinskega »bombo« in »charanga«.
Solist na klavirju je bil Toni Štirn, na kitari David Bajda in na charangi sam dirigent Diego Bosquet. Polna dvorana je čestitala nastopajočim z dolgim ploskanjem. Glasbeni nastop sta končala oba zbora z res lepo rusko uspavanko. Za slovo in z željo, da bodo pevci v Rusiji želi uspehe, smo skupaj popili kozarček sladkega vinčka. Člani mendoškega pevskega zbora so med navzočimi žrebali torte in pecivo. Dobiček je namenjen vzdrževanju zbora in bodočim potovanjem mladih pevcev ter utrjevanju medsebojnega prijateljstva.
Prepričani smo, da bodo dobra priprava, trud in navdušenje ansambla Abutkov tudi v Rusiji želi uspeh in pohvalo. Fantje, srečno pot!
Božidar Bajuk
ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ZENA
Redni občni zbor 2014
Zopet je leto za nami in že imamo načrte za novo!
V torek, 8. aprila, smo se zbrale v Slovenski hiši na občnem zboru. Začele smo ga z molitvijo, ki jo je vodil naš duhovni vodja g. dr. Jure Rode. Na kratko nam je podal duhovno misel, s katero nas je spodbudil, naj gledamo na življenje z zdravim optimizmom kljub težavam današnjih časov in da ne smemo obupati, ker je vedno kaj dobrega med slabim.
Nato so sledila poročila. Odbor-nice so prebrale zapisnike: tajnica Monika Kenda, blagajničarka Marjeta Dobovšek, gospodinja Mari Keržič, socialno poročilo pa
je prebrala podpredsednica Metka Tomazin. Potem so predstavnice okrajnih odsekov prebrale svoja poročila: za San Martin Polona Makek, za Pristavo Marta Golob in za Slovensko vas Marija Grbec.
Končno se je predsednica Alenka Prijatelj lepo zahvalila vsem in nam dala pogum za nadaljnje delo. Povedala je, da skoraj ni osebe, ki bi odrekla, ko se jo prosi za pomoč, ker vedo, da ima Zveza veliko odgovornost v služenju bližnjemu. Hvaležne smo ge. Pavlini Dobovšek, ki je ustanovila to organizacijo in jo toliko let vodila. Enako tudi vsem njenim dolgoletnim pomočnicam, ki so skrbele
za naše potrebne rojake. Zgled in vztrajnost sta močni sili, ki nas spremljata pri vsem tem delu.
Letos ni bilo volitev, tako da je odbor isti kot lansko leto.
Zahvaliti se hočemo tudi vsem dobrotnikom, ki gmotno podpirajo našo organizacijo in nam zaupajo, da s tem lajšamo ekonomske težave naših družin, bolnikov in ostarelih.
Zaključile smo srečanje z zahvalo Bogu za prejete darove, s katerimi lahko opravljamo dela usmiljenja in izpolnjujemo Njegovo zapoved: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.«
MČK
Naše šolstvo v letu 2013 (3)
V tej številki zaključujemo z objavo poročila, ki ga je na občnem zboru krovnega društva Zedinjena Slovenija v soboto, 26. aprila, podala referentka za šolstvo gospa Alenka Prijatelj.
Šolski otroci se vedno udeležijo procesije na romanju v Lujan in na dan sv. Rešnjega Telesa. V tem letu je bila tudi sv. birma, in sicer v nedeljo, 24. novembra, ki jo je podelil škof dr. Peter Štumpf, zadolžen za slovenske izseljence pri Slovenski škofovski konferenci. Zakrament je prejelo 66 otrok. V četrtek, 21. novembra, je bilo srečanje birmancev, staršev in botrov s škofom v Slovenski hiši. 8. decembra je bilo prvo sv. obhajilo, ki ga je prejelo 17 otrok, 8 deklic in 9 dečkov. Pri sv.maši so sodelovali starši prvoobhajancev, peli so otroci Slomškove šole. Pomembna skrb odseka je tudi prispevek »Naša pošta« za Božje stezice, ki jo ureja Terezka Prijatelj Žnidar. Ni lahko pripraviti otrok, da napišejo pisma, prav zato se zahvaljujem učiteljicam, da poskrbijo še za to dodatno delo.
1. junija smo v Našem domu v San Justu vsi skupaj praznovali 90-letnico naše drage gdč. Angelce Klanšek. Začela je poučevati že v izseljenskem taborišču v Spittalu in s tem nadaljevala v Argentini do današnjega dne. Res je zaslužila nagrado Nadje Magajna, ki jo podeljuje Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. Gdč. Angelci pa velika zahvala za njeno neutrudno delo za vse naše otroke.
V	soboto, 24. avgusta, je svoj biserni jubilej praznovala Prešernova šola s Pristave. Za lepo prireditev so poskrbeli vsi sedanji in bivši učenci šole pod vodstvom sedanje voditeljice ge. Nadice Kopač Grohar.
V	vseh šolah so imeli tudi svoje prireditve, kot so domobranske proslave, očetovski in materinski dan, učiteljski dan in Slomškova proslava, dan slovenske državnosti. Vse šole tudi aktivno sodelujejo z nastopi na vseh prireditvah v svojem domu. Za veliko noč šole poskrbijo za pletenje butaric za cvetno nedeljo, barvajo pirhe za velikonočni zajtrk, sodelujejo pri vseh božičnih koncertih ali prireditvah. Skrbijo tudi za versko in vzgojno izobraževanje staršev, ko imajo roditeljske sestanke. Sedaj dostikrat povabijo znane katoliške argentinske predavatelje, predvsem, ker je že veliko mešanih zakonov. Delo po šolah je res pravi steber naše skupnosti in zato zahvala vsem učiteljicam in učiteljem, ki vsak teden toliko ur žrtvujejo na dobrobit otrok.
Zaključne prireditve in prihod sv. Miklavža po vseh šolah so bile konec novembra ali 7. decembra. Knjige, ki
Zum, zum, zum ...
(Od našega dopisnika) -
»Bučelice, rojite, na pašo izletite po pisani livadi, po zeleni ogradi ...« Vsakič, ko se podam za gospodarsko poslopje (beri: garažo/ga/pon/drvarnico), in pridem do panja, ki že drugo leto tam stoji, mi ti verzi pridejo v spomin.
Pa kaj, za en panj naj bi zdaj delal tak »halo«? Panj je res (zaenkrat) samo eden, a čebel je več tisoč. In če upoštevamo, da so od živali edine, ki umrejo (vse druge poginejo, »crknejo«), potem ne bo nič narobe.
Dovolj je bilo, da je domači agronom namignil sosedu
-	čebelarju, da ga čebele zanimajo, že je bil panj na vrtu, agronom pa vključen v občinsko društvo čebelarjev in je postal takorekoč najmlajši organiziran čebelar v vasi. Domači pa smo se vključili v novo dejavnost v vlogi 'zakajčkov' in skrbnih paznikov, da se jim ne bi nič zgodilo.
Že lansko jesen smo imeli prvi med v shrambi. Čeprav ga je bilo bolj malo in je bil večinoma pridelan pod prejšnjim gospodarjem, je bil vseeno 'naš'. Veseli smo pričakovali pomladi, ko bo toplo vreme pognalo produkcijski stroj za med.
Medtem smo - malo v prostem teku, malo po sili razmer, a vedno z zanimanjem - spoznavali izraze, dejavnosti, povezane s čebelami. Zvedeli smo, da je naš panj LR
-	nakladni, da so tisti, ki so v čebelnjakih, AŽ in da so še drugi modeli. Da so v panjih varoje, ki zajedajo čebele in kako jih preganjati z naravnimi in umetnimi sredstvi.
Konec zime, ko bi se aktivnost v panju morala dvigati, je bilo videti premalo čebel. Sicer pravega vzroka mentor ni znal navesti, je pa zato ukrepal: odpeljal je čebeljo družino in jo okrepil. Tiste tedne smo spoznali, da smo čebele, čeprav nismo imeli kakega posebnega dobička od njih, pogrešali. In se jih spet razveselili, ko so jih pripeljali nazaj. Zdaj za hišo spet šumi, brni, buči s polno paro, da jih je veselje gledati.
In ker je - kot je pravil Pancho Ibanez - »vse v zvezi z vsem«, mi na misel prihajajo osebe, ki sem jih v Argentini poznal kot čebelarje. Pa tudi slike in spisi, v katerih je brati, kako dedek ob čebelnjaku fajfo kadi in si krajša čas z opazovanjem pridnih živalic, ki ne »crknejo«, ampak umrejo.
GB
jih prejmejo osmošolci, so dar založbe Ognjišče in Rafaelove družbe in se jima zanje prav lepo zahvaljujemo.
Lani sta nas za vedno zapustila pater dr. Alojzij Kuko-vica, dolgoletni katehet v Prešernovi in Balantičevi šoli, in g. France Vitrih, ki je poleg drugih dejavnostih in učenja v šoli v Berazateguiju bil 28 let tudi šolski referent pri Zedinjeni Sloveniji. Naj jima Bog poplača za vse dobro, kar sta storila za nas.
Otroška kolonija v Cordobi je letos potekala od 2. do 12. januarja pod vodstvom prof. Mirjam Mehle Javoršek s sodelavci: Maja Podržaj, Lučka Ayerbe Rant, Nevenka Grohar, Niko Puntar, Erik Oblak, Damian Cuny in g. Igor Grohar. Udeležilo se je je 46 otrok iz vseh šol, prdvsem pa je bila velika skupina osmošolcev, kar jih je že sedaj povezalo za njihovo novo šolsko pot na srednješolski tečaj.
Za konec se zahvaljujem tajništvu Zedinjene Slovenije za stalno sodelovanje in pomoč - g. Tonetu Mizeritu in ge. Tonči Vesel. Zahvala tudi Ministrstvu za šolstvo in šport ter Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za vse pripomočke in podporo, za katero se priporočamo še naprej, da nam omogočajo nadaljnje delo za nove rodove potomcev slovenske krvi v Argentini.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
SLOVENCI V ARGENTINI
Slovensko gledališče. Dne 4. maja je bil ustanovljen odbor za »Slovensko gledališče«, ki ga sestavljajo: predsednik Ciril Markež, tajnica gdč. Milica Hribar, blagajnik Lojze Rezelj, teh. asistent Frido Beznik, gospodar odra Ivan Rode.
Odbor si je zastavil kot prvo nalogo opremiti oder v Slovenski hiši kar najbolje, za katerega je ob priliki gostovanja dramskega odseka društva Slovenska vas med občinstvom zbral lepo vsoto 4.400 pesov in se vsem velikodušnim darovalcem zahvaljuje za razumevanje in pomoč.
Dalje bo sestavil program dela za bodočnost. Vse prijatelje gledališča prosi za sodelovanje.
»Slovensko gledališče« pripravlja kot svojo prvo predstavo znano Finžgarjevo ljudsko igro »naša kri« v režiji g. Maksa Borštnika.
II. otroška tombola v Slomškovem domu. Lepo nedeljsko popoldne 17. maja je kljub slabi vremenski napovedi privabilo iz raznih krajev lepo število otrok, njihovih staršev ter prijateljev otrok. Starši, ki so privedli ali poslali svoje otroke, so gotovo storili prav, saj je potreba naši mladini prav iger v domačem jeziku. Otroci so sledili igri z izrednim zanimanjem, predvsem ko se je približal trenutek izžrebanja prvega dobitka - jadralnega letala v miniaturi. Zadel ga je Lojzek Hvalica.
Okoli pol petih je prišel na prireditev župnik iz mesta Ituzaingo prelat g. Fr. Novak, ki se je rad odzval povabilu Slomškovega doma in podal nekaj lepih misli staršem in otrokom. Predvsem jim je priporočal, naj skrbno študirajo in izrabijo svoje talente, ki jih je Bog dal slovenskemu rodu še v posebni meri, ter tako doprinesejo k dobrobiti te dežele in slovesu svojega rodu.
Akcija za izgradnjo novih prostorov v San Martinu se je začela v nedeljo, 17. maja, s sestankom vseh, ki sodelujejo pri njej. Dvorano v domu so napolnili člani finančnega odbora ter zaupniki in zaupnice, ki so prevzeli na svoja ramena veliko skrb zbiranja sredstev za izgradnjo novih prostorov. Predsednik finančnega odbora g. Češnovar je razložil načrt zbiranja, po katerem bodo zaupniki obiskali vse člane in članice slovenskega doma ter tudi ostale Slovence v sanmartinskem okolišu ter jih prosili, da kupijo nove deleže, ki jih bodo odplačevali v mesečnih obrokih po 200 ali več pesov na mesec. Kako so novi prostori potrebni, se je ponovno videlo zadnjo soboto in nedeljo, ko ni bilo dovolj prostorov za šolski tečaj ter za sestanke in seje raznih organizacij.
(Svobodna Slovenija, 20. maja 1964 - št. 21)
RESUMEN DE ESTA EDICION
KLEKLJANI prti zA 200-LETNICO BREZJANSKE MARIJE
Za enajst prtov (pa še enega) v baziliki in nekaj mašnih plaščev je 605 klekljaric in klekljarjev pod vodstvom Tanje Oblak naklekljalo 669 čipk v velikosti 17x17 cm. »Bog vam povrni in varstvo Marije Pomagaj naj vas še naprej spremlja s svojim ljubečim in nežnim pogledom,« se je klekljaricam in klekljarjem zahvalil gvardijan p. Robert Bahčič.
En klekljan prt pa so poslali papežu Frančišku za oltar v kapeli svete Marte v Vatikanu, kjer skoraj vsak dan mašuje.
vsakoletna maturantska četvorka
Več tisoč maturantov je zaplesalo tradicionalno četvorko. Maturantska parada v organizaciji plesne šole Urška in Maturantska četvorka, ki jo pripravlja Plesna zveza Slovenije, sta združili maturante v okoli 25 slovenskih krajih in tudi ponekod v tujini. Osrednji dogodek prve je bil v Ljubljani, druge v Mariboru, skupno pa naj bi se obeh dogodkov udeležilo med 50.000 in 55.000 plesalcev.
NAGRAJENEC 29. FESTIVALA VILENICA
Nagrajenec letošnjega, 29. mednarodnega literarnega festivala Vilenica je Laszlo Krasznahorkai, eden najbolj prepoznavnih sodobnih madžarskih avtorjev svetovnega formata. Avtor je v Sloveniji manj znan, saj v slovenščino ni prevedena niti ena njegova knjiga. Festival Vilenica bo v 29. izdaji potekal med 2. in 7. septembrom.
SIVA (ALI ČRNA) EKONOMIJA V SLOVENIJI
Gospodarski minister Metod Dragonja je povedal, da kampanja okrepljenega boja zoper sivo ekonomijo, ki jo vlada vodi od lanske pomladi, daje pozitivne rezultate. Ti so po njegovih besedah celo rahlo nad pričakovanji. Še vedno pa se obseg sive ekonomije v Sloveniji giblje med 8,5 in 12,2 odstotka bruto domačega proizvoda, torej med štirimi in osmimi milijardami evrov.
PO SVETU
egipčani so volili
Tudi v Egiptu po strmoglavljenju dolgoletnega voditelja Mubaraka potekajo predsedniške volitve. Dogajanje je sicer zasenčilo več eksplozij ob voliščih. Po navedbah varnostnih virov pri tem ni bil nihče ranjen. Zmaga se obeta vojaškemu poveljniku Abdulu Fatahu al Sisiju, ki je lani z oblasti v zapor poslal prvega demokratično izvoljenega predsednika Egipta, islamista Mohameda Mursija. Ta se je zaradi sle po oblasti, nasilne islamizacije in uničenja gospodarstva priskutil velikemu številu Egipčanov.
NAPAD V MUZEJU
Belgijske oblasti še vedno iščejo moškega, ki je v soboto napadel judovski muzej v Bruslju in ubil tri ljudi. Oblasti so pridržale eno osebo, ki naj bi po navedbah tožilstva vozila avtomobil za pobeg. Preiskava dogodka še poteka. Motiv napada še ni znan, z izraelskega zunanjega ministrstva pa so v nedeljo sporočili, da sta bili dve izmed žrtev izraelska turista. Predstavnik judovske skupnosti v mestu Joel Rubinfeld je menil, da je šlo za teroristično dejanje in dejanje iz sovraštva. Odzval se je tudi nekdanji luksemburški premier in kandidat za predsednika Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Dejal je, da verska nestrpnost na evropski celini ne bi smela biti prisotna.
zopet poplave
Bosna in Hercegovina je bila v nedeljo spet v strahu. Dež, ki je v soboto padel na severovzhodu države, je namreč povzročil nove poplave, in sicer v krajih Oraho-vica in Donja Orahovica v bližini Tuzle. Zgolj v 15-ih minutah sta bili obe naselji pod vodo. V hišah je zalilo prva nadstropja, poročajo spletni mediji. Velika količina padavin je povzročila nove poplave tudi na številnih kmetijskih površinah. V celotni Bosanski posavini pa gladina Save še naprej upada, v preteklih 24 urah je nižja za 27 centimetrov. Ker se voda počasi umika, je večina prebivalstva v krajih Bosanski Šamac, Odžak, Domaljevac in Orašje še vedno nastanjena v centrih, od koder poročajo, da jim primanjkuje hrane in zdravil. Znakov epidemij pa v Bosni in Hercegovini še niso zaznali.
novi ukrajinski predsednik
V nedeljskem prvem krogu zgodovinskih predsedniških volitev v Ukrajini je zmago slavil proevropsko usmerjeni milijarder Petro Porošenko. Po neuradnih podatkih vzporednih volitev je prejel skoraj 54 odstotkov glasov in če bodo takšni izidi potrjeni, drugi krog ne bo potreben. Za predsednico države je kandidirala tudi nekdanja premierka Julija Timošenko, ki se je uvrstila na drugo mesto z manj kot 13 odstotki glasov. Ukrajinci so se v želji po končanju večmesečne krize in nemirov volitev množično udeležili. Ukrajina je tako po treh mesecih dobila novega demokratično
izvoljenega predsednika države, naslednika odstavljenega Viktorja Janukoviča, čigar politika je sprožila nemirne in krvave proteste po vsej državi. Volivci so svoje upe položili v uspešnega Petra Porošenka, podjetnika, proizvajalca čokolade, ki je že deloval kot minister v več vladah, sousta-novil je Janukovičevo stranko in občasno pokazal tudi svojo revolucionarno plat. 48-letni Porošenko je eden od desetih najbogatejših Ukrajincev. V predvolilni kampanji je obljubil, da bo v prihodnjih treh mesecih prinesel mir v trenutno sprto Ukrajino in normaliziral odnose z Rusijo.
potresni sunek
Grško Egejsko morje je v soboto stresel močnejši potresni sunek z magnitudo med 6,2 in 6,5. Potres je imel žarišče v morju med otokoma Limnos in Samo-traki, čutili pa so ga tudi v okoli 200 kilometrov oddaljenih Atenah. Poročil o morebitnih žrtvah za zdaj ni, nastala pa naj bi gmotna škoda. Potres naj bi čutili tudi v Bolgariji in v Carigradu v Turčiji, še poroča dpa.
Fundador: MILoŠ sTARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR Buenos aires - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@ gmail.com. Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Urška Makovec, Marko Kremžar, Barbara Kržišnik, Božidar Bajuk, Monika Češarek Kenda in Alenka Prijatelj. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
reflexiones en el mes de junio
La historia reciente de Eslovenia - la guerra, la revo-lucion y los anos de plomo del regimen totalitario -continuan ensombreciendo el presente y el futuro. En los ultimos anos ofmos repetidamente desde los medios de comunicacion y otros sectores que este penodo trau-matico hay que olvidarlo, simplemente. Para empezar de nuevo, aconsejan algunos, porque es posible dejarlo en el olvido, o por oportunismo polftico. Hace algunos anos la Conferencia Episcopal Eslovena hablaba en un comunicado sobre el poder redentor del reconocimiento y el lamento. El Papa Francisco en el documento Evan-gelii Gaudium reafirma esto al senalar que la memoria es una dimension de la religion y destaca que el cristiano es un ser que recuerda. La comunidad cristiana fomenta la memoria de quienes han pasado por el sufrimiento y el sacrificio de la vida por la fidelidad a Cristo. Si la sociedad civil elige olvidar a sus heroes, la comunidad catolica no debe ignorar la gloria de los martires. Uno de ellos, Lojze Grozde, obtuvo el reconocimiento de la iglesia. žEs posible que hayamos olvidado el deber de proclamar la verdad? Nuestra tarea y nuestro deber es agradecer a Dios por nuestros martires que han luchado por el bien y honrar su memoria, recordando a cada uno por su nombre. (Pag. 1)
eurodiputados
Segun los resultados preliminares de la votacion que tuvo lugar este domingo 25 de mayo en Eslovenia para elegir a los ocho integrantes del Parlamento Europeo, el partido SDS tendra tres representantes (Milan Zver, Romana Tomc y Patricija Šulin), dos representantes tendra la lista conjunta de NSi y SLS (Franc Bogovnič y Lojze Peterle), un representante para la lista Verjamem (Igor Šoltes), otro para DeSUS (Ivo Vajgl) y uno del partido SD (Tanja Fajon). En la Embajada de la repu-blica de Eslovenia en Buenos Aires se han abierto 641 sobres, de los cuales 169 fueron sufragados en el lugar y los restantes 472 llegaron en la modalidad 'por correo'. Restaron otros 329 sobres que no fueron abiertos, sigu-iendo las instrucciones de la Comision electoral eslovena que permite la apertura de los sobres que llegan a la Embajada hasta la apertura de los comicios (es decir, hasta el domingo a las 9 hs.). De los votos contabilizados 427 fueron para la lista NSi + SLS y 196 para la lista SDS. (Pag. 1)
REFERENDUM EL 08/06
El proximo domingo 8 de junio se realizara un referendo sobre la Ley de Archivos. Los ciudadanos eslovenos en la Argentina, salvo que lo hayan pedido expre-samente, no recibiran el material para sufragar en sus domicilios. Asf que solo resta acercarse a la Embajada de 9 a 17 hs. para votar en contra del cierre de los archivos de los criminales comunistas. Si no se vota en contra, los historiadores y otros investigadores estaran impedidos de investigar las fuentes documentales. Es asf que como parte de la comunidad eslovena en la Argentina, que por el comunismo perdio a sus familiares, amigos y la patria debemos expresar la voz en contra del cierre de los archivos historicos. Tu voto es muy importante. (Pag. 1)
musica para todos
En el Centro esloveno capitalino tuvo lugar el sabado 17 de mayo el Festival Juvenil de la Cancion. Con gran exito se presentaron 13 numeros (entre solistas, musicos y conjuntos), haciendo las delicias de una numerosa y entusiasta audiencia (Pag. 3). Por otra parte el coro esloveno mendocino organizo un concierto conjunto de despedida al Ansabel Abutkov el pasado 10 de mayo de 2014. El grupo fue fundado por el director del coro Lic. Diego Bosquet y esta compuesto por 11 varones, de los cuales tres forman parte del coro mendocino. Abutkov es en honor a un casi desconocido ruso que se instalo en 1924 en Mendoza y dedico su vida a la musica. El grupo viajo a Rusia, con la mision de presentar al ignorado y excelente artista en su tierra natal. (Pag. 4)
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 820.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1120.-; beli papir $ 1270.-; Bariloche; $ 950.-; obmejne države Argentine, 260.- US dol.; ostale države Amerike, 290.- US dol.; ostale države po svetu, 320.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 210.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenja izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAfICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
MALI OGLASI
tM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Luaa Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADvOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejfa, Buenos Aires. Tel.: 4469-2318 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka do vključ-
V
7 I •	• I	•	•	• v	•
Žalni praznik spomina in pričevanja
domobranska proslava
Nedelja, 1. junija 2013, ob 10. uri v Slovenski hiši
-	Sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj - msgr. dr. Jure Rode
poje pevski zbor Slomškovega doma Ex corde; vodi Marta Selan Brula
-	Poklon in molitev pred spomenikom
-	Spominska akademija v dvorani
Slavnostni govornik: Marjan Boltežar
Odrski prikaz: »Pogrnjene mize« Režija: Tone Podržaj; zamisel: Vera Breznikar Podržaj
Počastili bomo vse žrtve vojne in komunistične revolucije na Slovenskem
no sobote
sabor
od 19. ure
naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
planika catering - Ani rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
vera wines - vinoteka
Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
posredovanja
pATAGONIA Storitve
Mana Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
Kdo pride v Argentino
V naši skupnosti vlada res veliko zanimanje za prvi -zgodovinski spopad med nogometnima reprezentancama Slovenije in Argentine. Mnogi pa so se tudi spraševali, če pride Slovenija z vsem svojim potencialom ali malo oslabljena.
Selektor slovenske nogometne reprezentance Srečko Katanec je končno napovedal seznam igralcev, ki bodo igrali proti izbranim vrstam Urugvaja in Argentine.
Vratarji: Samir Handanovič (Inter), Jan Oblak (Benfica),
SLOVENCI IN SPORT
prva ...
Slovensko zastopstvo ima na članskem svetovnem kegljaškem prvenstvu na Češkem prvo kolajno. Priborila sta si jo Alenka Jakša in Klemen Mahkovic, ki sta v tekmovanju mešanih tandemov 2x30 lučajev osvojila bron. V polfinalu sta izgubila z Romunoma Ionom Vaidahazanom in NicolaomLupujem z 2:0.
druga ...
Slovenski telovadec Sašo Berton-celj (foto) je v finalu na evropskem prvenstvu v Sofiji na konju z ročaji po
Vid Belec (Olhanense); branilci: Gregor Balažic (Karpati Lvov), Mišo Brečko (Köln), Boštjan Cesar (Chievo), Branko Ilić (Hapoel Tel Aviv), Erik Janža (Domžale), Bojan Jokić (Villarreal), Miral Samardžić (Šerif Tiraspol), Martin Milec (Maribor); vezisti: Josip Iličić (Fiorentina), Andraž Kirm (Groningen), Jasmin Kurtić (Torino), Dejan Lazarević (Chievo), Aleš Mertelj (Maribor), Nejc Pečnik (Crvena zvezda), Rajko Rotman (Rudar Velenje), Dalibor Steva-nović (Slask Vroclav), Andraž Struna (Giannina); napadalci: Roman Bezjak (Ludogorec), Milivoje Novaković (Shimizu S-Pulse) in Ivan Firer (Rudar Velenje).
Zanimivo bo naslednjo soboto v La Plati!
Sašo Bertoncelj
izjemno lepo izvedeni sestavi s težavnostjo 16,500 točke z oceno 15,466 osvojil bronasto kolajno. Zmagal je Britanec Max Whitlock (16,166) pred Madžarom KrisztianomBerkijem (15,633).
... IN TRETJA BRONASTA MEDALJA
Slovenski motokrosist Tim Gajser je na dirki svetovnega prvenstva razreda MX2 v britanskem Matterley Basinu prvič v sezoni prišel do stopničk v skupni uvrstitvi na dirki. Osvojil je tretje mesto za Nizozemcem Jeffreyjem Herlingsom in Švicarjem Arnaudom Tonusom. Gajser je zdaj skupno na šestem mestu v SP
gorica dobila pokal Slovenije
Nogometaši Gorice so zmagovalci pokala Slovenije za sezono 2013/14. V finalu v Kopru so premagali državne prvake iz Maribora z 2:0 in tretjič osvojili to lovoriko. Oba gola za Goričane je dosegel Francesco Finocchio.
OBVESTILA
Slovenska nogometna ekipa v Argentini
Sobota, 31.5.2014
Ob 15. uri: prijateljska tekma med ekipama Zedinjene Slovenije Ob 16.30. uri: trening slovenske selekcije Casa Amarilla - Club Atletico Boca Juniors W. Villafane y Del Valle Iberlucea, Buenos Aires. Prost vstop! Vsi lepo vabljeni
Nedelja, 1.6.2014
Ob 19.30 uri: Srečanje z delegacijo Slovenske nogometne ekipe Nato prijateljski razgovor.
Naš dom San Justo - H. Irigoyen 2756
Vsi lepo vabljeni!
sobota, 31. maja:
redni pouk na srednješolskem tečaju RMB ob 15.
uri v Slovenski hiši. Sestanek staršev 1. letnika ob 18. uri NEDELJA, 1. junija:
v Slovenski hiši ob 10. uri spominska proslava žrtev vojne in revolucije NEDELJA, 8. junija: Občni zbor v Carapachayu
železna maša g. prelata dr. Mirka Gogala v Rožma-novem domu ob 18. uri SOBOTA, 14. junija:
redni pouk na srednješolskem tečaju RMB ob 15. uri v Slovenski hiši
poslovilni večer Rast XLII v Slovenski hiši NEDELJA, 15. junija: Očetovski dan ČETRTEK, 19. junija:
zSMz San martin vabi na spominski sestanek v domu ob 16. uri. Govoril bo g. Slavko Truden »Spomini na Teharje«
SOBOTA, 21. junija:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB ob 15. uri v Slovenski hiši
NEDELJA, 22. junija: procesija sv. Rešnjega Telesa SOBOTA, 28. junija: praznik slovenske državnosti
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča
V	Münchnu se je 19. maja v družini Monike Dobovšek in Oliverja Marxa rodil sinček Santiago Maximilian. Srečnim staršem iskreno čestitamo!
Krst
25. maja je bil v cerkvi v San Antonio de Padua krščen Milan Julian Martins. Očka je Leonardo, mamica pa Tatjana Pugelj. Botrovala sta Natalia Caval Heiro in Viktor Pugelj. Srečni družini iskreno čestitamo!
Smrt
V	Castelarju je umrla Neda Fink (87). Naj počiva v miru!
N.Si
OO NSi - krščanska ljudska stranka. Glasovanje o arhivih
Ob glasovanju na referendumu 8. junija letos NSi - krščanska ljudska stranka vabi vse člane in somišljenike,
da se referenduma udeležijo in glasujejo PROTI.
OO NSi - Krščanska ljudska stranka Argentina-Južna Amerika